LETO VI. / ŠTEV. 39. KRANJ. 26. SEPTEMBRA 1953 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK~ SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 /; IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV S seje 0L0 Ljubljana okolica V soboto je bila v Ljubljani seja obeh zborov okrajne skupščine OLO Ljubljana-okolica. Ljudski odborniki so razpravljali o številu odbornikov okrajnega Zbora proizvajalcev in o številu odbornikov, ki jih bodo volili po posameznih proizvajalnih skupinah. Sklenili so, da bodo volili 57 članov proizvajalcev in da bodo volitve 6. novembra za industrijsko skupino in 8. novembra za kmetijsko. Velik uspeh zagrebškega veleseima Najboljša priprav volitve - prikazati ljudem živo problematiko okraja in kaj smo že dosegli v socializmu V torek je bila v Radovljici celodnevna seja obeh zborov okrajne skupščine OLO Radovljica, katere so se odete, žili skoraj vsi odborniki. Seji sta prisostvovala tudi ljudska poslanca dr. Rus in Potočnik. Uvodoma je okrajna kandidatna komisija poročala o izidu nadomestnih volitev za odbornika okrajnega zbora v vo-livni enoti Mlino-Rečica, kjer je bil 20. t- m. izvoljen kandidat tov. Danilo Bračič, ki je pred zborom napravil zaprisego. Prav tako je skupščina potrdila njegovo izvolitev za podpredsednika OLO. Škodljiva partikularistična lokalistična tendenca okoli kandidatov ni jugoslovanski razvoj socia- samo v prvem letošnjem pol-listične skupnosti in izberemo letju sprejela 4880 bolnikov in take kandidate, ki bodo k na- Je postala že zdavnaj premajh-' . . , „ , na, da zadovolji vsem potre-daljnemu razvoju največ pn- bam Gorenjske in deloma tudi pomogli. Tudi okrajni Zbor pro- Primorske. Predvidevajo dozi-izjavaiceiv ni izpolnil vsega, davo novega trakta bolnice, ta-kar bi moral, čeprav je opra- ko da bi bilo v njej prostora vil precejšnje delo. V nov o- za približno 400 bolniških po-kraini Zbor proizvajalcev bodo stelj. Nezadostno je tudi šte-v radovljiškem okraju izvolili vilo zobnih ambulant in kadra 40 odbornikov (38 iz industrijske skupine in 2 iz kmetijske obratne poškodbe predstavlja, skupine.) Volitve v okrajni jQ veliko gospodarsko škodo Zbor proizvajalcev v skupini y ,b(>lezmh odpade najvišji industrijski bodo že 5. novem- Od otvoritve sejma, ki je bi- in predpripravah nanje je ob la 12. septembra, pa do širno govoril tov. Milan Kri- zdaj si je tega ogledalo nad stan, predsednik OLO Radov- 200.000 ljudi iz vseh krajev l)ica- Takoj v začetku svojega naše države. Prav lepo je tudi govora je opozoril na škodljivo števili} inozemskih oblikoval- samosvojo lokalističn0 tenden- cev, ki kar ne morejo prehva- co, ki se je pojavila na terenu liti letošnje prireditve. okoli razprav o kandidatih. Iz- Tudi Gorenjci so do zdaj v birati moramo take kandidate, procent na srčna obolenja, na O pomenu jesenskih volitev hati Priprave na volitve bodo »ra, v kmetijski skupini pa 8. zadnjem mestu p a so nalezlji dobre, če našim delovnim lju- novembra. Do tedaj predvide dem pravilno prikažemo celot- vajo 73 zborovanj. %an'smiva in pestra problematika zdrav* življenjska doba se je podaij siva in socialne politike - Velike težave povzroča pomanjkanje zdravnikov ve bolezni. Tudi smrtnost je največja pri srčnih obolenjih, .slede raketa obolenja, umrlji- - popolnoma napak tol- vost za TBC pa stamo upada. S na§ sociali_ Milan Kristan, predsednik OLO Radovljica Z novim gospodarskim sistemom so se hoteli nekateri okoristiti Popoldanski del seje je razpravljal o gospodarskem stanju v okraju. O tem je poročal tov. Danilo Bračič. Po novem gospodarskem sistemu so šala in se giblje med 70 in 90 stičnega gospodarstva. Pojav kapitalističnih tendenc ni re- leti. Umrljivost otrok do enega ^ Loy ^ do,bičk(>m za vsako leta je padla na 7»/», visoka pa ceno je zlorabljanje na škodo skupnosti. Tov. Bračič je kritiziral občinska ljudska odbora v Žirovnici in Srenji vasi, ki okraju še nista predložila za-kjučnih polletnih računov, vsled česar leži v banki mrtvih 100 milijonov din. Ta nemar- Pred okrajnim zborom je bi- Ustanovili smo že 6 splošnih jč umrljivost vsled nezgod. La velikem številu obiskali zagreb- ki bodo v bodoči skupščini spo- la prvič objašnjena pestra pro- ambulant, 5 obratnih ambu- ni je bilo v okraju 2995 obrat-•škiii velesejem. Tisti, ki se vra- sobni reševati stvari s stališča blemaJtika zdravstva in social- lant, bolnico s polikliniko, tri mh poškodb, največ v zeiezar. cajo z veleseima ugotavljajo celotne socialistične skupnosti ne politike v radovljiškem o- zobne ambulante, 2 dispanzer- ni. Letos se je stanje zaradi da je naša industrija^že doseg- in ne zgolj ozke lokalne pro- kraju. O njej je podrobno go- ja, okrajno higiensko postajo boljše zaščite dela precej iz-la "takšno stopnjo da lahko blematike. Takšne slabosti smo voril predsednik Zdravstvene- in 12 posvetovalnic za matere boljšalo. Pri tem ima zaslugo tekmujemo z industrijo drugih doslej opazili tudi na zaseda- ga sveta dr. Kržan, dopolnie- in otroke. Deluje tudi babiška inšpekcija dela, ki je v tem držav po kakovosti in solidno- njih okrajnega zbora, kjer so vali pa so ta referat še dr. Be- služba, šolske splošne in zob- smislu izdala nad 130 odločb, sti svojih izdelkov. se vse razprave vedno vrtele v nedik, tov. Bratanič in Avse- ne ambulante in dve posveto- Obratne nezgode predstavljajo nos- je povzročila J£ Jeseničane vozi avtobus iz ozkem krogu lokalno-partiku- nik. Stanje zdravstvenih ka- valnici za noseče žene. Najbolj veliko življenjsko in gospodar- v investicijsKin graanjan. * železarnei vsak dan na nap- larističnega gledanja. Nasto- drov im ustanov je bilo v stari pereče vprašanje v zdravs',vei- sko škodo, saj so samo v le- Praa^2s«tJi ^nSUtv-i stavne prostore. V nedeljo so pali so predstavniki občin in Jugoslaviji zel0 kritično. Tak- ni službi je pomanjkanje zdrav- tošnjem prvem polletju social- TO"|o7 ie utaiila ikimmosti se s posebnim vlakom odpeljali podjetij in vsak je zastopal šn0 nizko stanje brez pravih nikov, ki jih ni več kot pred nim oskrbovancem izdali'nad ^eceišnio vrednost v'doblie-na obisk sejma Kranjčani. Iz svoje stališče, namesto da bi ambulant in bolnic z nezadost- vojno, čeprav se je število pre- 3,5 milijona dinarjev za hra- i" J J »Pletenini« v Kamnika in Domžal pa potu- reševal pestre probleme okraj- nim številom zdravnikov je bivailstva od takrat povečalo za narino, a upoštevati moramo ■ , Je z vlakom in avtomobili v ne skupnosti. To škodljivo treba dvigniti na nivo, Ki od- 22"/«. Bolnica na Jesenicah o- še veliko število izgubljenih , J {\ S£ ^i ih nis znali Zagreto polno naših ljudi stremljenje mora nujno prene- govarja socialistični skupnosti, pravlja ogromno delo, saj je delovnih dnir Socialno skrbstvo ^ oiaga, k j o ima v oskrbi 70 sirot, ki jih spraviti v promet. Plače deiav-mora vključiti v uk. V počitni- cem so znašale 80 ostotkov, o-ške kolonije je bilo letos po- stanek 20 odstotkov ?a so raz-slanih nad 600 šolskih otrok. den11 v blagu, železarni je bilo Za predšolske otroke pogreša- priznano 15 odstotkov na pov-mo vrtcev. Jeseniški je že pre- Prečni zaslužek 5z družbenih majhen, nove otroške vrtce pa sredstev. Delovni kolektiv sč j^ bi bilo potrebno ustanoviti tudi v tem okoriščal in ni plačal no-v Lescah. Bohinjski Bistrici in benega davka na plačni sklad. Kropi. Prostore Okrajnega za- s tem 3e skupnost oškodovana voda za socialno zavarovanje za 57 milijonov din mesečno, znesku ^e treDa osredotočiti v eno poslopje. Najboljši prostor zanj bi se našel v jeseniški železarni. Na koncu poročil so bili VIII. redno zasedanje OLO Kranj Težave so malenkostne napram celotnim uspehom DRUŽBENI PLAN, KI GA JE TO LETO PRVIČ SPREJEL NAŠ OKRAJNI LJUDSKI ODBOR IN NAŠE MESTNE OBČINE POMENI BREZ DVOMA NAJPOMEMBNEJŠE DEJANJE V UTRJEVANJU NIŽJIH ORGANOV OBLASTI TAKO JE DEJAL PREDSEDNIK OLO KRANJ TOV. KOŠMELJ akumulacije znaša 52,6 odstot- 1953 investirane v kov (industrija 52,4 odstotkov), 97,132.000 din. Te investicije so Glede akumulacije je tov. Koš- bila uporabljene za rekonstruk- 22. in 23. sptembra je imel gove negativne in pozitivne ™eJL "g°t°^1, __da.?? c'Jo raznih cest, za elektrifi-OLO Kranj svoje 8. redno za- strani, uspehe in neuspehe. Investi- sedanje, ki sta mu prisostvo- Družbeni plan za prvo pollet- vala tudi člana Izvršnega sve- je 1953 je bil v industriji izpol- ta LRS tov. Fajfar in tov. Po- njem 52,8 odstotno, kar pome- pit. Zasedanje je »tvoril pred- ni, da se je proizvodnja indu- sednik OLO Kranj tov. Miran strije v primerjavi z istim ob- Košmelj, ki je imel nato poro- dobjem v preteklem letu zvi- podjetja (»Sava« Kranj »Pro- kacijo zdravstvo itd. jekt« Kranj in druga)' imela cijska"sredstva so bila v veliki ffffig -J*-..