SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 5	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	24	de	febrero	-	24.	februarja	2000
Samo deset centavov
Poslanci razpravljajo o vojnih grobiščih
Težko je povedati stvari, ki so vsem nevšečne. Približno tako kot zdravnik, ko mora bolniku in družini povedati, da je kirurgični poseg nujen.
Ne vem če je pravilno reči, da je naš list, naša draga Svobodna Slovenija, bolna. A položaj, v katerem se nahaja, ni rožnat. Naklada po malem, a nevzdržno pada.
Stari naročniki odhajajo, mladi pa se ne naročajo v istem številu. List že vrsto let trpi nenehno in visoko izgubo, ki se krije iz fonda, katerega je ustvaril pokojni dobrotnik dr. Ludvik Puš. A ta fond usiha in Svobodni Sloveniji preti resna nevarnost.
Pomoči pa ni od nikoder. Matična država, ki sicer podpira številne liste v zamejstvu in tudi razne medije po svetu, za Svobodno Slovenijo nima posluha. Prošnje za podporo že dolgo let dobivajo isti odgovor: „Zavn\jeno”. Razlog za to je gotovo pokončna drža, ki jo imamo, in dejstvo, da zavzemamo ideološki položaj, ki moti današnje oblastnike v Sloveniji. Za nas ni denarja, pjihovi prijatelji pa potpjejo v „first class”.
Zato je odbor Zedipjene Slovenije, ki je lastnica lista, odločil vrsto ukrepov. Med r\jimi je tudi (zelo nevšečno) povišanje naročnine, ki je ostala nedotaknjena zadnjih devet let.
S 1. marcem se osnovna naročnina dvigne s 55 na 60 pesov in se sorazmerno povišajo vse ostale naročnine. Saj res ni veliko. Komaj deset centavov na številko, ali štirideset centavov na mesec ali pet pesov na leto. Bo kdo zaradi te povišice list odpovedal? Smatramo in upamo, da ne. Nam pa bo le nekoliko
pomagano in - poleg drugih ukrepov -stanje vsaj delno olajšano.
Poleg tega bomo uvedli „podporno naročnino”. Vemo, da se mnogo rojakov nahaja v težkem gospodarskem stapju. Nekaterim pa le ne gre tako trda in prav te vabimo, da sežejo po častni možnosti, ki jim jo nudimo za pomoč Svobodni Sloveniji.
Seveda, to ni edini ukrep, ki ga bomo podvzeli. Na administrativnem področju bomo skušali znižati stroške, predvsem pa bomo podvzeli široko akcijo za nabiranje novih naročnikov. Lotili pa se bomo tudi lista samega. Vemo, da je treba spremeniti mnogo stvari, da bo list bolj zanimiv, bolj privlačen za vse, tudi za mlajše bralce. Počasi a nenehno bodo naročniki opažali, kako se bo list boljšal, kako bo gradivo bolj zanimivo.
Svobodna Slovenija je edini splošno-informativni slovenski tednik v Argentini. Tudi ne poznamo sličnega primera med drugimi slovenskimi skupnostmi izven Slovenije in zamejstva. Začel je izhajati v srcu Slovenije v najtežjih trenutkih našega naroda. Odkar so prvi rojaki stopili na breg reke Srebra, zvesto spremna celotno delovai\je naših skupnosti in povezuje posamezne skupine v velikem Buenos Airesu in širom Argentine. Predvsem pa piše kroniko našega življenja. Če je ne bi bilo, tudi ne bi bilo spomina na naš obstoj. S tega vidika je nepogrešljiv. Zato ne sme propasti. S skupnimi močmi ga bomo ohranili, da bo še dolgo let vez in priča slovenstva pod južnim križem.
Tone Mizerit
predsednik Zedinjene Slovenije
Državni zbor je 16. februarja začel s prvo obravnavo zakona o vojnih grobiščih, kjer se na področju njihovega varstva še vedno uporablja prevzeta zvezna zakonodaja, ki jo je potrebno uskladiti z ustavo.
Na podlagi zbranih podatkov bo potrebno v naslednjih proračunskih obdobjih zagotoviti za varstvo grobišč borcev okoli 40 milijonov tolarjev letno, za varstvo ter ureditev grobišč in grobov, ki so posledica povojnih dogodkov pa še dodatnih 40 milijonov tolarjev.
Najprej hočejo poenotiti strokovno terminologijo zakona ter določiti enotne pravne standarde. Z zakonom naj bi uvedli uporabo skupnega termina vojno grobišče, pod katerim so pojmovana vojaška grobišča (kjer so pokopani posmrtni ostanki oseb, ki so umrle v vojni ali v vojaški agresiji ali pri opravljanju drugih dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti Slovenije) in pa grobišča umrlih pripadnikov tpjih armad. Naslednja skupina so grobišča žrtev vojnega nasilja, ki so grobišča med vojno ali vojaško agresijo umrlih oseb, ki so umrle zaradi nasilnih dejary ali prisilnih ukrepov okupatorja ali agresorja in njegovih sodelavcev. (To so torej domobranci in drugi protikomunisti. Oni tudi ne pridejo v nobeno od omepje-nih klasifikacij, Skratka, brezpravni!) Poznamo pa tudi grobišča žrtev vojne, ki so tudi grobišča in grobovi po vojni pobitih oseb, predvsem grobišča žrtev političnega
mamsammimmmmmmBBssmimmmmimamuamm
Člani izvršilnega odbora SKD so na seji 16. februarja - ta je bila za zaprtimi vrati -ugotovili, da se glavni odbor SLS 31. januarja ni opredelil v zvezi z izstopom iz vlade in ni podprl koalicije Slovenija. Po pjihovem mnenju takšna izhodišča ne omogočajo združitve SKD in SLS, ker bi pomenila vstop krščanskih demokratov v Drnovškovo vlado, je po koncu seje, na kateri so sodelovali tudi poslanci SKD.
Po Peterletovih besedah „pa so sedaj nekatera nova znamenja”, ki potrjujejo, da je v SLS mogoče pričakovati spremembo stališč do nekaterih strateških vprašanj. „Mi ves čas želimo, da se o vseh bistvenih stvareh odločimo prej in da se ne bi o tem odločali šele na združitvenem kongresu, ker so tukaj že priprave na volitve,” je poudaril Peterle. SKD je sicer že na prejšnji seji svojega izvršilnega odbora, ki je bila 28. januarja v Krškem, izrazila pričakovanje, da bi vodstvo SLS najkasneje do včeraj, 15. februarja, sprejelo odločitev o izstopu iz vladajoče koalicije in ga udejanilo še pred združitvijo obeh strank; SLS naj bi se obenem izrekla tudi o pristopu h koalicijskemu sporazumu med SKD in SDS.
Predsednik državnega zbora in voc(ja programskega sveta SLS Janez Podobnik je
nasilja in grobišča oseb, ki so umrle zaradi političnih procesov izvensodnih pobojev in drugega politično motiviranega nasilja.
Podporo zakonu so najprej izrazile poslanske skupine ZLSD, SDS, SKD in SLS, poslanci pa nadaljujejo z razpravo o predlogu zakona, v kateri predvsem predstavljajo posamezne primere med in po vojni pobitih.
Dopolpjevalne predloge sta dali SDS in SKD. SDS je v omenjenih stališčih predlagala, naj vlada pri pripravi zakona za drugo obravnavo opredelitev vojnih grobišč razširi na vojaška grobišča in grobišča žrtev vojne na ozemlju Slovenije, kamor sodijo tudi žrtve revolucije in državljanske vojne ter žrtve povojnega totalitarnega nasilja; na grobišča oseb, ki so umrle v revoluciji in državljanski vojni na protikomunistični strani med drugo svetovno vojno ali po ujej (torej vsi padli v bojih ali pobiti kot vojaki državljanske vojne) ter na druge civilne osebe, ki so umrle v revoluciji in državljanski vojni med drugo svetovno vojno ali po ujej, in civilnih žrtev povojnega totalitarnega sistema. SKD pa je predlagala, da se v naslovu predloga zakona navedejo tudi povojna grobišča, ter da naj bi bila v besedilu zakona citirana temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki ugotavlja, da nekdauja SFRJ ni delovala kot pravno urejena država in da so bile v ujej hudo kršene človekove pravice, med dru-Nad. na 4. str.
pozneje pred novinarji komentiral sestanek vodstev SLS in SKD, na katerem so govorili predvsem o združevanju teh dveh strank. Podobnik pogovore ocenjuje kot konstruktivne. Dogovorili so se sicer, da pogovorov ne bi podrobneje komentirali, vendar pa je bilo po ujegovem mneuju ozračje korektno in je, kot oceujuje, vsa zadeva na dobri poti, da se proces združevanja nadaljuje.