**** premajhno stopno akumulaci- meri črpana iz kmečke dohod-je, na drugi strani pa-so bila nine prejšnjega !|.ta (1952), podjetja, ki niso izpolnila pol- brez katere bi letos težko ures stvu posveti Družbeni plan so presegli Pregled akumulacije in skladov je pakazal, da je bilo v 8 m socialnim problemom mesecih doseženih 4 milijarde S večja paznja. 1,075.000 687,217.000 dinarjev, to je dinarjev je bilo odobrenih v do- 66 odstotkov celotnega plana letnega plana akumulacije, kar ničili toliko gospodarsko dejav- c?atm Proračtm Zdravstvenemu prometnega davka je bilo vpla gre seveda na račun objektiv- nost. Tov predsednik je pov- v Radovljici. Socialni ČUo o izvršitvi d^žhen^pia- šala Sa loJc^kov^V p^ro" ^Z^^J^ * ^ daril, da je bil letošnji investi- ^Xl\no 1°zrXo ^v na za prvo polletje 1953 in o izvajanju proračuna teir investicijskega programa. V uvodu je poudaril ogromen pomen sedanjega gospodarskega sistema. Dejal je: »Sedanji gospodarski sistem je v razliki od starega adminstrativnega močno pospešil razvoj proizvajalnih sil, znatno se je dvignila produktivnost dela, notranji in zunanji blagovni promet je postal intenzivnejši, močno se je razvila naša zunanja trgovina. Nov sistem je nadalje dal močno spodbudo napredku v kmetijstvu, kjer ibomo ne samo zaradi boljše letine, ampak tudi zaradi novih gospodarskih nieir znatno povečali kmetijsko proizvodnjo. Ta sistem je aktiviz'ral številne neizkoriščane rezerve v gospodarstvu, pospešil rast gospodarskih kadrov in omogočil izredno širok razmah individualne iniciative, aktivlziral naše delovne ljudi v gospodarstvu na način, v katerem se hitro razvija socialistična zavest in ustvarja materialna baza vsega našega političnega Življenja. Ta sistem je skratka osvobodil socialistične eko- predsednik poudaril, da je tre ba bojevati »najostrejšo borbo preti vsakemu izigravanju zakonskih predpisov, proti pojavu kriminala bodisi osebnega ali pa takega, ki ruši celoto socializma«. V zvezd z akumulacijo je predlagal, naj bi se OLO odločil za odlok o zvišanju in znižanju stopnje akumulacije nekaterim podjetjem (kar so ljudski odborniki tudi sprejeli). Nakazal je pereč problem, ki čanega 223.533.000 din ali 65 odstotkov letnega plana. Plana niso dosegle samo občine: Ra- (Nadaljevanje na 2. stran.) višini 3500 dinarjev za osebo. dovljica odstotno, Jeseni- ce, 62,5 odstotno in Kranjska gora 62,1 odstotno. Prav tako je bil plan presežen tudi v dohodninah, kjer so pobrali 7.244.000 din. Občine Bled, Kranjska gora, Kropa in Begunje še niso pobrali dohodnin od kmetov. Tudi obrtniki in zasbeni poklici še niso plačali vse dohodnine. Za investicije po družbenem planu je bi- IVova moderna kalorična centrala velik delovni uspeh domačih kolektivov Preteklo sredo so zidarski začeli razmišljati o gradnji no- strokovnjaki, iz podjetja Va- ve kalorične centrale. Pod vod- trotehna iz Zagreba, dogradi- otvom tehnika tov. Milana Ste- >e nastal ""ab^zveznf uredbi' ki 11 največji dimnik v železarni guja so posamezna podjetja lo letos določenih 481,220.005 predpisuje znižanie stopnje a- J6sMuce. Dimnik velike nove pristopila k uresničevanju te- din, lod katerih je bilo do kon- kumulacije pri predilnicah in kalor'čne centrale, ki je nujno -a načrta. Projektivni zavod — ca avgusta izkoriščenih potrebna železarskemu kolek- Slovenija projekt — je izdelal 97,670.000 din, kar predstavlja tuvu za nemoteno in ekonomič- vse gradbene načrte. Lastni le 20.1odstotek Največ so po- tka lnicah kar znaša na aku mulaciji izpad čez milijardo di narjev. visok znesek presežnega plač nega fonda, kar kaže, da so podjetja dosegla boljšo renta-biliteto, kot je bilo to upošte- Podietia so ustvarila noobratovanje, so zidarji zgra- konstrukcijski biro železarna trošili za zgraditev novih cest culi v rekordnem času — v pa je izdelal vse potrebne na- (33.902.000 din) in obnovo šol-82 delovnih dneh ..Miran KošmHj predsednik OLO Kranj ni plan. Tov. predsednik je nato tudi razložil nove zvezne uredbe glede presežka plač. Dohodki okrajnega proračuna so bili preseženi za 13 T0 je po- črte za tehnična dela. V novi skih poslopij (12,423.000 din), memben uspeh, če pomislimo, etavbi bo dovolj prostora za tri K tej gospodarski analizi je da so morali zidarji vložiti parne kotle Bobcock-Wilocox tov Bračič dodal še, da so mo- vano pri izračunavanju stopnje ^ 2f dimniškib B ogrevalno površino 450 m*, rali stopnjo akumulacije zniža- akumulacije za leto-nii družbe- ?pi ' , JS ;ie dobavda one- V novi kalorični centrali bo na- ti podjetjem »Sukno« Zapuže, karna kvalitetne opeke iz Be- meščena tudi nova transportna Tekstilni zadrugi Otoče in »Ple- devkočine. Dimnik je izmed naprava za premog, katero bo tenini« Lesce zaradi nastalih vseh ostalih dim.iikov, ki jih izdelalo strojno podjetje »Miha težkoč v prodaji blaga. V »Ple- ja v Železarni cel gozd, pravi Marinko« iz Trbovelj. Parni tenini« Lesce je slaba komer. orjak. Novi dimnik ima ogrom- kotli bodo kurjeni s plavžnim cialna služba vzrok neveščemu ne temelje in je visok 76 m, plinom ali pa z mešanico pre- gospodarjenju Okraj je že pov- konca avmitn wLlt, n „ fJpodnji notranji premer je 6 mogovnega praha in plina. To- zel potrebne korake, da se; to malno c^an e V zadnjem ča" "%% ^ ^ 3 Š • , „ m >>DjU™ DjakovlĆ<< iZ Sla" sta^e izb<>^a- Za *r L-ipaiije. v zaanjem c.i. Dimnik je prvi dograjeni ob- vonske:°-a Broda bo izdelala rektoria v »Plptenini« T.-^p. metu je bil izpolnjen polletni su so narasli predvsem izdatki jekt v sklopu gradnje velike nove mirne za premog sistema ST^V^Je^^LjT nove kalorične centrale, ki bo Kramar, vse potrebne elektro jer. Na koncu svojega pregle-* olajšala obratovanje celotne motorje pa bo dobavila tovar- da je/ itov. Bračič govoril še železarne. V železarni je ved- na »Rade Končar« iz Zagreba. 0 gozdarstvu, o nepravilnostih no večja poraba vodne, elek- V novi kalorični centrali bodo v pašništvu in hudournikih, ki trične in kalorične energije, nameščene tudi nove črpalke in povzročajo našemu gospodar- kajti obrati se iz leta v leto nova vodarna, črpalke bo do- stvu ogromno škodo. Za regu- večajo in razširjajo. Že prod bavila tovarna Jastrebarsko lacijo hudornikov je določenih nomske sile in omogočil unlče nje birok>atvkih spon. kf so o. družbeni plan 51,9 "odstotno v za zdravstvo in socialno skrb virale hitreiši napredek in pra- gradb ko se je tudi pri nas zače- Naklem in da se nekoliko več preimenovala v živinorejsko nejšp pomoč vasem. Neka to- |a širiti zadružna ideja in pri pomudimo pri njegovem razvo- zadrugo in sprejela vse ostale varišica je izjavila, da naše tem navedemo nekoliko podat- ju. Koliko članov je imela za- zadruge posameznih kmetijskih matere vse premalo pazijo na kov 0 nastanku in razvoju na-lazpravijaie o prooiemin aeiov druzmca bi z modernizacijo go- wo-r>ir. r>TWiSni«!Viv> ntrrAr v.* —u ~ i* nA ro-no Tnv Anc^Pin R^ti^Ti_ .» _ vz&03» predšolskih otrok za Slh posameznih zadrug kot u- renca AFŽ kranjskega okraja Navzočih je bilo 85 odstotkov skupnosti zaposlenim materam vseh delegatk, ki so živahno Tudi kmečka žena oziroma za- 1 ^rllr^o^^Z- S^SL^^^r ^^otr^pa^M ^k^A>' čič, bora AFŽ je podala poročilo lastno izobraževanje in vzgo- starši zahtevali čim več rodijo otrok in ne bi več nasedala teljskih. sestankov. reditvi, ki jo bomo izvedli v dneh 3. in 4. oktobra t. 1. v druga ob ustanovitvi, ni mo- panog v kraju ter zmanjšala goče dognati, ker je bil njen delovanje na področje bivšega arhiv ob begu Nemcev iz na- KLO Naklo. 