Osnovni okvir, ki je bil sprejet kot izhodišče, je po besedah Podobnika, to, da so našli zelo korektno rešitev, ki je tako pravno korektna pa tudi politično sprejemljiva, da nov politični subjekt, ki bo nastal z združitvijo obeh strank, nima nobenih političnih in drugih koalicijskih povezav. Podobnik je še dejal, da so skupaj ugotovili, da ne obstajajo nepremostljive ovire, da se začne dokončno proces združevauja, kar hkrati oceujuje kot ključno pozitivno klimo, navzočo na srečapju. Ob tem pa je poudaril, da je potrebno dati možnost novemu političnemu subjektu, novi stranki, da se odloča o vseh teh vprašanjih. Podobnik tudi ni želel komentirati domnevnih zapletov glede predsednika združene stranke, ko naj bi SLS vztrajala pri Arharju, SKD pa napj bi temu predlogu nasprotovali."
Po STA
Nova naročnina Svobodne Slovenije
S 1. marcem se bo naročnina za naš list podražila. Ostala je nespremenjena od leta 1992 kljub precejši\ji inflaciji, ki jo je v teh letih doživela Argentina. Tistim naročnikom, ki so svojo obveznost tudi za letošuje leto že poravnali, bomo to priznali in jim ne bo treba doplačati. Vendar jih vabimo, da nam s kakim darom v tiskovni sklad priskočijo na pomoč. Ustanovili pa bomo tudi podporno naročnino za tiste, ki morejo (in hočejo) listu posebej pomagati. Tako bo odslej naročnina sledeča:
NAVADNA:
za Argentino $ 60.-; pri pošiljauju po pošti $ 75.-; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljauje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
PODPORNA:
za Argentino $ 100.-; pri pošiljauju po pošti $ 115.-; obmejne države Argentine 150 USA dol.; ostale države Amerike 165 USA dol.; ostale države po svetu 175 USA dol.; vse za pošiljauje z letalsko pošto. Z navadno pošto 120 USA dol. za vse države.
Nov elektronski naslov
Zaradi spremembe lastništva dobavnika je bil spremeujen naš elektronski naslov. Zato prosimo, da odslej vso elektronsko pošto tako za Zedinjeno Slovenijo kot za Svobodno Slovenijo pošiljate na nslov
esloveniau@elsitio.net ^___._
f u
ZDRUŽEVANJE SKD IN SLS
STRAN 3:
O slov. literaturi v Argentini
■aMMHMnMBNHMi
■■■BMCMHMinHM
Iz življenja
Zgodilo	se	je
PROBLEM STARO AVSTRIJCEV V SLOVENIJI
Slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vgjgl je v pogovoru za Radio Kaertnen izjavil, da v Sloveniji živeči Staroavstrijci ustavnopravno ne bodo priznani kot mai\j šina. Vajgl je izjavo na radiu utemeljil z okoliščinami, da Staroavstrijci ne živijo na strnjenem naselitvenem območju.
Vajgl je s tem zavrnil zahtevo Koroške in še posebej koroškega deželnega glavarja Joerga Haiderja Haider je namreč v razpravi z naslovom Sporna kultura slovensko vlado ponovno pozval, naj pravice Staroavstrijcev zagotovi v ustavi. Obenem je poudaril, da je ..zainteresiran za dobro skupno evropsko prihodnost s slovensko sosedo”. Veleposlanik Vajgl je še zagotovil, da je Ljubljana pripravljena drugače podpreti v Sloveniji živeče Staroavstryce.
OSTRE BESEDE NADŠKOFA DR. RODETA
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je vrnil obisk zagrebškemu nadškofu Josipu Bozaniču. Pogovarjala sta se o notranjem položaju obeh Cerkva, o delu in poteku slovenske sinode, o dosedanjih pogovorih med Slovenijo in Svetim sedežem in o medsebojnem sodelovanju. Opoldne je ljubljanski nadškof na zagrebškem Kap-tolu na novinarski konferenci spet izrekel nekaj ostrih besed na račun slovenske države ter položaja Cerkve v njej.
Dejal je, da tudi mediji ne prispevajo k boljšemu poožaju Cerkve, saj v njih prevla-dnje negativen odnos do Cerkve in krščanstva. Do tega vprašanja pa so agresivna tudi številna pisma bralcev. Rode je poudaril, da slovenska Cerkev nima nikakršnega vpliva na šolstvo. Pri tem je ponovil mnenje, daje slovenska šola najbolj ateistična v Evropi. Rode se je zavzel še za večje sodelovanje laikov v Cerkvi, ob tem pa dodal, da imajo ljudje še vedno strah do takšnega dela. V zvezi z vprašanjem vračanjem dvorca Betnava je Rode dejal, da so pogajanja zastala. O lastništvu gradu Mokrice pa je menil, da mora Slovenija spoštovati svojo zakonodajo in če bo treba, grad vrniti zagrebški škofiji oziroma ga poplačati.
PROTEST SLOVENSKE MANJŠINE V TRSTU
Predsednika Slovenske kultumo-gospo-darske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Sergij Pahor sta 17. februarja predsedniku italijanske poslanske zbornice Lucianu Violanteju poslala pismo, v katerem protestirata zaradi preložitve razprave o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino.
V pismu Pavič in Pahor pišeta, da med pripadniki manjšine „narašča nezaupanje do italijanskega parlamenta in ostalih institucij, ki prezirajo duh in vsebino ustavnih določil, ki zadevajo zaščito manjšin”. Predsednika krovnih organizacij sta v pismu izrazila tudi prošnjo po čimprejšnjem osebnem sestanku z Violantejem.
O ZDRUŽEVANJU KOPRA IN TRSTA
Predsednika uprav koprskega in tržaškega pristanišča sta 17. februarja v Kopru podpisala pismo o nameri, ki je prvi korak k nameravanem združevanju sosednjih pristanišč. Tovrstni podpis je prvi primer združevanja pristanišč iz različnih držav in prvi primer, ko se želita združiti pristanišči iz države, ki še ni članica Evropske zveze, in država članica EZ.
V pismu o nameri so določili področja, ki bi jih pristanišči lahko urejali skupaj.
Med drugim gre za skrb za varnost plovbe, preprečevanje onesnaževanja, skupno načrtovanje in urejanje prostora, preprečevanje onesnaževanja, skupno načrtovanje in urejanje prostora, potrebna bo tudi gradnja železniške proge med pristaniščema, ki si bosta delila delo, ter seveda skupna pristaniška uprava.
KOROŠKI SLOVENCI POSLALI ZAHTEVE SCHtJSSLU
Obe interesni zastopstvi slovenske manjšine na Koroškem, Svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij, sta 18. februarja v pismu avstrijskemu kanclerju Wolfgangu Schiisslu zahtevali preoblikovanje zakona o etničnih manjšinah, ki v Avstriji velja od leta 1976.
Predsednik Sveta koroških Slovencev Rudi Vouk je dejal, da so to zahtevo doslej poslali vsaki novi avstrijski vladi in obenem izrazil upanje, da bo tokrat pri kanclerju naletela „na odprta ušesa”.
V zahtevi gre za finančno podporo etnični manjšini, dvojezične vrtce, vzdrževanje oziroma širitev medijske prisotnosti koroških Slovencev in izgradnjo dvojezičnega šolstva. Po besedah Marjana Sturma iz Zveze slovenskih organizacij poleg tega tudi zahteva po drugem uradnem jeziku še ni bila uresničena na vseh področjih. Na 32 od 96 krajevnih tablah še zdaj ni zakonsko zagotovljenih dvojezičnih napisov. Po Voukovih besedah je sicer na Koroškem na dvojezičnem območju kakih 800 krajev, ki bi morali biti opremljeni tudi z napisi v slovenščini. Vouk se je tudi pritožil, da poleg krajevnih tabel ni niti opozorilnih napisov niti kažipotov v obeh jezikih.
KUČAN IN MESIČ
Predsednik Milan Kučan je po srečanju z novim hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem v Zagrebu dejal, da je njuno srečanje znova potrdilo voljo in pripravljenost Hrvaške za čimboljše odnose s Slovenijo in za ureditev dvostranskih vprašanj.
Ob tem je slovenski predsednik še poudaril, da so mu pogovori z drugimi državniki, še posebej z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright potrdili, da je interes za ureditev odnosov med Slovenijo in Hrvaško veliko širši kot le dvostranski. Albrightova, ki jo je vprašanje slovens-ko-hrvaških odnosov in pomen sprememb na Hrvaškem za celotno regijo še posebej zanimalo, je menila, da je potrebno poziv po rešitvi odprtih vprašanj med državama nasloviti na obe prestolnici, je povedal Kučan. Ob tem se je strinjala, da sta obe državi dovolj zreli, da probleme rešita, ne da bi z njinij obremenjavali mednarodno skupnost.
HAIMATDIENST ZAVRAČA ZAHTEVE KOROŠKIH SLOVENCEV
Koroški Haimatdienst (KHD) pričaknje od obeh organizacij koroških Slovencev, Sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij, konkretne podatke v zvezi z njunimi očitki, da je bila uredba o krajevnih imenih iz leta 1977 izpolnjena le delno. KHD zavrača razširitev dvojezičnosti na podlagi ozemeljskega načela.
Če na strani slovenske manjšine trdijo, da uredba o krajevnih imenih ni bila izpolnjena v 91 krajih na Koroškem, mora KHD tej trditvi nasprotovati, saj Slovenci omenjenih krajev doslej še niso uspeli imenovati, trdi KHD. Zato odločno zavrača zahtevo, da bi v vseh občinah na južnem Koroškem - ne glede na številčnost tamkaj živečih pripadnikov slovenske manjšine - postavili dvojezične krajevne napise.
Zakon o delavski Jleksibilizaciji, ki ga obravnava parlament, in volitve v prestolom. mestu sta bili osrednji točki zadnjega tedna. Po teh dveh tirnicah bo tudi še prihodnje dni tekel vlak argentinske politike.
ČASI SE SPREMINJAJO
Za ta četrtek, 24. februarja, je CGT napovedala splošno stavko in mobilizacijo na Majski trg. Temu družba že nekaj časa ni prisostvovala, saj so bili sindikati celotno dobo deset let Menemove vlade izredno mirni. Bivši predsednik je dejansko pogazil sindikalno aktivnost in gremjji so to mimo gledali ter reagirali le, kadar se je vlada dotaknila privilegijev in snovi, ki so zadevale moči vodstva.
Priznati pa je treba, da Menem ni mogel izpeljati delavske fleksibilizaclje kljub različnim poizkusom. Naključje (ali pa morda ne?) je napeljalo, da se je ta zadeva vedno odločala v bližini volitev in je predsednik iz razumljivih strankarskih vzrokov zadevo vedno prelagal za poznejši čas.
De la Rua nima te težave. Nahaja se v ugodnem trenutku javne priljubljenosti in sindikalna zadeva ne bo prizadela izida Povezave na volitvah, ki bodo v prestolnici v nedeljo 7. maja. V prestolnem mestu ne živi veliko delavstva in na splošno je mestno prebivalstvo do sindikalizma nekoliko nerazpoloženo. Čas je torej pripraven, da ofenzivo za uzakonitev fleksibilizaclje izvede čimprej.
Obenem pa vlada uporablja dvojno taktiko: po eni strani kaže pripravljenost na dialog, po pa drugi trdno voljo za dosego tega zakona. V parlamentu sprejema sindikalne zastopnike in kaže pripravljenost do analize zakonskih določitev, a tudi trdi, da temeljnih sprememb ne bo sprejela. Istočasno pa izvaja pritisk na del opozicije (buenosaireški guverner Ruckauf) z namenom, da bi dosegla ugodno glasovanje. Dobro pa ve, da bo naletela na težave v senatu. Zakonski tekst se bo verjetno vrnil v poslansko zbornico s spremembami in tu bodo znova potekala pogajanja. Če vlada preveč popusti že sedaj, ji ne ostane nič za potem. Taktika je jasna.
V to trerye je padla ponudba cerkvene hierarhije, da izvede družbeno koncertacljo. V osebi kordobskega kardinala Primateste, ki vodi komisijo za socialne zadeve pri škofovski konferenci, pospešuje dogovor med podjetniki, sindikalisti in vlado. To se seveda ne tiče prej omenjenega zakona, marveč se nanaša na socialni položaj in hudo brezposelnost. Cerkev je na te razgovore povabila zastopnike ministrstva za delo, vodje glavnih sindikalnih združenj (CGT in MTA) ter predstavnike Industrijske unije (UIA) in srednjih ter malih podjetij (PyMEs).
Na socialnem področju pa je zelo negativno odjeknil vladni namen, da bi zvišali starost za ženske upokojitve s sedanjih 60 na 65 let. Reakcija je bila tako silna, da je vlada zaenkrat zamrznila to vprašanje. Bralci se gotovo še spomnijo, da je pred leti (pod Menemom) vlada predlagala, naj bo pokojninska starost za moške 70 let, za ženske pa 65. No, tedaj je ostalo 65 in 60, kar hočejo sedaj ponovno spremeniti in izenačiti ene in druge. Razlog je enostaven: prihranijo si pet let pokojninskih stroškov.
Ob tem se pa velemožje z gospodarskega ministrstva ne vprašajo, kaj z brezposelnostjo, ki še vedno raste. Če bo ženska delovna sila ostala še pet let na svojih mestih, bodo novi letniki še teže dobili delo kot doslej. In sploh, pomnožili se bodo odpusti starejših oseb, s čimer bo socialna kriza še večja, ko v zadnji dobi ne bo ne dela ne možnosti upokojitve.
Vprašanje ni enostavno in se ga ne da rešiti z drastičnimi ukrepi, ki ne upoštevajo socialnih posledic.
Tone Mizerit
RASTOČA ATOMIZACIJA
Prej omenjena pogajanja z Ruckaufom pa imajo še drugo ozadje. Guverner ima manjšino v provincljskem parlamentu in potrebuje glasov Povezave za nekatere ključne zakone, zlasti na področju varnosti. Te dni je provincljski senat potrdil nov kazenski zakonik, ki bo dal več moči policiji. Celo minister za varnost bivši polkovnik Aldo Rico je dejal, da bodo spričo tega zakona Ječe premajhne”.
Da je ta zakon pozitivno izpadel, je zasluga pogajanj med guvernerjem in predsednikom. V zameno je Ruckauf obljubil podporo zastopnikov province v narodnem parlamentu delavski zakonodaji. Ta korak in sploh izredno razumevanje med Ruckaufom in De la Ruo pa ni po godu drugim peronističnim skupinam, celo nekaterim v lastni provinci Buenos Aires.
A danes se peronizem nahaja v stanju, ko nihče ne more odločiti, kakšen naj bo skupen nastop. Menem je izgubil nekdanjo neomejno oblast. A mesto pri krmilu je ostalo prazno. Nekaj časa je kazalo, da ga bo zasedla „trojka” veleguvernerjev (Ruckauf, Reutemann in De la Sota) a njihovo lastno nesoglasje je spodkopalo vpliv, ki bi ga lahko imeli združeni. Duhaldeju tudi ne uspe prevzeti vajeti. Sedaj se je pojavila skupina devetih guvernerjev manjših provinc, ki bi tudi radi igrali ključno vlogo, zlasti v razmerju z vlado. A ta pojav le še pospešile neenotnost in atomizacijo, ki peronizmu jemlje moč in kali vlogo resne opozicije.
NENEHNI SPOTIKI
V takem položaju je popolnoma naravno, da peronizem ne najde pravega stališča za nastop na prestolniških volitvah. To okrožje mu že tradicionalno ni naklonjeno, a sedaj se napoveduje prava katastrofa.
Da bi rešil, kar se rešiti da, je dosedanji kandidat za vocljo avtonomne vlade, stari senator Antonio Cafiero, pospeševal podporo Beliza in njegove stranke „Novo vodstvo”. Sam je odstopil od kandidatnega mesta, da bi celoten peronizem sledil Beli-zu. To pa seje izkazalo za nemogoče, ker je del stranke (zlasti tisti, ki sledi Duhaldeju) izrazil podporo Cavallu. V zadevo je posegel Menem kot predsednik stranke in ukazal, naj celotna stranka podpre povezavo z Belizom in njegovo kandidaturo.
Tedaj pa se je pojavila nova razpoka. Beliz je opazil, da ga zapuščajo zavezniki na levem krilu. Najprej je odšel Jorge Teler-man; nezadovoljen s pogajanji s peroniz-mom je prestopil k Povezavi (sploh je nerazumljivo, kaj je Telerman imel opraviti pri Belizu). Nato je zaloputnil vrata še rabin Mario Rojzman, kot protest zaradi poslanskih kandidatov, ki jih je hotel vsiliti peronizem. Beliz se je vprašal, kašen uspeh je, če pridobi ene glasove, splaši pa druge, in je enostavno peronizmu obrnil hrbet. Da je s tem zavrnil precejšen politični kapital in zenkrat onemogočil povratek v stranko, je tudi jasno.
Vse to spotikanje pa ima svojo razlago. Poleg župana („voclja avtonomne vlade”, ali pa „guvemerja”, kot rad trdi Cavallo, ki prepričljivo zaseda drugo mesto v anketah) bodo vodili tudi zastopnike v mestni parlament (občinski svet). Beliz je tudi opazil, da mu peronizem vsiljuje „sumljive” kandidate, a je mižal, dokler ga niso ti odhodi streznili. Rezultat pa je, da je sedaj ostal brez podpore enih in brez zaveze drugih. Vendar je do predstave lLstin še nekaj dni in marsikaj bomo še doživeli.
Vsi ti pohodi in umiki pa imajo eno jasno posledico, korist Povezavi, ki je v svojem nastopi enotna, in pa Cavallu, ki boj previdno zastavlja iskai\je zaveznikov.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Slovenci
Valentin Urbančič - Slave — že pri 75-ih!