2i2. junija 1947 je* ših krajev uničen. V letu 1922 bila ustanovljena Kmetijska je bilo vpisanih vanjo 93 čla- nabavno-prodajna zadruga iz o trenutnm stanju naše organizacije in delu žena v kranjskem okraju. Na zadnji redni konferenci premalo pozornosti mladim to- žena, ki so bile zasačene pri številki. njeno poslovanje pa je bilo o-, kla, Dupelj in Podbrezij. Ta (sklicani oktobra 1952) izvo- varniškim delavkam ki zaradi tatvini Doma imajo otroke in Brez dvoma je pred nastan- mejeno na predelavo in proda- zadruga je v dobrem letu pre- ljeni okrajni odbor AFŽ ni bil svoje neresnosti in lahkoverno- seda,- 'iim mlq daje socialno kom železnice in avtomobila u- J° mleka. Že takrat so sprejeli nehala s poslovanjem in leta dobro izbran. Tako se na pri- sti padajo v številne zablode. nodnoro ket. iih nihr„ nQ STlrpi godno vplivala na gospodarski sklep, da se ustvarijo rezervna 1948. je bila iz istega članstva mer del žena ni udeležil niti Neodpustljivo je tudi dejstvo, y p ' J .. " y J" razvoj Nakla cestna zveza Trst sredstva, ki se ne smejo deliti ustanovljena današnja Kmeti j- ene seje nekatere članice so da se žene premalo borijo pro- me v siuzDO- b kazmjo zadeva _ Celovie,c> ^ ^ vodila preko med člane. Leta 1927 je za- ska zadruga za področje Na- pošiljale "na sestanke svoje na. ti pijančevanju, veseljačenju se m mesena. Treba je te zene Ljubelja. Tedaj so imeli v Nak- druga razširila poslovanje na kla, ki je takrat štela 202 čla- mestnice in zato odbor ni bil in posurovelosti mladih delav- pripeljati na boljšo pot s so- i£m tri velike hleve, v katerih vse kmetijske pridelke in po- na P0 priključitvi Kmetijske- dovolj povezan z osnovnimi or- cev ki si še ne znajo urediti cialističnimi vzgojnimi metoda- so vozniki prenočevali in poči- treibščine ter pričela ustanav- zadruge Duplje v letu 1952 pa vplivom sovražne propagande. Tovarišica iz Tržiča je na- Naklem. O njej je »Glas Go- nov (gospodarstev) samo iz članov živinorejske zadruge Organizacija AFŽ posveča kazala pereče vprašanje tistih renjske» že pisal v predzadnji področja bivšega KLO Naklo, zopet za skupno področje Na- ganizacijami AFŽ, niti z občinskimi in vaškimi odbori. Delavke so se preveč zaprle med tovarniške zidove, želja okrajnega odbora AFŽ je bila, da bi ravno tovarišice, ki prihajajo v tovarne iz vasi, nudile okrajnemu odboru pri vzgoji vaških žena vso pomoč. življenja. Dolga vrsta vprašanj je še, na katere bodo morale odgovoriti naše žene. Ob zaključku poročila je tov. Boštjančičeva na kratko omenila še zadnje politične dogodke. vali. Na mestu enega teh hle- !lati testne prodalajne po me- šteje zadruga 420 članov. Na Delegatka iz Selc je poroča- vov stoji danes novi zadružni stih. in industrijskih krajih Go- zadnjem občnem zboru je za- la, da so žene tam zelo de- dom. Zadružništvo v Naklem lavne, čutijo pa, da jih moški se je začelo ustanavljati okoli tovariši zapostavljajo. Pri leta 1900, že naslednja leto 6. vprašanju zaposlitve mladih decembra pa je bila ustanov- deklet, ki izpolnijo 14. leto, ljena prva zadruga v Naklem se je ustavila tov. S. Gostiša. (Hranilnica in posojilnica), renjske. število članov se je tedaj zvišalo na 104. 1931. leta je zadruga priključila še Pod-brezje in Duplje in s tem število članov zvišala na 168. Preimenovala se je v Mlekar- dtruga razdelila delo tako, da. je za vsako panogo ustanovljen samostojen odsek. Posebnost zadružništva v Naklem je bila v predvojnem času ta, da so zadružniki po- Nato so žene izvolile dve de- Zanja je bila že predvidena Ta zadruga je ob ustanovitvi 83x0 nabavno prodajno zadru- lagali vso važnost na gospo-Organizacija AFŽ je vključe- ledatki za kongres v Beogradu: gospodinjska šola vendar do zavzemala zelo velik delokrog %° z ločenim konzumnim oddel- darstvo in takratne politične tov. Marijo Ravtar in Pavlo uresničenja načrta ni prišlo. Sekire z Visokega. Zene so govoriie tudi o otroš- Volitvam je sledilo živahno kfh dodatkih. So primeri, ko o- na v SZDL. Po dosedanjih ugotovitvah občinski odbori SZ zelo redko razpravljajo o problemih žena, zato jih tudi ne poz. razpravljanje o referatu. najo. še celo okrajni odbor SZ Tovarišice so predlagale, naj ™ študirajo m zaradi^ zni ni nudil naši organizaciji zaže- bi se žene izobraževale tudi v zanja prejemkov m zvišanja lene pomoči. V občinskih od- okviru Svobod ali Fronte. Ko izdatkov je njihovo vzdrževa- e,ka zadruga. Dejansko je bila borih SZ je 19 odstotkov žena, so govorile o naprednejšem nje zelo težko. Poedine slučaja to predhodnica današnja kme-ki bi vendar lahko pogumneje gospodinjstvu so izrazile željo, je treba individualno pretresti, tijske zadruge in ker je odigra-zahtevale od tovarišev, da tu-d!i njihovim zadevam ki imajo splošno družbeni značaj, posvetijo nekaj časa. i Tov. Boštjančičeva ja nadalje govorila o delu organizacije AFŽ. Tu seveda ne moremo Z VIII. seje OLO Kranj Nova kalorična centrala na Jesenicah od Kranja do Križev in imela kom- Leta 1&32- Je ustanovila stranke zadruge niso mogle iz-veliko število vlagateljev. V le- mesarski oddelek in čez dve koristiti v svoje namene. V za-tu /1946 se je združila s Hra- leti se oddelek za zavarovanja družnih odborih so bile zasto-nilnico in posojilnico v Kranju. živine pod imenom »Samopo- pane vse politične pripadnosti Druga po vrstnem redu je bila m°č«. Vsi oddelki so uspešno tako, c?ia nobena stranka ni ustanovljena 1903. leta mlekar- delovali. Leta 1933 je zadruga mogla prevladati. pristopila z mlekarskim oclse- Tako je danes z novim na-kom k »Skupnemu mlekarske- činom organizacije zadružrnV mu obratu«, v katerem so bile štva uspelo vse prej obstoječe združene vse mlekarske zadru- zadruge združiti v eno sploš-ge kranjskega okraja in raz- no kmetijsko zadrugo. Za za-širila delokrog še na Bitnje in ključek spojitve vseh zadrug Besnico, da je člnn^-o naraslo različnih kmetijskih panog v na 242. V letih 1927 — 1932 današnjo enotno in močno KZ, je zadruga opremila svoj mle- je uspelo postaviti nov in lep (Nadaljevanje s 1- strani) o imenovanju upravnega odbo- Okrajni zbor in Zbor proizva- karski oddelek z najnovejšimi zadružni dom, v katerem bo vzporejati občinskih in vaških cijski program preširoko za- ra biroja za posredovanje dela, jalcev sta nato nadaljevala za- etroji, tako da je v njenih pro- zadruga imela vse potrebne u-organizacij z mestnimi. Posled- snovan, zaradi česar je tudi odločbo o^ dopolnitvi komisije sedanje ločeno. Okrajei zbor štorih lahko obratoval central- pravne in poslovne prostore, nje imajo večje uspehe ker i- prišlo do težav ki jih Okrajni za zemljiški sklad odločbo o je sprejel odlok o višini dnev- ni mlekarski obrat do preselit- da bo v bodočei šef laže uspeš-majo tudi boljše delovne pogo- ljudski odbor le z velikim na- ° reorganizaciji inšpektorske nic Zbor proizvajalcev pa je ve v novo mlekarno v čirčičah no poslovala za napredek kme-je. Vendar bi vaška organiza- porom in voljo premaguje. Tov. službe v prosveti, razrešitev in sprejel odlok o popravi zak- 1941. leta. Od tega časa dalje tijstva in za dvig našega skup-cija pri Sv Ani lahko služila Košmelj je ljudske odbornike imenovanju načelnika tajništva ljučnega računa tov. »Inteks«. je pri zadrugi samo zbiralnica nega gospodarstva, mnogim za zgled. Zatem se je na koncu svojega poročila poz- za prosveto, odlok o razširitvi Nadalje se je Zbor proizvajal-tov Boštjančičeva dotaknila val, naj pripomorejo vsi, »da predmeta poslovanja tovarne cev zadržal pri razpravi o po. dela okrajnega odbora AFŽ. bi tako našli najboljšo pot za »Iskra«. Zelo pomembni so bi. slavan ju podjetij in pri formi-Ta je na svojih sejah obrav- naše bodoče delo in uspešno 11 .odloki v zvezi z bližnjimi vo- ranju komisij, ki bi proučile naval vprašanja kot so: izo- reševanju nalog.