In je res tako! Rodil se je namreč 20. februarja v (takrat še) Gospodovem letu 1925. Doživel in junaško preživel dobo, ko so novi „preroki” v letih 41-45 in še čez osvobajali Slovence življenja in imetja, potem pa se je po Vetrinju srečno izmaknil 40-letni okupaciji njegove ljubljene Dolenjske. To je bil čas, za katerega bi lahko rekli, da je bilo tedtj skoraj smrtno nevarno, ko bi kdo katerokoli teh štirideset let javno in po krščanski navadi označil za Gospodovo leto. Hvalabogu je Gospodar zgodovine leta 1991 napravil konec takemu oskurantizmu na Slovenskem in odprl pot v obljubljeno deželo slovenskim emigrantom, tudi nam iz Argentine. Mnogi tega niso dočakali, slavljenec, kateremu na čast z veseljem pišem tele vrstice, pa je bil tega deležen. Za to srečo in za ta jubilejni dem tele prve čestitke!
Drugi razlog tega zapisa pa je moje zadovoljstvo, da z izgovorom sicer lepe in bogdaj, tudi zdrave 75-letnice predstavim slovenski srenji življensko dobo, delo in usodo mladega dolenjskega fanta, člana Vaških straž, hrabrega domobranca, begun-
ca, izselienca-zdomca in moža, katerih je sicer bilo in je še dosti med nami, pa jim naš tisk ne utegne dajati pozornosti, ki bi jo zaslužili.
Iz počitniške naloge, ki jo je za prestop v 5. letnik na slovenskem srednješolskem tečaju predložila Rotlja Grbec, slavljenčeva vnukinja, sem dobil potrjene in izpopolnjene podatke kar o celi družini Urbančičev, največ pa, seveda, o Slavcu (s katerim se podpisani tikam). Rotlja je namreč svojo, ne tako kratko, počitniško nalogo z velikim občudovanjem posvetila prav življenjepisu svojega deda.
Urbančičevi so imeli svoj dom na Čatežu pod Zaplazom. Slave je bil četrti od devetih otrok. Oče mu je bil Anton, mati pa Alojzija roj. Potrbin. Svojo pripadnost slovenski tradiciji in katoliškemu svetovnemu nazoru je družina plačala s požigom svoje domačije, ki so ga izvršili partizani. Tako, kot se je med revolucijo lahko dobesedno jemalo: Naš bog so rop, umor, požig!
Na Valentinovo, 14.febr. 43, ko so Urbančičevi praznovali god četrtega brata, so Slavca in njegovega brata Rajka prijeli partizani, ker se jim nista hotela pridružiti. Peljali so ju pod stražo do Čužpje vasi in ju obsodili — krj obsodili! — ne, preprosto določili za likvidacijo. Streljala ju je polit-komisarka, znana krvolokii\ja Rupena Mari, pa se ji je pištola zataknila. Oba brata sta se tednj s skokom čez zelo visok plot rešila, čeprav se je potem za njima usula toča krogel. Od ..ponesrečene” likvidacije do vstopa v Vaške Straže je bila pot kratka - junija 1943. se je Slave prostovoljno pridružil Vaški straži na Čatežu.
Ob razpadu Italije, septembra 43., so njegovo skupino napadali Lahi skupaj s partizani. Slave je prišel na Turjak, bil pri izpadu, ki ga je vodil Pirih, a kljub temu potem zajet od partizanov. Ker ga ni nihče prepoznal, je bil poslan v partizansko patruljo, odkoder je pobegnil in se prebil v
Ljubljano. Tam sta Slave in brat Rnjko vstopila v Slovensko domobranstvo.
Sledila je kratka doba pri Primorskih stražah, potem pa se je Slave vrnil v Šentvid, v slavni Meničaninov udarni bataljon.
Kdor od bralcev bi rad vedel, koliko je Slave veljal kot domobranec, naj si poišče št.2/85 VESTNIKA slovenskih domobrancev. Tam bo na straneh 87 in 106 našel fotografiji Slavca in njegovih soborcev (med njimi so bili tudi Sladič Jože, Tone Truden in Franc Habjan), ki jih kažeta, kako so v Šentvidu leta 1944 “paradirali” s partizanom zaplenjeno zastavo.
Vetrinjske tragedije je Slavca rešil slučaj, ki ga je vodila božja roka; zanj in za brata Rajka že namreč ni bilo prostora na tovornjaku.
S Koroške ga je pot usmerila v italijanski Monigo-Treviso, potem pa še bolj na jug, v Servigliano in Senigallljo. Mladi, dvaindvajsetletni fant se je tedej zaljubil in se leta 47. poročil z gdč. Cilko Maček, doma iz Logatca in, seveda, iz domobranske družine. Štiri dekleta in en fant so se jima rodili - vsi, ki Slavca poznajo, vedo, da v srečnem zakonu. Danes pa ima starega ata rado kar 17 vnukov oz. vnukinj in tudi že en pravnuk. Pogrešajo pa staro mamo, ki jim je umrla pred dvema letoma.
V Argentini, kamor sta prispela leta 1948, se je Slave zaposlil v železobetons-kem gradbeništvu, potreben oddih pa si je privoščil kot strasten lovec (menda res se vojak s puško zaroči za celo življenje). Ta strast bi bila lahko njegova napaka; bolje bo, seveda, vedel on sam.
Treba pa je tule omeniti Slavčevo veliko odliko: na svoje domobranstvo je bil vedno ponosen. Bil je v ožjem krogu sodelavcev domobranskega glasila VESTNIK, še vedno pa je naš starešina, ki nas predstavna, obenem pa skrbi, da se ob domobranskih proslavah ali pri mašah zanje ali na Vernih duš dan, domobranski spomin tudi s cvetjem in svečami ozaljša. Denar v te namene gre večkrat kar iz rjegovega žepa. Pa tudi za marsikatero številko naše ZAVEZE, ki jo Slave čestokrat podarja revnim ljudem in zvesto širi, ker je bilo tako rjegovo naročilo in naša obljuba takrat, ko je VESTNIK prenehal izhajati.
Slavko, Bog Te živi!
Aleš Gošar
0. Habsburg Slovencem
Predsednik Panevropske zveze Otto von Habsburg, potomec avstrijskih cesarjev, se je v predavan,ju 16. februarja v Ljubljani zavzel za hitro širitev Evropske zveze, saj je razširjena zveza edini porok za ohranitev mednarodnega miru. Vstop Slovenije v EZ je pri tem ključnega pomena, saj so ..možnosti za mir večje, bolj kot je njegova meja porii\jena na Vzhod”, je poudaril.
Von Habsburg je pri tem Slovenijo opozoril, naj v prizadevanjih za vstop v EZ doseže visoko stopnjo notranjepolitičnega soglasja. „Moj nasvet je: ne nosite domačih zadev prek meje,” je poudaril v predavanju na Univerzi v Ljubljani. Kot primer držav, ki sta v pogajanjih za članstvo kazali oziroma kažeta narodno enotnost, pa je navedel Španijo in Madžarsko. Dobra politika je po njegovih besedah, da se država pripravi na najslabšo možnost; če ta res nastopi, je država pripravljena, v nasprotnem primeru pa je v boljšem položaju, je menil. Zavzel se je tudi za potrpežljivost, ki je po njegovih besedah vedno pravi pristop. Sloveniji, ki je na poti v EZ doslej naredila izjemno veliko, je še svetoval, naj ohrani optimizem in vero v prihodnost. Von Habsburg je tudi poudaril, da v voclji avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Jorgu Haiderju ne vidi nevarnosti. Čeprav ve, da je Slovenja zaskrbljena nad razmerami v sosednji Avstriji, pa je po njegovem mnenju sedaj potrebno ostati miren.
Otto von Habsburg, ki ga je ob prihodu na večdnevni obisk v Slovenjo pričakal predsednik Slovenskega Panevropskega gibanja France Bučar, se je sestal z gostite-jem, predsednikom DZ Janezom Podobnikom, spregovoril pa je tudi na novinarski konferenci. Von Habsburga so sprejeli ju-bjanski nadškof dr. Franc Rode, jubjans-ka županja Viktorja Potočnik in premier Janez Drnovšek. Popoldne si je ogledal samostan v Stični, zvečer pa je imel v hotelu Union javno predavanje o sedanjih procesih v EZ in možnostih Slovenje za vkjučitev vaijo. Gosta je sprejel tudi slovenski predsednik Milan Kučan.
IGOR BRATOŽ
Pogovor z Levom Detelo
Objavljamo del pogovora, ki ga je imel pisatelj Lev Detela, ki živi na Dunaju in že dolga desetletja sodeluje z našim slovenskim literarnim delovanjem v Argentini. Naslov pogovora se glasi: Srednja Evropa je zgolj model naših želja in morebitnih možnosti
Med branjem vaših besedil mi je pogosto prihajalo na misel vprašanje o problemu literarnega vrednotenja: marsikdaj se zdi, da so bili standardi za objavljanje v zamejstvu in emigraciji bistveno drugačni kot v matični Sloveniji, torej razumljivo drugačni tudi zaradi zunajliterarnih meril, npr. politične pripadnosti avtorjev oziroma njihove vključenosti v slovensko (emigrantsko) skupnost. Tudi leposlovna, spominska in esejistična produkcija emigrantov, ki je postala v Sloveniji dostopnejša po letu 1991, kaže, da je izmed množice avtorjev le tu in tam kateremu zares uspelo suvereno stopiti v literaturo, večina pa je žal ostala-pri bolj ali manj pohlevnem literarizi-ranju. Kakšen je vaš pogled na to zadevo?
Jasno je, da ni vse zlato, kar se sveti. Verjetno so bila domovinska pričakovanja v zvezi z emigrantsko književnostjo prevelika. Vendar dvomim, da je ta v Slovenji
kjub objavam posameznih del v resnici znana. Manjka vednost o vrsti poglavitnih del, na primer o dnevniških in esejističnih zapisih Rude Jurčeca, neznani so Javornikovi teksti iz emigracje, tudi mnogi Simčičevi sestavki iz revje Meddobje, kolikor vem, niso bili ponatisnjeni. Poleg tega bi bilo iz kulturoloških ozirov, a tudi drugače, pomembno, da spoznamo manjše, obrobne pojave iz zdomstva vsaj v generalnih zarisih.
Glede slovenske literature v svetu zdaj sicer precej koristno informira obširni tridelni pregled Slovenska izseljenska književnost, ki je izšel pri Inštitutu za slovensko izsejenstvo SAZU. Kjub temu imam občutek, da se gib jemo v zaprtih, vase zaverovanih krogih in ne znamo najti skupnega imenovalca za dejanske ali navidezne različnosti. V Slovenji, pa ne le tu, v tako imenovani Srednji Evropi nasploh — in še boj na Balkanu, je toleranca tija ali prazna beseda, toda samo s pomočjo strpnosti do navidezno ali resnično drugačnega se lahko
približamo njegovemu jedru, njegovi .notranji resnici”. Se bo tu kaj spremenilo? Saj v bistvu ne gre le za drugačnost standardov, temveč tudi kriterjev in filozofskih ali idejnih konceptov. Jasno je sicer, da se zdaj in tako rekoč post festum današnja literarna zgodovina v Slovenji po dolgem obdobju molka hvale vredno trudi, da bi slovensko emigrantsko literaturo vkjučila v splošno in celotno slovensko književno dogajarje. Toda kako biti pri tem objektiven in pravičen, ko gre za dvopolnost in različnosti v slovenski literaturi, ki po mojem mišjerju segajo daleč nazaj, še v čas pred usodnimi dogodki 1941-1945, v čas „ločevarja duhov” in bojev med klerikalci in liberalci, ki so skupaj z levimi silami, kot se zdi, uspešneje in učinkovitejše uvejavili svoj koncept literature.
Poleg tega se je tudi v slovenski literarni znanosti pojavila razlaga o vsaj dveh tipih krjiževnosti: o judskem, domačjs-kem, in „višjem”, artificielnem, intelektualnem
A napačno bi bilo misliti, daje katoliški tabor v tem (dvo)boju obtičal za vedno le v skromnem domačjstvu za preprosto pamet. Govorili bi celo lahko o zaznamovanosti te dnige slovenske literature z ekspresivno zaostrenim duhovnim izrazom, ki sega od Preg ja prek Gradnika do Balantiča ali Majcna in še naprej do Antona Vodnika, Udoviča in Kocbeka. Vse to se v malem pozna tudi v literaturi slovenske emigraci-
je. Ta je bila že od začetkov razpolovjena predvsem na dve literarni strukturi, na večinsko domačjsko in na višjo, artificiel-no. Prva smer se je že močno uvejavila v taboriščih. Z rjo se je boj ali marj identificiral v svet izvrženi in v domovini iz političnih razlogov odpisani slovenski emigrant po vseh celinah. To je popolnoma razum ji-vo.
Narodno vzpodbudna literatura je v Argentini našla močan domicil pri Svobodni Slovenji in pri revji Slovenska beseda, iz Združenih držav jo je uspešno uvejavjal Karel Mauser. Za to smer bi v marsičem lahko obvejala oznaka „narodnostno osr-čijoči realizem”, ki jo je pokojni literarni zgodovinar dr. Anton Slodrjak sicer upora-bjal za določeno obdobje zgodrjega in naivnega slovenskega realizma iz 19. stoletja. Pri revji argentinske Slovenske kulturne akc je so se uredniki Ruda Jurčec, Zorko Simčič in Rafko Vodeb že ob ustanovitvi v letu 1954 odločili za višjo, „svetovjansko” artificielno smer, ki so se ji tudi sami več ali marj zapisali. Predvsem ta je pritegnila javnost v Slovenji, saj večinoma boj ustreza rjenim standardom vrednoterja krjiže-vnosti. Predvsem iz rjenega programa je odbrala nekaj predstavnikov za morebitno razumevapje emigrantskega sindroma: Simčiča, Jurčeca, Papeža, Vladimirja Kosa Toda tudi ta „višja” smer je iz težkih objektivnih razlogov emigrantske izvrženosti Nad. na 4. str.
aifWifi’Lj^awwiwiywwi
Zdravko Inzko je odšel iz Sarajeva
Leta 1995 je mladi avstrijski diplomat in zaveden Slovenc Zdravko Inzko iz znane delavne Inzkove družine na Koroškem postal avstrijski veleposlanik v Bosni in Hercegovini.
Zanj je bila to velika žrtev, saj je tako videval svojo družino bolj poredko. A v Bosni je vršil veliko delo, suj je je bilo treba državo dvigniti iz ruševin. V teh prizadevanjih je večkrat gostil avstrijskega zunanjega ministra, sedaj predsednika vlade Wolfganga Schiissla. Taki mu je potekla službena doba in se je poslovil s težkim srcem od Bosne 21. novembra 1999.
Za slovo je njegova žena Bernarda Fink priredila koncert v akustično zelo posrečeni dvorani v Sarajevu.
Pela je pesmi iz Avstrije, Argentine, Bosne Diplomatu Inzku žeiimo veliko in Koroške, vse v sedmih jezikih. Občinstvo novem službenem mestu je bilo do solz ganjeno.
.s.
EMDHHm
V BARILOČAH. MENDOZI IN CARAPACHAYU
Seminarji folklornih plesov
Med različnimi dejavnostmi, ki so se izvajale preteklo leto v naši skupnosti, moramo za kroniko omeniti tudi seminarje folklornih plesov, ki so bili meseca decembra v Bariločah, Mendozi in Buenos Airesu. Vodila jih je Marjeta Tekavec, članica Znanstvenega raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članica Maroltove folklorne skupine. Njena prisotnost v Argentini je uspela po posredovanju Izseljenskega društva Slovenija v svetu, kateremu predseduje Boštjan Kocmur.
Marjeta Tekavec se je najprej mudila dva tedna v Bariločah, kajti bariloška skupnost je bila pobudnica tega obiska. Delo tam je bilo zelo intenzivno in tudi nadvse uspešno. Zatem je šla v Mendozo, kjer je teden dni vadila tamošnjo folklorno skupino. Končno je od 19. do 26. decembra prišla v Buenos Aires, kjer je bil tudi organiziran seminar.
Datum sicer ni bil kaj priličen, saj so
bila tri srečanja neposredno pred božičnimi prazniki, 20., 21. in 22. decembra. Srečanja so potekala v večernih urah (po deveti) in so se jih udeležili prvenstveno člani folklorne skipine Maribor iz Carapachaya (vodi jo gospa Ani Resnik), tako da sta bili prvi dve srečanji v Slovenski hiši, zadnje pa kar v slovenskem domu v Carapachayu.
Seminar je bil nadvse pozitiven, saj je skupini nudil resne možnost strokovne izpopolnitve, tako pri že znanih plesih, kot pri učenju nekaterih novih plesnih oblik. Celotna skupina se je udeleževala zelo resno. Obenem pa so ta srečanja pomnožila navdušenost, ki jo člani karapačajske skupine sicer kažejo. Pomenil pa je tudi ponoven stik dveh svetov, kot je slovenska skupnost v Argentini in matična Slovenija. To je prišlo do izraza na poslovilnem srečanju in topli zahvali, ki jo je bila deležna Marjeta Tekavec.
-k.
Pogovor z.