« Po poro. stvarni. Tako je bil sprejet da- sistematizacijo delovnih mest in braževanje žena, razbremeni- čilu tov. Košmelja se je razvi- tum volitev v Zbor proizvajal- plačncga sistema v podjetju. O tev žena na vasi in v industrij la med ljudskimi odborniki ži- cev OLO Kranj in sicer peti tem je poročal in nakazal smer-ski proizvodnji ter zdravstvena vahna diskusija, ki je pojasni- november za I. proizvajalsko niče tov. preds. Košmelj. Ljud- in socialna vprašanja Odtoor je la in dopolnila sam referat, skupino, ki obsega industrijo, ski odborniki so pokazaliii, da »e plavžni plin, "ki ga je sedaj na sodeloval z žensko sekcijo pri Podani so bili novi precTlojri m trgovino in obrt. in osmi no- zavedajo odg-ovomosti pred Jesenicah dovoli. »Polesr vm&Tn OSS in sekcijo zadružnic pri doneseni končni sklepi o raz- vember za II. proizvajalsko sku. skupnostjo in zato so se z vso teh naprav bo v novi kalorični OZZ povezoval pa se je tudi nih stvareh ki se tičejo gospo- P1'"«, ki obsega kmetijstvo, resnostjo lotili tega vprašanja, centrali montirana tudi proti-z RK Zvezo prijateljev mladi- darstva OLO. Z diskusijo ljud. Ljudski odborniki so potrdili Končno so sprejeli predlog o tlačna turbina za (2.400 KW. ne, Zvezo borcev s Svetom za skih odbornikov je bil prvi dan predlog za volilne komisije formiranju sedmih komisij ki Celotni kolektiv gradi s pozdrav* t vo in socialno politiko zasedanja tudi zaključen. (in sicer za volitve odbornikov bi v samih podjetjih proučile močjo vseh ostalih delovnih itd Ob vsem našem delu pa Naslednjega dne (23. sep- ljudskih odborov, republiške in ta vprašanja. Glede volitev je kolektivov novo kalorično cen-vedn0 bolj raste občutek da tembra) se je zasedanje nada- zvezne poslance), predlog o do. Zbor proizvajalcev sprejel tudi tralo zato, ker pričakuje, da je naša organizacija preozka, ljevalo Takoj v začetku so ločitvi števila odbornikov Zbo- nekatere odločbe in sicer o- bo na leto prihranil s oentra-Odbori AFŽ bi morali biti prvi ljudski odborniki sprejeli raz- ra proizvajalcev, ki naj bi se dločbo o številu odbornikov, ki l0 100 milijonov. Obratovanje in najodločnejši v borbi za so- rešitev in imenovaje direktor- od sedanjega števila 38 pove- bodo izvoljeni v posameznih vo- nove kalorične centrale bo po-cialističnega človeka, reševati jev v »Inteksu« in »Iskri«. Na- čal na 50. Sprejeta je bila na- Hvnih enotah odločbo o določit- polnoma mehanizirano hi nad bi morali ne le ženska, tem- to je bila razprava o ustano- dalje odločba o razdelitvi od- vi volilnih enot za volitve od- vse ekonomično. Zgrajena bo več vsa družbena vprašanja, s viteljskih pravicah podjetij, borniških mest na obe proizva- bornikov Zbora proizvajalcev na principu sodobne gradnje katerimi je povezana nadalj- Glede tega začasna uredba jalski skupini. Pri tem sč seve- itd- Zasedanje OLO se je s tem kaloričnih central v svetu, na stopnja graditve socializma, predvideva prenos teh pravic da upošteva razmerje, koliko je končalo. Velikega pomena pri novi V zadnjih dneh je oživelo Tov. sekretarka je omenila na LOMO vendar so bili ljud- katera skupina udeležena pri Če pogledamo delo,, ki ga je kalorični centrali je tudi ogro- del0 pri gradnji mednarodne težave žene-delavke1. Tako na ski odborniki mnenja, da se do. skupnem družbenem produktu opravil OLO Kranj, vidimo da men vodni rezervoar za hla- tranzitne ceste od Žirovnice do pr. nezgode in obolenja pričajo končni odlok OLO izda šele ta- okraja, vsled česar odpade na se v polni meri zaveda svojo dilno vodo. ki je nameščen na Javornika. Cesto razširjajo, o nezadostni zaščiti v delov- krat, ko bo zvezna uredba do- prv0 proizvajalsko skupino 46 velike naloge in odgovovrnosti novem dimniku v višini 26 m. nato jo bodo asfaltirali. Hkrati nem procesu, vzrok številnih končna. OLO je sprejel v na- odbornikov, na drugo pa 4. Po- pred skupnostjo. Tov. predsed- Rezervoar je izdelala tovarna odpravljajo tudi številne ovin-obolenj je tudi slaba prehrana daljovanju šei mnogo odločb in leg teh je OLO sprejel na skup- nik je za deveto zasedanje »Franc Leskošek« Iz* Marino- ko, kar bo preprečilo nesreče, predvsem zaradi neznanja, prer s:|cer: razrešitev sodnika Okrož- nem zasedanju obeh zborov še OLO napovedal razpravljanje ra in vsebuje 140 m:t hladilne ki se na teh krajih najčešče velika obremenitev v zaosta- ga sodišča v Ljubljani, odločbo nekaj odločb. o kmetijstvu. vode. dogajajo. Pillllllfl (Nadaljevanja s 1. strani) Za kurjenje parnih kotlov se bo v večji imeiri uporabljal To delo vseh naših najboljših kolektivov daje železarni idealne možnosti, da bo lahko krila potrebe našega in ino-zemskietgra trga. Z modemiza- obratovanje v železarni ekonomično in ceneno, zato bodo izdelki jciseniške železarne tudi v ceni konkurenčni, kakor so bili doslej v kvaliteti. železarskemu kolektivu iskreno čestitamo k doseženi delovni zmagi in želimo še mnogo uspeha. Iz Žirovnice O novih oblikah našega gospodarskega sistema Novi načini kreditiranja Osnutek uredbe o kratkoročnem kreditiranju V zadnji Številki našega list« smo že razpravljali o dveh osnutkih uredb, ki bodo dale nove oblike našemu gospodarskemu sistemu, danes pa bomo omenili nadaljuj dve. Koristniki kratkoročnih kreditov so lahko gospodarske organizacije, komunalnio banke, hranilnice, družbene organizacije, lokalne in avtonomne enote, ljudske republik^ in FLR Jugoslavija. Kratkoročni krediti se dajejo v naslednje namene: gospodarskim organizacijam za obratna sredstva; komunalnim bankam in hranilnicam zaradi dajanja kreditov gospodarskim organizacijam, družbenim organizacijam in lokalnim enotam; družbenim organizacijam z namenom, da se jim omogoči njihovo delo, toda samo v višini razlike med njihovimi lastnimi sredstvi in sredstvi, ki so jim skupaj potrebna za njihovo delo; lokalnim in avtonomnim enotam, ljudskim republikam in FLR Jugoslaviji za poravnavo tekočih proračunskih Izdatkov v primevu neenakomernega dotekanja proračunskih dohodkov med proračunskim letom. Kratkoročne kredite dajejo Nar. binka FLRJ, komunalne banke in hranilnice. Med posojilodajalcem in ko-ristnikom kratkoročnega kredita be sklene pismena pogodba, kjer se določijo medsebojne pravice in obveznosti. Višina obrestne mere za kratko-ročnio kredite se oblikuje svobodno po pogojih tržišča. Zvezni Izvršni svet lahko izjemoma sam določi obrestno mero, kakor tudi s predpisi omeji kreditiranje določenim kategorijam gospodarskih organizacij ali vsem gospodarskim organizacijam določenih gospodarskih panog ali dejavnosti, oziroma da se j'm zaračuna višja aH nižja obrestna mera od tiste, ki se oblikuje na tržišču. Kratkoročni krediti se dajo lz denarnih sredstev kratkoročnega značaja, kakor tudi iz emisije denarja, določene z družbenim planom. Kratkoročna sredstva se uporabljajo Izključno za kratkoročno kreditiranje. Od izrabljenega dela določenega i pogodbo, plača dolžnik obresti, od neizrabljenega dela pa provizijo. Od kredita, ki ga dolžnik ne vrne v roku, mora plačati poleg rednih tudi zamudne obresti. Kratkoročna sredstva se ne smejo uporabljati v investicijske namene. Gospodarska oziroma družbena organizacija, ki dobi kratkoročni kredit, mora svojo celotno finančno poslovanje opravljati preko svojega tekočega računa pri teritorialni komunalni banki. Nato osnutek te uredbe navaja, da mora pogodba o kratkoročnem kreditu vsebovati znesek kredita, rok za nježno vračilo, obrestno mero In namen kredita. Pogodba lahko vsebuje tudi jamstvo glede vračila kredita. Vnesene morajo bili tudi določbe o pravicah pogodbenih strank za primer neizpolnitve njihovih obvrx.msti. Trs! anovitelji podjetja jamčijo banki za znesek prevzetega kredita. Nadalje so navedena določila gi^de dajanja kredita lojalnim In avtonomnim M\)tani, Ij ldski lviublLki in FLR Jugoslaviji. S pogodbo o kratkoročnem kreditu se ne more predvideti roka vračanja, ki bi bil daljši od enega leta. Banka oziroma hranilnica, ki daje kratkoročni kredit, lahko zahteva za zavarovanje kredit i pri sklepanju pogodb,, jamstvo tistega okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju je sedež gospodarske organizacija ali celo ljudske republike ali druge gospodarske organizacije. I Izvajanje predpisov o kratkoročnem kreditiranju nadzorujejo finančne inšpekcije. Ob ugotovitvah grobih nepravilnosti, zaradi katerih je povzro-Sena znatna, škoda splošnemu ljudskemu premoženju, predlaga finančna inšpekcija, poleg administrativ nega kaznovanja banke, biatiilnice oziroma gospodarske organizacije še, da lađa okrajni ljudski odbor odločbo o razpustu upravnega odbora banke- ali hranilnici« oz. 0 razpmtlu delavskega sveta in upravnega odbora gospodarske organizacije ali da izda okrajni ! ki odbor odločbo o prisilni; upravi nad banko, hranil HlOO o/.iionia gospodarsko organizacijo. . . . in dolgoročnem kreditiranju Dolgoročne kredite za investicije v gospodarstvu dajejo Narodna banka FLRJ In ■komunalne! banke. Lmkalne in avtonomne enote, ljudske republike In FLR Jugoslavija lahko dajejo dolgoročne kredite za investicijsko Izgraditev iz svojih proračunskih sredstev. Dolgoročno kredite lahko dajejo v primerih, ki so predvideni v uredbi, tudi gospodarske organizacije. Banke lahko dajejo dolgoročne kredite gospodarskim in družbenim organizacijam kakor tudi lokalnim in avtonomnim enotam, ljudskim republikam in FLR Jugoslaviji — za investicijsko izgraditev v gospodarstvu, skupinam državljanov pa samo za ustanovitev novih obratov in podjetij. Ti koristniki lahko sklepajo pogodbe o dolgoročnem kreditu z vsemi bankami v FLRJ. Nar. banka FLRJ daje dolgoročne kredite budi komunalnim bankam. FLR Jugoslavija in ljud, be republike lahko dajejo dolgO'-■•e k redile zlasti za Izgraditev invi ieij.sklh objektov, ki so važni za vso državo oziroma za dvig nerazvitih območij, F\Al Jugoslavija pa tudi za izgraditev objektov za. potreb-narodu.- nbramibe. Dolgoročna kredite dajo iz svojih proračunskih sredstev s posredovanjem določenih bank, pri čemer določijo korisitnike kredi tov. Koliko sredstev lahko uporabijo banke. lokaln<> in avtonomne enote, ljudske republike in FLR Jugoslavija za krediti" ranje in finanslranje investicij v enem letu bo določeno v zveznem družbenem planu V primeru, ko da dolgoročni kredit, gospodarska organi zaci ja, gredo dohodki v skupni pro Izvod gospodarske organizacije. Višina obrestne mere za dolgoročno kredite se oblikuje po pogojih trga. Z zveznim družbenim planom se določa minimalna obrestna mera kakor tudi maksimalni roki za' odplačevanje kredita za posamezne go ■ Rpodar.ske panoge. Medsebojne pravicu« in obveznosti posojilodajalca In korist-nika dolgoročnega kredita s6 določajo s kreditno pogodbo, katera mora biti pismena. Ko munalne ibanke ne morejo .sto piti neposredno v medsebojne kredit ne odnose. Kredit morajo vrniti koristniki hkraiti z. obrestmi. Nato je v osnutku navedeno, kako se tvorijo sredstva za dolgoročne kredite pri Narodni banki ETLKJ in pri komunalnih bankah. Zvezni Izvršni svet določi, kal era sredstva, vložena, pri banki, jr sleti iza bančna sredstva dolgoročnega značaja in kateri del teh sredstev s© lahko uporabi za dolgoročno kreditiranje. i Pri ustanavljanju novega ob-rata oziroma podjetja sodeluje rkupina državljanov praviloma s svojimi sredstvi. Kadar pa nov obrat oziroma novo podje-t je dobi posojilo, mora istega vrniti posojilodajalcu hkrati 9 plačilom obresti, ki pa ne morejo biti višje, kot so predp1' sane (»bresti za hranilne vloge. (Nad; d jcvanjfi prihc-dnjtč) 0MS 0OBENJ8KE Sok • Zdesna wzp\a • Sfuml Uspel začeieh nvvaisUo-slovenšHe lige Zmaga Korotana t Zagrebu Jubilejno leto gorenjskih planincev Slovensko planinsko društvo ima globoke korenine v Bistriški dolini, na Jezerskem, pod Storžičem, v Dolini med Ratečami in Jesenicami, še prav posebno pa so se v prvih začetkih našega planinstva odrezali Bohinjci, ki so že leta 1872 ustanovili prvo slovensko planinsko društvo »Triglavski prijatelj«. Vsemu slovenskemu planinstvu so orali globoke temelje preprosti ljudje. Tine Slatnar — Bos, lovec Štefan Rožič, rudar Matevž Kos in Luka Korošec so z Lorenzom VVillonit-zerjem prvi stopili na teme Triglava. Njim so se pozneje pridružili še Dolinci s Požgan-cem, Bobkom, KoTobidlijem in drugimi na čelu. Sejali so seme, ki je kmalu rodilo stoleten sad. Kmalu za tem, ko so Piparji na vrhu Stola, 23. julija 1892, zaklicali vsem slovenskim rodoljubom in ljubiteljem slovenskega planinskega sveta pomembne in vzpodbudne beseda — vzdramimo se — so tudi v Kamniku začeli misliti na u-stanovitev samostojnega slovenskega planinskega društva. Duša vsega tega gibanja je bil Janez Močnik, lekarnar v Kamniku, ki je kmalu dobil veliko navdušenih sodelavcev. 1893 je rojstno leto slovenskega planinstva na Gorenjskem. 10. julija je bila ustanovljena prva gorenjska planinska podružnica v Kamniku, nekaj mesecev prej pa v Ljubljani. 1895. leta so v Radovljici ustanovili drugo podružnico na pobudo dr. Janka Vilfana. Zanimanje za planinstvo Ije postajalo na Gorenjskem vedno večje. Ljubezen do gora je združila veliko zavednih ljudi v planinskih društvih. Leta 1899 so ustanovili planinsko podružnico v Kranju na željo velikih ljubiteljev naših gora prof. dr. Frischaufa in Kocbeka. Slovensko planinstvo je v svoji organizacijski obliki hitelo z nezadržanimi koraki dalje, dokler ni zajelo velikega dela naših delovnih ljudi in mladine v svoje vrste. Letos imamo v Sloveniji nad SO planinskih društev in samo na Gorenjskem jih. je več kot trideset. Gorenjski planinci so dostojno proslavili jubilej slovenskega planinstva, posamezna jubilejna društva pa so priredila planinske tedne, kjer so slavili rvojc delovne zmage, organizirala so vzgojne tečaje in predavanja, slavnostne akademije s kulturnimi sporedi, izdala So samostojne številke Planinske- ga vestnika, imela slavnostne seje in priredila zanimive razstave. Na ta način so društva mnogo prispevala h kulturnemu dvigu planinstva pri nas. • Gorenjska planinska društva so obnovila, povečala in zgradila vrsto novih ponosnih planinskih stavb. PD Domžale je zgradilo nov planinski dom na Veliki planini, PD Kamnik je povečalo svojo staro planinsko postojanko na Jermanovih vra- ročili bi jim, da čimprej zgrade novo planinsko postojanko na črni prsti in povečajo že zdavnaj pretesno Vodnikovo kočo na Velem polju. Delavni so bili tudi člani PD škofja Loka, ki so zgradili svoj planinski dom na Lubniku, dalje ne smemo prezreti velike prizadevnosti planincev iz Železnikov, ki v skrajno težkih prilikah grade planinski dom na Ratitovcu. Za vsemi temi Dom na Možaki j i tih, PD Mengeš gradi svoj planinski dom na Gobavici tik nad Mengšem, PD Kranj planinski dom na šmarjetni gori in moderno žičnico na Krvavec, uresničiti pa skuša tudi dolgoletne načrte na Bašeljskem sedlu. PD Tržič je slavilo 45 letnico In obnovilo planinsko smučarsko kočo na Zelenici, PD Radovljica vzorno upravlja Pogačnikov dom pri Križkih jezerih in zaključuje gradnjo Valvasorjevega doma pod Stolom. Mlado PD Javornik je otvorilo svojo postojanko in planinsko ekonomijo na Pristavi v Javorniških rovtih, PD Jesenice je skupaj z ostalimi gor-njesavskimi PD slavilo 50 letnico obstoja in zgradilo okrepčevalnico pri izviru Soče, njihov planinski aktiv poštarjev pa je postavil novo, ljubko planinsko kočo na Vršiču. Planinci iz Gorij so obnovili Tržaško kočo na sedlu Dolič, bohin'skl planinci pa le z muko izvajajo svoj planinski program. Pripo- nočejo zaostati planinci, ki so vključeni v PD Križe. Tudi ti so otvorili svojo planinsko kočo na Križki gori, mlado PD Medvode pa marljivo gradi svojo postojanko v Polhograjskih Dolomitih. Gospodarsko-gradbena aktivnost gorenjskih planinskih društev v jubilejnem letu je bila zadovoljiva in pozitivna, vse premalo pa so društva skrbela za kulturni dvig svojih članov. Pogrešali smo vzgojnih predavanj in izletov v prelepe predele naših gora in v zgodovinske kraje iz NOV. V bodoče naj društva svojo delavnost u-smerijo tudi na to področje. Skrbeti morajo za pomladitev sestava planinskih društev, v katere moramo pritegniti čim več delovnih ljudi in mladine. Za marljivimi planinci nikakor niso hoteli zaostati tudi mladi, borbeni in veliko obetajoči alpinisti, ki