Nad. s 3. str.
prevečkrat ostala fragment. Tu pa je še druga stran resnice. Včasih naivna ali ljudska ali tradicionalna in med drugim dokumentirana v Bukvičevem romanu Vojna in revolucija, v Kociprovi idilični prozi, v poeziji in prozi, ki ni nastajala le v Argentini, temveč tudi v Avstraliji, Evropi, včasih celo v tesni povezavi z usodo slovenske manjšine v Avstriji in Italiji, in je vsaj iz socioloških ozirov zanimiva. Jasno pa je, da je v zdomstvu obveljal drugačen kriterij literarnega delovanja. Šlo je za obrambo katoliških idealov in tradicionalnih narodnih zavezanosti, ki so določale linijo te umetnosti že v času druge svetovne vojne v Ijubljani. Agilni kronist slovenske emigrantske književnosti, r\)en organizator in vodilni interpret, dr. Tine Debeljak, se je ves čas zavzemal za upoštevanje nujne potrebe po domačijski narodnozaveznjoči populistični literaturi. Vendar je bil kot lirik prepojen z ekspresivnim izrazom, ki ga je gojil med vojno kot urednik revije Dom in svet, čeprav je hkrati zagovarjal tudi domačijski model literature. Kaže, da si je v Argentini nekaj časa prizadeval, da bi ob ..brezbožni” literaturi v Sloveniji utemeljil ..pravilno”, na idealistični filozofski podlagi in krščanski etiki zasnovano slovensko književnost (v zdomstvu), ki bi koreninila na tradiciji nekdanjega Doma in sveta. Njegova pesnitev Velika črna. maša za pobite Slovence iz leta 1949 pa dokazuje, da
je bil sposoben oblikovati večploskovno izpoved vseslovenske travme poboja domobrancev v načinu idealističnega poznega ekspresionizma. Ne vem, ali je bila slovenska emigrantska literarna produkcija že zares objektivno predstavljena v Sloveniji. Marsikaj je bilo hote ali nehote natisnjeno že a prion na robu slovenskega literarnega poletja, kot blago brez (večje) vrednosti. Sam sem bil v tem kontekstu že od začetkov hkrati akter in opazovalec dogajanja, ki se mi je zazdelo zaprto, blokirano, tako v emigraciji kot velikokrat tudi v Sloveniji. Kljub temu nisem izgubil poguma. V prozi Emigrant, ki je pravzaprav nadaljevanje moje v Sloveniji skoraj neznane spominske knjige o otroštvu in mladosti Časomer življenja — ta je izšla leta 1987 v Buenos Airesu— sem izpovedal, da sem se že zgodaj znašel med dvema stoloma, med domovino in emigracijo in ostal „zunaj”. Ni čudno, da sem iskal stik s ..tujejezično” nemško literaturo v Avstriji in začel pisati tudi v nemščini. Toda tudi tu sem avtor z razpoznavno značko, ki signalizira, da sem prišel od drugod.
(„Književni listi”, Delo 13.1.2000)
BREZ UVOZA PERUTNINE IZ ITALIJE
Slovenija je zaradi preprečitve vnašanja in širjenja kokošje kuge iz posameznih regij v Italiji prepovedala uvoz v našo državo in prevoz preko ozemlja Slovenije za pošiljke domače in divje perutnine, enodnevne perutnine, jujc in svežega mesa, ki izvira od domače in divje perutnine.
Rimska vlada, Haider in Slovenija
Po Nedelji
Potem ko je propadla skupna olimpijska kandidatura treh dežel, se je v Celovcu rodila ideja o nadgradnji in nadaljevanju tega projekta. Koroški deželni glavar Jorg Haider si je zamislil skupni razvojni center treh dežel s sedežem v Celovcu, podpisal sporazum s tržaško deželno vlado, Ljubljana pa si je vzela čas za premislek. Odločitev rimske vlade 20. februarja, ki je odrekla podporo temu projektu in zavrnila člen proračunskega zakona dežele Furlanjja-Ju-lijska krajina, je pa bil za Avstrijo mrzel tuš.
Dejstvo je namreč, da se je Haider v minulih tednih hvalil prav s tem projektom in tujini dokazoval svojo odprtost in evropsko naravnanost, Haider je svojo zamisel o sodelovanju treh regij prodajal kot inovacijo „a la” Klagenfurt in prav ta Klagenfurt brez dvojezične oznake postavljal kot središče celotne regije treh dežel. Ta isti Kla-
genfurt je hotel postati olimpijski center sveta že pred letom dni in več ob neuspelem projektu olimpijske kandidature treh dežel. Takrat je bilo zelo nevarno opozarjati, da je Klagenfurt kot nosilec kandidature povsem pozabil na dvojezičnost, torej na Celovec, da je promoviral predvsem samega sebe in avstrijsko Koroško, zelo malo Furlanijo-Julijsko krajino, še manj Slovenijo. Danes se zgodba ponavlja s to razliko, da je Ljubljana tudi zaradi koristnih nasvetov generalnega konzula Slovenije Jožeta Jeraja v Celovcu bolj previdna in še ni podpisala pristopne izjave. Slovenija zahteva in pričakuje povsem čiste račune. Očitno je ravnala prav, suj je to isto spoznala tudi vlada v Rimu, ki noče sodelovati v akcijah, ki promovirajo le Haiderja. Projekt, ki je vsekakor dober, bo treba torej na novo določiti in ga oklestiti vseh nejasnih in sumljivih primesi.
PRIZNANJE NEMŠKE MANJŠINE
Vstop Haiderja v avstrijsko vlado ne bo koristil našim prizadevanjem, saj bodo od njega zahtevali kompromise, je 10. februarja dejal predsednik društva Most iz Maribora, ki si prizadeva za priznanje nemške manjšine v Sloveniji, Dušan Ludvik Kolnik: dodal je, da očitno ostaja ne glede na takšen razvoj dogodkov vprašanje priznanja nemške manjšine slovensko notranje vprašanje.
Sicer pa sogovornik meni, daje vsa slovenska zgodovina tesno povezana z nemško in bi torej vprašanje nemške manjšine moralo biti opredeljeno na ustavni ravni.
Kolnik je komentiral, da je Haider že
pokleknil pred mednarodnim pritiskom. In dodal, da je njihovim prizadevanjem s svojimi stališči bolj pomagal prejšnji koroški deželni glavar Zematto. Z r\jim so namreč o zahtevah odkrito razpravljali, medtem ko s Haiderjem tega vprašanja niso konkretno obravnavali. Zdaj so v ospredje stopili kočevski Nemci, ki zelo uspešno lobirajo tako v Sloveniji kot v Avstriji, saj ne zahtevajo priznanja manjšine, kar je predvsem posledica neformalnega dogovora, da Slovenci ne postavljajo zahtev po priznanju slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem, Avstrijci pa se odrečejo manjšini v Sloveniji.
Koalicija za boljšo Slovenijo
Izvenparlamentame Socialno liberalna stranka, Stranka slovenskih narodnjakov in Stranka enakopravnih dežel so 5. februarja podpisale sporazum o oblikovanju politične Koalicije za boljšo Slovenijo. Koalicija bo svoj program predstavila čez približno deset dni, zavzema pa se za socialnost, trž-nost, svobodno ustvarjalnost, spodbujanje udejstvovanja državljanov in vsesplošno spravo med državljani in organizacijami.
Koalicija, ki so jo podpisali predsedniki omenjenih strank Vitomir Gros za Socialno liberalno stranko, Rudi Lesjak za Stranko
slovenskih narodnjakov, ki je naslednica Slovenske nacionalne desnice, in Jožef Jarh za Stranko enakopravnih dežel, bo proti politikantskemu aferaštvu, zdraharstvu in sejanju sovraštva, kar je v skladu s tokovi razmišljanja v Evropi in drugod po svetu, je pojasnil Vitomir Gros. To bo pomenilo tisto, kar je zapisal že Prešeren, in sicer, da nuj se med nas vrne edinost, sreča, sprava, s čimer bomo najbolje počastili 200-letnico Prešernovega rojstva.
Na volitvah pričakujejo okoli 5 do 10 odstotkov glasov..
Poslanci..
Nad. s 1. str.
gim tudi pravica do groba. Vlada bi morala po mnenju SKD še opredeliti obveznosti Slovenije, da razčisti in lokalizira grobišča, predvsem množična, za katerimi je bila po ukazu tedanje totalitarne oblasti izbrisana vsaka sled in so bila zravnana z zemljo. Po mnenju SKD bi moral zakon urejati tudi vprašanja v zvezi z ugotavljanjem in urejanjem grobišč, ki so bila doslej uradno zatnjevana oz. neobstoječa. Seznam grobov specifičnih žrtev jugoslovanske komunistične revolucije nuj bi obsegal naslednje kategorije: grobove žrtev regularne vojske Kraljevine Jugoslavije, grobove civilnih in vojaških žrtev državljanske vojne na antikomunistični strani, grobovi medvojnih civilnih žrtev komunistične revolucije ter povojni grobovi žrtev jugoslovanske komunistične revolucije slovenske, hrvaške, srbske, nemške, itali-
janske, ruske, madžarske, židovske in še morebitnih drugih narodnosti.
Tem amandmuiem pa je že uvodoma nasprotovala Združena lista. Po mnenju ZLSD večina dopolni e valnih stališč SDS in SKD enači narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda, ki je bil “sestavni del velike protiliitlerjevske koalicije” z državljansko vojno in komunistično revolucijo, kar pa predstavlja “potvarjanje zgodovinskih dejstev in procesov”.
BOTAČ- V izvirni jami Bolunc je prišlo do hude nesreče, v kateri je umrl nnjbo(jši slovenski potapljač, izkušen jamarski potapljač, inštruktor in jamarski reševalec Tomo Vrhovec iz Ljubljane. Jama leži bližu kraja Botač na italijanski strani državne meje med Slovenijo in Italijo, blizu mejnega prehoda Kozina. Vrhovec se je potopil sam, ko pa ga po dveh urah ni bilo iz jame, so jamarji, ki so ga čakali, sprožili reševalno akcijo. Našli so ga v vodi na globini 48 metrov okoli 150 metrov od vhoda.