so včlanjeni v posameznih alpinističnih odsekih in imajo najtesnejšo povezavo iz matičnimi PD. Mladi gorenjski alpinisti so uspešno plezali v težkih stenah, ponovili so najtežje smeri v Travniku, Triglavu. Jalovcu in špiku, kakor tudi številne smeri v Grintovcih in Kamniških planinah. Poedini AO, ki so dobili Izdatno pomoč od matičnih PD ali drugih družbenih organizacij, pa so izvedli samostojne odprave v inozemske gore. Alpinisti z Jesenic so se povzpeli na 8 vrhov, ki presegajo višino 4.000 m. žal nam niso znani točni podatki o uspehih kamniških alpinistov, izvedeli smo le, da odprava ni uspela. Več uspeha so imeli trije mladi in veliko obetajoči alpinisti iz Kranja, ki so se podali v Lienzer Dolomite. Ker pa jim vreme v tej gorski skupini ni bilo naklonjeno, so odšli v skupino Grcssgiock-knerja, kjer so dosegli lep vzpon. Gorenjski planinci in alpinisti so dali kar časten prispevek k jubilejnemu letu vsega slovenskega planinstva. V nedeljo se je pričelo tekmovanje tudi v hrvatsko-slo-ver.ski nogometni ligi. Naš gorenjski ligaš ŠK Korotan je moral na pot v Zagreb, kjer je zasluženo zmagal nad domačim Tekstilcem in nam s tem pripravil prijetno presenečenje. Iskreno moramo priznati, da našim fantom nismo dovolj zaupali, da smo bili v strahu in skrbeh glede izida te1 tekme in podobno. Toda igralci Ko-rotana So se dobro pripravili in že prvi njihov start je žel veliko pohvalo. Tekstilac : Korotan 0 : 1 (0:1) Na igrišču sta se pred približno 1000 gledalci v prvenstveni tekmi srečali moštvi domačega Tekstilca in Korotana iz Kranja. Takoj v prvem polčasu je prešel Tekstilac v ofen. živo in začel nevarno oblegati kazenski prostor gostov, toda slabi strelci v njihovih vrstah in prisebna obramba gostov jim je preprečila uspeh. Brezar je v tem delu igre odbranil celo enajstmetrovko, ki jo je tolkel Crnčec v desni kot gola. To je zaleglo. Pritisk je popustil. Korotan je s posebno lepo in tehnično boljšo igro dobil bitko. Ko se je najmanj kdo nadejal, je odlični Norčič ki je bil najboljši igralec na tej tekmi, pobegnil z žogo in v teku s kakih 16 metrov noedbranljivo tolkel v Testii-čev gol. 1 : 0 za Korotan V drugem polčasu je Korotan popolnoma prevzel igro v svoje roke. Prezirali so obrambo domačih, kakor so hoteli. K ereči je imel Tekstilac nekaj požrtvovalnih igralcev, ki so pritekli na pomoč obrambi in tako rešili domače moštvo od še večjega poraza. Korotan ja nastopil v tejle postavi: Brezar (8), Štravs (6) Majce (6), Mi-helčič (7,5), Bajželj (7), Elar (7,5), Jan (7), Norčič (9), češenj (6) in štular (5). Sodnik Rukavina iz Varaždina je bil odličen. V nedeljo igra Korotan na domačem igrišču z, Izolo, ki jo poznamo z lanskoletnih tekem slovenske lige kot starega rivala Korotana. To bo nekakšen slovenski derby, ki bo prav gotovo privabil številne gledalce na Korotanovo igrišče. Slovenska liga, JESENICE : KRIM 4 : 3 (1 : 2) Pred 500 gledalci so v nedeljo Jeseničani slavili lepo zmago nad Ljubljanskem »Krimom« s 4 : 3 (1:2). Jeseničani so že v začetku po krivdi napadalcev zapravili več lepih priložnosti za dosego gola. Bolj učinkoviti so bili Krimovci ki so prvi pol- čas zaključili z rezultatom 2:1 v svojo korist. Drugi polčas je bil srečnejši za domače igralce, ki so trikrat potresli nasprotnikovo mrežo, medtem ko je nasprotnik uspel zabiti le en gol. Najboljši na igrišču je bil »stari« Janežič z Jesenic. DOMŽALE : POSTOJNA 4 V n. kolu .zapadne slovenske lfcge je moral naš gorenjski predstavnik Domžale ponovno kloniti, to pot pred borbenimi Postojnčani z rezultatom 4 : 1. Domžalčani so bili v prvem polčasu enakovreden na- Spored nogomet, prvenstva Gorenjske 4. OKTOBRA 195S Na Jesenicah, igrišče Jesenic: ob 14. uri Jesenice B : Projektor, službujoči Bogataj. Ba Bledu, igrišče Bleda: ob 15. uri Bled : Hrušica, .službujoči Borčič. V Tržiču, igrišče Ljubelja: ob 9. uri Ljubelj : Jesenice II pionirji, službujoči Brezar. ob 15.30 uri Ljubelj : Prešeren, službujoči Dobrin. V Kranju, igrišče Korotana: ob 15. uri Korotan B : Lo-čan, službujoči Smole. V Železnikih: ob 15. uri Železniki : Gumar, službujoči Bertoncelj. (mladinci) 0 : 1 Korotan : Bled (mladinci) 7 : 1 Ločan : Projektor (mladinci) 2 : 1 Ločan : Projektor 1 : % Jesenice B : Prešeren 2 : : 1 Korotan B : Hrušica 2 : : 2 Ljubelj : Gumar 10 : ; 0 Bled : Železniki 4 : : 1 Virtus (Duplica) : Ilirija 1 : 1 S sodišča Lovro Kiimer i/, Praš se je moral pred kratkim zagovarjati pred sodiščem. Obtožba ga je bremenila, da je kot prevoznik mleka iz območja KZ Mavčiče za Zadružno mlekarno Kranj postopoma zatajeval razne manjše količine mleka, nadalje, da je v mleko vlival Vodo. Mleko, katerega je zalival, odnosno vlSke, ki jih je dobil s tem, da je vlival vanj vodo pa naj bi prodajal na svojo roko in na svoj način raznim osebam v Piašah, Drulovki. Bregu in tamkajšnji okolici. Seveda, s tem naj bi na eni strani oškodoval km« te proda jalc', ker je bilo v ml.">3 spremeni in sicer: *.00 8.00 18.00 M-30 «k11i. Tr/le prh. 12.10 13.55 18.55 19.55 ■M5 &46 1315 15.15 Kranj 12.00 13.15 IH15 19.15 K-'5. 9.25 11-25 15.55 prh. Ljub. "Ih. 11.15 12.30 17 30 18.30 sap LJUBLJANA GLEDALIŠČE Prešernovo gledaliSče Kranj Otvoritev gledališke sezone Petek, 25. septembra ob 20. uri: Ivan Cankar »Hlapci« — premiera, izven. V vlogi Jermana nastopita izmenoma Janez Eržen in Jože Kovačič. Premlersko predstavo bo odigral Janez Eržen. Sobota, 26. septembra ob 20. uri: Ivan Cankar. »Hlapci«, Izven. Jerman: Janez Eržen. Nedelja 27. septembra ob 16. uri: Ivan Cankar »Hlapci«, red Torek in izven. Jerman: Janez Eržen. četrtek, 1. oktobra ob 20. uri: Ivan Cankar »Hlapci«, red A in izven. Jerman: Janez Eržen. Pri vseh abonmajskih predstavah so vstopnice še v prosti prodaji. KINO Kino »Kadio«, Jesenice; do 27. septembra italijanski film »Sanjala sem o raju«; 28. do 30. septembra ameriški film »Neptunova hči*; predstave ob delavnikih ob 18. do 20. uri, v nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma (vstopnina 10 din). Kino »Plavž«, Jesenice: do 28. ameriški film »Robecca«; 29. septembra do 1. oktobra francoski film »Panika». Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. url. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja Istega filma (vstopnina 10 din). Kino Javornik-KoroSka Bela: 25. do 27. septembre ameriški film »Bojeviti 0'Flynn«. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri, v nede-: ljo ob 16., 18. in 20 url V nedeljo matineja istega filma l vstopnina 10 din). Kino »Stor/.ič», Kranj: 26. do 27. septembra angleški barvni film »Hofmanove pripovedke«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in '20. uri, v nedelji ob 15., 17., 19. in 21. uri. V soboto ob 20. uri predstava odpade. V nedeljo matineji ob 8.30 url »Hofmannove pripovedke, ob 10.30 uri »Rudniki kralja Salotisnila k tlom Po vlph mkovo ^2™^- z<: p? ne" ma je, kakor se neverjetno gal ji ni niti centralizem, niti zvok. S puhlimi frazami o »na. fn meglenim programom begal vecjp^ industrijskih' kraiih v'V m v » 11 ° sliši, bila uprizorjena pravza- kasnejši privilegiji narodnim rodovom blagru« in o »narodo- ljudi in tako utrjeval pot na- predvsem na v trboveliskih r«' oWe25u ppzamjena, legi- prav šele štirideset iet Po svo- manjšinam in olajšave do iz- vih idealih« so svojo brezzna- prednim delavskim ideologi- yiriin • nHčci strmina le še kot dokument, jem nastanku. Vse druge uprl- jave Habsburžanov za federa- čajno vlogo l,e še bolj razkri- jam. Zato ga je bilo treba čim •' ■ "e j( »» *C'\L.llnlh Ciinkarjeve drame pa kljub zoritve pred 1948. letom so cijo. Socialna in politična na- vali. Če so imeli kaj uspeha po prej likvidirati, kar so s sploš- ^JiS^St 2™i£SKnhTte svojl Prcd Po1 stolctJa aktual- bile namreč okrnjene, potvor- eprotja so jo dokončno poko- mestih, kmečkega prebivalstva niml volitvami sedmega leta n |"1 ^ ! J T ni problematiki še niso za nas jene in bi jih Cankar bržkone pala. Bil je to čas nezadržne- si nikoli niso mogli pridobiti, tudi dosegli. Imeli so pač Xa£5aLiWiSi£ letu or ^r(Klovinsko ^rame, niso samo zanikal, če bi še živel. Kljub ga razvoja kapitalizma v im- Nepremostljiv prepad jih je lo- večje organizacijske možnosti. 