Buenos Aires, 24. februarja 2000
ummuuuuuuuummuuuuuuuuuuumummuuuuuuumum
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 5
wmuumuuuuumuHUUuuuamumtmumuuuuuuuuuuuauuuumuum
Pisali smo pr
Novice	iz
LJUBLJANA - V knjigami Konzorcij je potekala celodnevna prireditev Odprto za poezijo, na kateri nastopajo uveljavljeni in priljubljeni slovenski kulturni ustvarjalci. Založba Mladinska knjiga in knjigama Konzorcij sta s prireditvijo zaznamovali spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Nastopilo je približno trideset domačih pesnikov, med nji™ Prešernovi nagrajenci Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Veno Taufer in letošnja Prešernova nagrajenka Svetlana Makarovič. Z glasbo so se poezjji pridružili Jerca Mrzel, Zoran Predin, Jani Kovačič, Vlado Kreslin in Zde-ne Vodopivec, mladi glasbeni talenti iz Glasbene mladine ljubljanske in ustanove Gallus.
ŽIRI - V knjigami Konzorcij so predstavili bogato žirovsko knjižno bero v lanskem letu. Najprej je izšel zbornik ob 50. obletnici Kladivarja Žiri, sledila je redna izdaja žirovskega občasnika, zbornika za vsa vprašanja na žirovskem, med božičnimi in novoletnimi prazniki pa je izšel še paket turističnega gradiva: knjiga žirovski vodnik avtorja Mihe Nagliča, turistična karta in prospekt v štirih jezikih.
AJDOVŠČINA - V Pilonovi galeriji so odprli razstavo v spomin 100-letnice rojstva zbiratelja, amaterskega arheologa, igralca in režiserja ter kronista in dolgoletnega upravnika kina v Ajdovščini Štefana (Stipeta) Štekarja (1899-1986). Sto let od njegovega rojstva je minilo aprila lani. Razstava v Pilonovi galeriji prikazuje del zbirke, ki jo je Goriški muzej odkupil v 90-ih letih. Avtor razstave je muzejski svetovalec Drago Sedmak.
BEGUNJE - V Avsenikovi gostilni v Begunjah so podelili 14 turističnih nageljnov in šest bodečih než za leto 1999. Turistično bodečo nežo so dobili Gospodarsko razstavišče v Ljubljani skupaj z Ljubljanskim sejmom, mestom Ljubljana in Slovensko razvojno družbo, Veletrgovina Potrošnik iz Murske Sobote, Vlada RS, ljubljanska županja Viktorija Potočnik in mestni svet, občina Piran ter Planinsko društvo Ljubljana - matica. Turistični nagelj pa so si med drugimi prislužili gostitelj podelitve priznanj Slavko Avsenik, Smučarski klub Bra-
nik in organizacijski komite Zlata lisica, prireditelji Festivala Lent in prireditelji Pohoda od Litije do Čateža ter Celjski sejem skupni z Obrtno zbornico Slovenje.
DOL PRI LJUBLJANI - Kemično pocje-tje JUB iz Dola pri Ljubljani praznuje 125 let proizvodnje barv za zidove, ki so rdeča nit proizvodnega programa. Pocjjetje je po prvih ocenah lani v primerjavi z letom 1998 za 19 odstotkov povečalo čisti dobiček ter za 11 odstotkov povečalo prihodke, proizvodnja pa se je lani povečala za sedem odstotkov. Pocjetje je tako lani proizvedlo 60.700 ton barv in ometov za zaključna dela v gradbeništvu in po prvih ocenah imelo za 5,6 milijarde tolarjev prihodkov in pet milijonov tolarjev čistega dobička.
LJUBLJANA - Predstavniki Microsofta Slovenja so predstavili nov rod operacijskih sistemov Microsoft 2000.
LOGARSKA DOLINA - V 101. letu starosti je umrl Maistrov borec Alojz Poličnik, eden izmed treh še živečih Maistrovih borcev. Alojz Poličnik se je rodil leta 1899 v Logarski dolini kot kmečki sin. Od svojega očeta je prevzel kmetijo in na njej gospodaril do vpoklica v vojsko med prvo svetovno vojno. Kasneje se je pridružil borcem za severno mejo.
LJUBLJANA - V ljubljanski Operi so krstili novo slovensko opero Medeja skladatelja Janija Goloba. Libreto za to «glasbe-no dramo iz vsakdanjega življenjaČ je napisal Vinko Moedemdorfer. Oba sta letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Predstavo je dirigiral Uroš Lajovic, redni profesor dirigiranja na Visoki šoli za glasbo in scensko umetnost na Dunaju. Sopranistka Irena Baar je kot goslja pela glavno vlogo Mire. V drugih vlogah so nastopili mezzosopranistka Irena Svoljšak, sopranistka Milena Morača, sopranistka Rebeka Radovan, baritonist Robert Vrčon, altistka Mirjam Kalin, kot gostje pa še tenorist Jurij Reja, tenorist Jože Kores in drugi. K „zlitosti“ na odru so pripomogli še scena Tomaža Marolta, kostumi Alenke Bartl, prispevek oblikovalke giba Lojzke Zerdinove. Moedemdorfer in Golob sta opero zasnovala v značilnem nasprotju med liričnimi razpoloženi in dramatičnimi vrhunci.
SLOVENSKI PLAVALEC Nace Majcen je na drugi letošuji tekmi za svetovni pokal v daljinskem plavanju na reki Parana osvojil šesto mesto (6:58:09). „Prejšnji teden sem dejal, da sem nastopil na eni najtežjih tekem v karieri, je bila ta preizkušnja zagotovo najtežja. Veter je vseh sedem ur pihal proti nam, v glavo, tako da na koncu sploh nisem vedel katero mesto sem zasedel. S šestim mestom sem kljub vsemu zadovoljen,Č je po tekmi dejal Majcen.
DUESSELDORF - Na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) med prvo deseterico ni prišlo do sprememb, še naprej ostaja na vrhu Brazilija, Slovenija pa je v primerjavi z januarsko lestvico izgubila eno mesto in je sedaj 41. Nasprotniki slovenske reprezentance v skupini C prihajajočega evropskega prvenstva v Belgiji in na Nizozemskem so ohranili svoja mesta. Španija tako ostaja četrta, Norveška sedma ter ZRJ trinajsta.
PARIZ, Francija - Slovenski plavalci so odlično sklenili nastope na plavalnem svetovnem pokalu v Parizu. Najbolj je zablestela Nataša Kejžar, ki je na 50 m prsno postavila nov državni rekord 32,17 sekunde in se zavihtela na 2. mesto, druga pa je bila tudi na 100 m mešano z izidom 1:02,26. V tej disciplini pa je slovenski uspeh s 3. mestom dopolnila tudi i\jena mlajša sestra
NOVA PROVINCIALKA
Šolske sestre, ki imajo svojo hišo tudi na Patemalu in je že 16 let, kar delujejo v Argentini, so dobile novo provincialko sestro Terezijo Vidan, ki je bila doslej prednica glavne hiše v Rosariu.
Dosedanja provincialka sestra Aurelia Plankar, ki je spretno in srečno vodila provinco skozi 15 najtežjih let od prihoda pa do sedaj, je sedaj prevzela vodstvo novoustanovljene hiše v Asuncionu.
OB DESETLETNICI SMRTI
Desetletnica smrti rajnega g. Jožeta Kastelica bo 8. marca. Maša zar\j bo 5. marca na Belgrano, ko bo tam slovenska služba božja.
V Mendozi pa bo 12. marca sv. maša pri Frančiškankah, popoldne pa bo prireditev, posvečena njegovemu spominu. Naslednje dni bo obisk na njegov grob in sv. maša v kapeli Punte del Inca. Teh prireditev se bo udeležil g. Hladnik.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Splošna amnestija za prijavo tujcev na Civilnem registru trnja šest mesecev. Zato opozarja Društvo Slovencev vse one, ki se še niso prijavili na Civilnem registru in žive v provinci, da ne zamude tega roka, ker bo treba potem plačati globo 50 pesov za vsako osebo. Ne zahtevajo vsi uradi uradnega prevoda potnega lista v kasteljan-ščino, ampak se nekateri zadovolje z originalnim potnim listom. Zato najprej predložite tega, in šele če ne bodo zadovoljni, se obmite na Društvo Slovencev, ki vam lahko pomaga.
BAR LJUBLJANA
išče dekle kot pomočnico kuharici. Plača po dogovoru. Javiti se na naslovu BAR LJUBLJANA Avenida del Trabajo 5986
Svobodna Slovenija št. 8.; 23. februarja 1950
Slovenija moja dežela
Plavajoče cerkvice na Koroškem
Znani običaj nošenja cerkvic, ki ga vsako leto pred svečnico prirejajo v Železni Kapli na Koroškem, je prišel do posebne časti.
Avstrijska pošta je v seriji Ljudski običaji in etnografske dragocenosti izdala posebno znamko, ki kaže otroke, kako nesejo lastnoročno izdelane paprinate cerkvice k Beli. Tam jih prednjo valovom, tako da se začne prav slikovit ples cerkvic na deroči vodi. Ta običaj je že zelo star on nekaj posebnega.