1 , * « ' * notri* (1(>kuillont «vojega časa. Can- vsem cenzurnim posegom pa perializem. Nemci in z njimi čil, agrarna kriza 80. in 90. močnejšo ideologijo in oporo v 1 1 _ ^v • ,llu ,1- ' " kar ni ovekovečil le idejna tre- so »Hlapci« vztrajno manife. Avstrijci so težili proti vzho- let pa ga je še poglobila. Ta- avstrijskem finančnem kaplta- a z'1 iamjsii nad Cankarjevim brez. uprizorjeni šel.e po I. svetovni ro križali interesi kar treh pre- hajati v VVesitfalijo in Ameri- mi. Te zadruge, katerih usta. lJer'a 1896- leta) je stopil pač kompromisnim ogledalom, ki vojni) pa do 1939. leta, ki je tendentov: Italije, Anglije oz. ko. Avstrija s svojo slabo raz- novitelj je bil pri nas dr. Janez zato- kcr Je bila ■ svojim kaže najliuri nje prave črte, bilo leto pravega triumfalnega Amerike in Nemčije. In v tem vito industrijo jim ni mogla Ev. Krek, kajpak niso odpra- osrednjim programom nacio stoletju in telesu časa njega navdušenja za Cankarja in grozečem obroču tujega hla- nuditi kruha. vile agrarne krize marveč so nalnega vprašanja se najbolj pravo podobo, njegove zgodovinske prerokbe, »tanja po našem maloStevil- Tedaj je tudi nastal poj m še bolj utrdile položaj vaških napredna, čeprav se je kas- prošemovo gledališče se je za njegovega Jermana in ko- nem ozemlju se je bil nagnu- »ljudstva in naroda«. »Ljud mogotcev. T , i , > vača Kalandra. (Ljubljanska sčn boj za oblast med dvema stvo« — to je bila obubožana, njak, ki je Drama hrani inspicientsko legalnima slovenskima stran- sproletarizirana večina, »na- ni krščans'.< knjigo, v katero je bilo na pre- kama: med liberalci in kleri- rod« pa so bili liberalci, dro- je, da agrarno vprašanje ne Kal- <«iovonci naj di zaracu "7 "° spova^7čno po mieri zabeleženih kar 16 mest. kalci. ban sloj izkoriščevalcev. more biti rešeno, dokler bodo čim enotnejše delavske ironte ^£ obligatnih obveznostih ob katerih je razgreto občin- Pri nas na Slovenskem ni Klerikalci so bili moč- ostale zadruge v rokah financ- sprejeli nemški jezik.) Precej sjovons,kjn jriC(];disč — prišlo fVviO dalo d-Dška C.inkarjevi predstavljal liberalizem nič nejši in drznejši. Sproti so nega kapitala. Edino rešitev jo časa je okleval, preden jo spre- zar.uli toffa k0r ne pomeni miselnosti.) drugega kot tendenco po osa- znali izrabiti šibke strani lihe- videl v usmerjanju previsne .W kandidaturo za poslanci. (',.in'ki|J. nas'le manifestiicije šele 1948. leta — ob trlde- mosvojitvi naše malokapitali- ralcev, posebno njihov neuspeh delovne moči v industrijo, ki bi Toda potrebna mu je bila tri- ^- nj'ic.jollujno umetnosti setletnici Cankarjeve anairti — stične buržoazije izpod vpliva na deželi. V največjo opciro pa jo zgradili z akumuliranimi za- buna. s katerei je mogel na kar temv(,e Jon ok>sj..tenćni poje nastala prava, r.epotvorjena avstrijsko-nemškega kapitala, jim je bila reakcionarna av- družno finančnimi sredstvi. T- P': "U'cdn'^isi na cm vihtet' ljudsko i »''ed-uišča Brez podoba -Hlapcev«. Ljubljanska Sprva je bila ta tendenca skrb- atrijska vlada, ki ji lil«ralizem .tečasno na bi ti sproletari/.i- n;ul našimi političnimi m n„'.(l kl.lsik("' d. )K)Vrnl IU,-Drama jih je naštudiiala v re- no prikrita pod zastavo mo. « svojimi partikularnimi kapi- rani kmetj. ostali organizirani socialnimi razmerami. koliko širše bi gledališče žiji doslej najboljšega anali- gočnih gesel »za svobodo«, talističnimi težnjami kajpa ni pod klerikalnim vplivom. Tudi svoje junake je Cankar n,im() svoic'-a umetnl-tika Cankarjeve dramatike — Proti koncu stoletja pa je bilo ustrezal, šlo ji je za čim več- S temi velikopoteznimi dei- redko kje politično opredelil. j£ poslanstva Slav'ka Jana. — Prešernovemu že popolnoma nedvoumno, da jo centralizacijo v gospodar- ničarskimi načrti, ki so vodili Jerman, centralna oseba iz gledališču in njegovim zvestim j,3 bila ta »borba« proti nem- ckem in političnem sistemu, naravnost v klerikalni kapita- »Hlapcev;, bi bil navsezadnje J. žmavc K ŠTEV 39 Epiloga za poduk m razvedrilo 26. IX. 1953 Finska, je sama po sebi revna, kajti njena zemlja je skopa, podnebje pa mrzlo. Finska očara človeka po veličini svoje samote in trpke nedotak-njenosti. Zima trpi dolgo časa. Več kakor šest mesecev v letu prežive Finci v ledu in snegu, šele v aprilu razbijejo vode ledeno skorjo. Večkrat so že proslavili prvi maj v snežnih viharjih. Toda tedaj se zgodi čudež, sonce; hipoma prebudi vse* naravo, breze se odenejo z nežnim, svežim zelenjem, siva polja in suhi travniki se bohotijo v pisanih barvah. Pomladi, kakor jo mi poznamo, skoro ni, ker mrzla zima hitro preide v poletje z vročim soncem, z zapadnim! vetrovi opoldne in s hladno, sainjavo tišino zvečer. V juniju sije sonce podnevi in ponoči. Tedaj uživa finska mladina bele noči. Led je v desettisočletjih raz-oral deželo in se stajal v 30 tisoč večjih in manjših jezer, da j,e ostalo le malo prostora 'a pesek, ilovico in rodovitno zemljo, na kateri so v stalnem boju s kruto naravo zrasli finski gozdovi. Čim bolj gre človek proti severu, tem bolj ga osvaja samota pokrajine. Neusmiljena granitna tla, jezera in deroče vode, mraz in samota silijo Finca k herojskemu boju z naravo za svoj obstanek. Ta boj oblikuje značaj Fincev, ki so molčeči, trdi, tesni in odločni ljudje. Zato je Finska tudi dežela plemenitega športa. Zato finski tekmovalci uspešno tekmujejo in zmagujejo nad predstavniki mnogo večjih narodov. Trd boj z naravo, stoletni boji za narodno samostojnost in severnjaška razumnost sta vzbudila v Fincih tudi smisel in i "nevanje za pravo zadružništvo, ki naj z medsebojnim sodelovanj,m zadružnikov olajša gospodarske skrbi. V severnih skandinavskih državah je tudi zadružništvo najmočneje razvito izmed vseh evropskih dežel. Zadružna misel je prodrla tako med delavce kakor med kmete in obrtnike, tako da j^e skoro ves finski narod organiziran v zadrugah. Veliki finski roman »Sedem bratov« (spisal Aleksis Ki vis) nazorno razodeva zdravo Ur stvarjajočo moč zadružnega gibanja: Sedem bratov, ki jih ne more rediti očetova domačija, »klene, da jo zapuste in da gredo ustanovit skupen dom. Skupno odidejo v ne ob ljud en kraj, s sedemkratno moško močjo v(iht,e sekire in orjejo in drugo poletje že zavalove žitna polja iz divjine in pustinje. Različni so si po značaju in temperamentu, toda drug z drugim dele srečo in nesrečo, tovariiško in neustrašeno delajo za skupno blaginjo. — Tako se je finsko zadružništvo rodilo iz različnih potreb, nastale so razne oblike zadrug, toda vse skupaj je vedno vodil isti cilj. Danes zavzemajo zadruge na Finskem odločujoče mesto v gospodarskem in kulturnem življenju države in Finec vidi v zadrugi pot k zboljšanju gospodarskega stanja. Skoro vsak odrasli Finec je član kake zadruge. Zadružništvo daje lice in 'izraz vsej deželi. Tako je prišel Šved Ohde na deževen a-prilski dan v kmečko vas Lap-na: sredi vasi stoji gradu podoben občinski dom. Poleg občinskih prostorov je v njem gostilna in kavarna in tako je občinski dom središče vsega družabnega življenja. Vas šteje 14.000 prebivalcev. V vasi so tri zadružne prodajalne, sedem zadružnih mlekarn, šest kreditnih blagajn, zadruga za plemenske bike, zadruga za pridelovanje in prodajo svinjske masti, zadruge za stroje in še razne zadružne in kulturne organizacije. , Takšnih vasi kot je Lapna je na Finskem polno. Zadružniki imajo redna mesečna zborovanja, na katerih s čudovito stvarnostjo obravnavajo vse u-pravne in poslovne zadeve, čeprav se volijo odborniki za- drug iz vseh političnih struj, Finci so s trdovratno in eo vendar socialisti med njimi vztrajno borbo s kruto naravo najmočneje zastopani. V raz- utrdili sloves odličnih športni- Finska jezera pri Knopiju pravah so tehtni, prepričljivi kov in zglednih zadružnikov, in stvarni ter imajo velik vpliv kar ima odločujočo vlogo v na razvoj zadružništva. napredku Finske države. M. A. Carleton je prinesel