Otroci radi delnjo cerkvice v dnevih pred svečnico. V cerkvico postavijo svečo, vse pa nataknejo na drog. Nato gredo v ..procesiji” k Beli, snamejo cerkvico z droga, prižgo svečo in vse spustijo po vodi. Valovi odnašnjo množico cerkvic z razsvetljenimi pisanimi okni pozno v noč.
Kapelčani vedo povedati, daje bila pred davnimi časi velika povodenj. Vse je bilo pod vodo, le romarska cerkvica Marije v Trnju je ostala na suhem. Tedaj so se ljuclje
/v/v
UND VOLKSKUNDLICHč M
. CA
PUBLIK OSTERREI
u C natN'
Alenka z osebnim rekordom 1:02,55. Svoj prvi finalni nastop letos si je priplavala tudi 15-letna Kranjčanka Anja Carman, ki je že dopoldan z izidom 1:02,00 postavila nov mladinski državni rekord na 100 m hrbtno, popoldan pa je bila 26 stotink počasnejša in pristala na 7. mestu.
SIERRA NEVADA - Mlada slovenska smučarka Tina Maze se je odlično odrezala na veleslalomu za evropski pokal v Sierri Nevadi. Na prizorišču svetovnega prvenstva leta 1996 je zasedla drugo mesto, za zmagovalko Avstrijko Selino Heregger je zaostala sekundo in pet stotink.
Osebne novice
Krsta: V Slovenski vasi v Lanusu je bil krščen Jeremias Samuel Žitnik, sin Bogdana in ge. Kristine roj. Grbec.
V Dolores, Sierras de Cordoba, je bil v nedeljo, 13. februarja krščen Pavel Matjaž Diaz Žakelj, sin inž. Pabla in inž. Helene. Botra sta bila Olga Žakelj in inž. Daniel Diaz. Krstil je msgr. Luis Donato.
Čestitamo! Smrt: V San Justu je umrl Tine Tome (85). Naj počiva v miru!
mu
zaobljubili, da bodo prirejali take procesije vsako leto.
Letošnjega nošenja cerkvic se je 1. februarja udeležil tudi celovški škof Kapella-ri, ki je cerkvice blagoslovil pred cerkvijo Marija v Trr\ju.
umauumuuuumuummuumuumumuuuuaum
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personerfa Juridica: Decreto N° 1933/62 - Registra C 3754-59 CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los sefiores asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 53, que se realizara el dfa 26 de maržo de 2000, a las 9.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designation de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presiden-te y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2) Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3) Consideracičn de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1. de Enero de 1999 y finalizado el 31 de Diciembre de 1999.
4) Aprobacibn de la cuota social, a partir del 1. de Enero de 2000.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara conforme al articulo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
Mali oglasi \
F.STUDIO de AGRIMENSURA (Pcia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Tel.- 4755-8205 - Estado Parcelario -Subdivision - UnificaciOn - Mensura - UsucapciOn TURIZEM
Oddajam bungalov in stanovanja v Villa Cate-dral, Barilociie. Uživajte mirne počitnice v najlepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978.
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogoti 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmai\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - B1708BYD M o rt) n Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.- Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel: 4659-2060 -E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejla - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejfa - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cčrdoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY
Slovenski dom - Dra Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba).
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ „RAVN. MARKO BAJUK”
sporoča da bodo
v soboto, 4. marca,
ob 9.00 sprejemni izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita; narek, branje, recitacija, pogovor v slovenščini, ob 14.00 popravni in dopolnilni izpiti iz slovnice za drugi in četrti letnik.
v soboto, 11. marca:
ob 15.00 ostali popravni in dopolnilni izpiti
(k vsem izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami), ob 18.00 vpisovanje ob 19.00 začetna sv. maša
Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejši\jega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko šolo in počitniška naloga: obnova kryige (najmanj 150 strani) slovenskega avtorja. Naloga mora obsegati vsaj štiri strani normalnega formata in pisave. Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bo izpolnil vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj.
Vpisnina: $ 10.-, drugi otrok $ 5.-; tretji pa je vpisnine oproščen.
32. tradicionalna
TOMBOLA NA PRISTAVI
V nedeljo, 5. marca 2000, ob 16. uri
1. dobitek: računalnik s tiskalnikom in skenerjem
2. dobitek: hladilnik s frizerjem
3. dobitek: televizijski aparat
in še mnogo lepih in bogatih dobitkov.
Rep. de Eslovenia 1851
Z veseljem vas pričakujemo! Castelar - Tel.: 4483-4528
Slomškov dom
Sobota, 26. februarja ob 21. uri
Družinska pustna veselica 2000
Ples v maskah (najlepša maska bo nagrajena)
Na razpolago večerja.
Vstopnina $ 5.- (otroci brezplačno)
Lepo vabljeni!
Obvestila
SOBOTA, 26. februarja:
V Slomškovem domu ob 21. Družinska pustna veselica.
COOPERATIVA DE CREDITO “S.L.O.G.A.” LTDA.
(Sociedad Legal orientadora General del Asociado)
Matricula I.N.A.C. y M. N° 5380 Bme. Mitre 97 - Ramos Mejfa - Partido de La Matanza - Pcia. de Buenos Aires
CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el art. 31 de los Estatutos Sociales y conforme con el Acta N° 887 de la sesičn ordinaria del Consejo Administrativo de fecha 11 de enero de 2000, se convoca a los senores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizard el dfa 25 de Maržo de 2000 a las 19 horas en el local de la calle Dra. Cecilia Grierson 3837 de la Ciudad de Carapachay, Partido de Vicente Lčpez, Provincia de Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacičn de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea segun el art. 39 de los Estatutos Sociales.
2) Eleccičn de la Comisičn Escrutadora de tres miembros.
3) Consideration de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resultados, Anexos 1 y 2, Informe del Sfndico y del Auditor, correspondientes al Ejercicio Econčmico N° 39, iniciado el 1 de Enero de 1999 y finalizado el 31 de Diciembre de 1999.
4) Eleccičn de los miembros del Consejo de Administracičn, segun lo detcrminado por el art. 48 de los Estatutos Sociales: por dos afios: el Vicepresidente, el Secretario, el Tesorero, 2 Vocales Titulares, 1 Vocal Suplente, el Sfndico Titular y el Sfndico Suplente.
Ramos Mejfa, 31 de Enero de 2000
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
SOBOTA, 4. marca:
Slovenski srednješolski tečaj RMB.
Ob 9. sprejemni izpit za 1. letnik, ob 14. popravni in dopolnilni izpiti slovnice za drugi in četrti letnik.
Pust.com.bar v Našem domu v San Justo ob 21. uri.
NEDELJA, 5. marca:
Pristavska tombola ob 16. uri. SOBOTA, 11. marca:
Slovenski srednješolski tečaj RMB. Ob 15. ostali popravni in dopolnilni izpiti; ob 18. vpisovanje; ob 19. začetna sv. maša NEDELJA, 12. marca:
Začetna prireditev slovenskih šol ob 16. uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 16. marca: Sanmartinska Liga žena mati bo imela svoj redni sestanek. Govoril bo prelat Jože Škerbec.
o
s-s
E c
O &J3
O
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracičn: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: eslovcniau@elsitio.net e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke na ime “Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
,
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
22. februarja 2000
1 dolar	202,84	SIT tolarjev
1 marka	102,16	SIT tolarjev
100 lir	10,32	SIT tolarjev
VDOR NA SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO V PEKINGU!?
Skupina strokovnjakov ministrstev za zunanje in notranje zadeve je 28. in 29. januarja izvedla preiskavo za pojasnitev okoliščin vdora v slovensko veleposlaništvo v Pekingu, o katerem smo poročali. Veleposlanik v Pekingu Tit Turnšek je sporočil, daje na veleposlaništvo nepooblaščeno vstopila njegova soproga.. Veleposlanikova soproga pa je v pogovoru s strokovnjaki dejala, da je 23. decembra lani zvečer vstopila v veleposlaništvo skozi stransko okno, ki zaradi poškodbe zapaha ni bilo popolnoma zaprto, in nato odšla v pisarno svojega soproga. Veleposlaništvo je zapustila skozi garažo, ki se je odklepala samo z notranje strani. Dokumenti veleposlaništva niso bili ogroženi, saj so bili shranjeni v sefih (cajas de seguridad). Slovensko veleposlaništvo v Pekingu je od 4. februarja letos tehnično popolno varovano, je še sporočilo MZZ in dodalo, da je bil vzrok za dejanje veleposlanikove soproge zasebne narave.
VELIKE IDEJE SO OKROGLE...
Važno je, da jih ne spregledamo, da ne zgrešimo cilja. Zadetek v polno je Karta Sloga. Okrogla ideja za okrogle vsote!
Če imate Karto Sloga, vam je uspeh zagotovljen. Hitra posojila, nagrade in podpore, letovišče Sloga in še udeležba pri nagradnem žrebanju za dve nagradi:
1) Letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč šolarjev;
2.) Desetdnevne počitnice v Hanželičevem domu, za dve osebi, v poletni sezoni.
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!