Amerik! kruh Pšenica ni bila vedno kulturna rastlina, ki jo sejejo v razarana polja, da ob dobri letini preživi cele narode. Nihče ne ve imena prvemu Turku, Judu ali Tataru, ki je pred de-settisoči let prišel na misel, da bi lahko ta divja azijska trava postala hrana človeštva, da bi se dala spremeniti v žito, ki se seje in čigar zrna bi se dala hraniti, da bi od njih živel človeški rod Dandanes je Amerika meo prvimi žitnicami sveta, toda dolga je bila njena pot, da se je do tega povzpela. Mark Alfred Carleton spada med tiste ljudi, ki so največ storili za napredek poljedelstva, našel je pravo pšenično seme, ki obrodi pod najneugodnejšim podnebjem. Rojen je bil 1866. leta v a-msriški državi Ohio, odkoder so se njegovi starši kmalu preselili v Kansas. Ko je še v njegovih mladeniških letih rja por končala skoro vso pšenico in povzročila veliko lakoto v deželi Kansas, jie začel Carleton razmišljati, kako bi dobil pšenico, ki ji rja ne bi mogla do živega. Od tedaj je svoje življenje posvetil pšenici. Prišel je na državno poljedelsko poskusno postajo. Od vseh koncev sveta si je dal pošiljati razne pšenice in dobil je nad tisoč različnih vrst. študiral je bradato japonsko pšenico onigara, preskušal cesarsko pšenico iz Nemčije, italijansko puolifero iz okolice Rima rattling tam iz Avstralije itd. Carleton je sejal vsa ta različna semena. Dognal je: titsta pšenica,, kii najtrdovratneje kljubuje vsakemu podnebju, da tudi najboljši kruh. Zato je šel preizkušat razne sorte pšenice na ameriški sever. Imel je srečo. Dočakal je eno najboljših mrzlih, suhih zim. Carleton je opazoval, kako mraz uničuje eno pšenično vrsto za drugo. Vedel je, da mu bo ena trda zima razo-dela več, kakor dvanajst tet poskusov v laboratoriju ali nekje pod milim podnebjem. Od tisoč sort pšenice jih je poleti ostalo le kakšnih sto. 1897. leta je odpotoval na vzhod. Po dolgem tavanju in raziskavanju Rusije je prišel h Kirgizom v turgajsko stepo, ki je vroča kakor Sahara. In Štirje Amerikanci. Te dni so odšli okoli sveta« s 15 tonsko jahto štirje iz Južne Amerike. Za prvo postajo so si izbrali pristanišče Flushing v Veliki Britaniji. Računajo, da bodo rabili za to potovanje 5 let. Avto — »pritlikavček«. Pred nedavnim je bila v New Yorku razstava športnih avtomobilov. Razstavljen je bil tudi majhen avtomobil — »pritlikavček« (Lucciola), ki je dolg okoli 1 metra in pol in je, povzročil veliko senzacijo. Nenavadna kraja. Pred nekim sodiščem v Londonu se je zagovarjala 21 letna Angležinja Ida. Obtožena je bila kraje konja in sicer dirkača vrednega 80 funtov. Romantično dekle ljubi cd vsega na svetu najbolj živali, in ker so mislili konja dati v klavnico, ga je ona raje ukradla. Sodišče jo je, z ozirom na njeno plemenito ljubezen do živali obsodilo na 3 leta zapora. število konj na svetu. V Ameriki so objavili, da je v v letu 1953. na svetu 57 milijcnOv konj. Od lanskega leta sa je število zmanjšalo za skoraj milijon, kar gre na račun mehanizacije. Število se je zmanjšalo zlasti v ZDA,' Kanadi, Veliki Britaniji Argentini in drugod, dočim se je v Mehiki, Italjji, Turčiji, Španiji itd. število konj šei povečalo. Množina volne v letu 1953. Svetovna proizvodnja volne znaša v letu 1953 2 milijardi kg. če primerjamo z lanskim letom,, vidimo, da se je proizvodnja zvečala za 20 milijonov kg. w Grozno prekletstvo. V letih 1378 do 1416 je bil »ves svet« preklet. Po smrti papeža Gregorija XI. sta bila izvoljena kar dva papeža, eden v Rimu, drugi v Avignonu (Francija) in eden drugega sta preklela skupno z njihovimi pristaši. Milijon služabnikov. V Veliki Britaniji je bi1 o leta 18411. od 16 milijonov prebivalcev okoli milijon slug in e^užikinj. Od tega 233.000 moških in 706.000 žensk. Leta 1861 je število služabništva naraslo na 1,208.648. Atomska energija. Računajo, da se b0 s pomočjo atomske energije prišlo na Mesec v 200 minutah. Kako dolgo! V začetku 19. stoletja so v Rusiji služili vojaški rok 25 let. Sleherni, ki je moral v vojsko, je izgubil vsako upanje, da bi si ustvaril družino, kajti iz vojske je prišel kot starec. Kinematografi. 1952. leta je bilo v Jugoslaviji 63 kinematografov, letos jih je že 128. V Sloveniji pride na 1 kinematograf 11.000 ljudi, v Jugoslaviji pa na 1 kino '24.000. V Ljubljani je 18 kinov tako da pride na 1 kino 8.000 ljudi. Veste kaj je aerobus? Aerobus je neke vrste žična železnica, ki vozi nad strehami. Kabli so speljani med 75 m visokimi stolpi, ki so med seboj oddaljeni 1300 m. Stolpi lahko služijo za stanovanja ali televizijske postaje. Na eni progi vozi lahko 14 aerobusov, z začetno hitrostjo 25 in maksimalno 36 km na uro. Televizija. V prvi polovici letošnjega leta je televizijska industrija v Amerki prodala in razposlala 3,022.250 televizijskih aparatov. V lanskem letu za isti čas le 2,818.510. Produkcija televizijkih aparatov terej silno narašča in se je v prvih šestih mesecih leta 1953 dvignila kar za 43%. Proda in razpošlje se na mesec čez 300.000 tisoč tele. vizijskih aparatov. pri teh je v presušeni stepi našel pšenico, ki jo je iskal: trdo, durum-pšenico. imenovano kubanka in njene sestre ar-navtko, garnovko in pererod-ko. Z njo se je vrnil v Ameriko In zasajal jo je po najrazličnejših krajih od vroče in nerodovitne pustinje do mrzlega severa. Z raznih poskusnih postaj mu poročajo. Sheppard s poskusne postaje v severni Da-koti mu javlja: »Prerodka je dala 8 mernikov na oral več, kakor najboljše sife- in blue-etem-sorte.« Iz južn^-Dakote mu poročajo: »Kubanka in ar-navtka sta čudovito vzdržali pušo in dali po 30 mernikov, dočim so druge sorte pšenice v tem letu dale komaj po 2 do 8 mernikov.« Prišlo je leto 1904. črna rja j|e pokončavala pšenična po- lja. Le kubanka se je sijajno držala. Tedaj je šel glas o ku-banki iz kraja v kraj. Tudi mlinarji so jo začeli mleti. Carleton še ni miroval, šel je še enkrat v Rusijo iskat še druge vrste pšenice. Prepričeval je ljudi: »Ne gre za dober pridelek, ki se dobi v ugodnem letu; najvažnejše je, da dobimo pšenico, ki obrodi tudi v najslabšem letu.« In dobil je harkovsko pšenico, ki počasi poganja korenine globoko v zemljo in ki zelena stebla drži tetsno ob tleh itn- tako zvito kljubuje zimi. In ta pšenica se\ je hitro razširila po vsej zapadni Ameriki. 1907. 1. so pridelali v Ameriki kubanka-pšenice že za 30 milijonov dolarjev, 3.000 krat več, kakor so stali vsi poskusi. Njen pridelek je rasel od leta do leta. Prav tako je hitro napredovala harkovka, v 1. 1914 že na 80 milijonov mernikov. m Jak Ariel Povrnimo se k dogodkom! Vemo, da je .lack pripravil liker, vemo, da je bil on edini, ki je serviral, vemo tudi da je bila njej, ki še je izdajala /a njegOVO sestro, namenjena sinit. Toda kako naj bi bil vedel, da bo zastrupljena pijača prišla ravno M ar v v roke? Ko sem lo razmislil, me je piesunilo spoznanje resnice, ki je tako strašna, da je nisem hot«] verjeli. Toda čimbolj sem se branil, tem vztrajneje se ini je vsedala v možgane. Nekdo drug ,j<' bil, ki je imel vzrok, da je sovražil Marv. Ali se spominjale, da je lekarnar izjavil, da je .lack v kratkih presledkih kupil dve škatlici arzenika? kdo mu je prvo ukradel'.' Ali ne tista oseba, ki je imela namen umorili njegovo ženo? To je bila ista oseba, ki je Marv izročila usodni kozarec. /al mi je. Evica, da moram to izgovorili, verjemite mi, da je strašno, a je le resnica. Moram vam povedati. F.vica je zastokala: \e Marga, samo ne .Marga! — Evica je odsedela negibna, Dolgo se ni nihče zganil, nili spregovoril. Končno je zašepelaia : Bert, nadaljujte, vse hočem slišati! Karkoli naj le Beri pove. ne pozabi, tla je bila tvoja sestra vedno živčno zelo šibka in morda na robu blaznosti reče nežno liommv. — Evica, ali se spominjate - da sto nekoč našli Margo po pomoli zaprto v shrambi. Pred njo sta se prepirala Jack in Marv. Vi sle prišli ravno h koncu. Tedaj ste našli Margo. ki je bila vse slišala. Povedali sle mi. da je biia tako prestrašena kol tedaj, ko je našla pisma. \i vam bolela povedati, o čem sla se Jack in Marv sprla. Tako je Marga slučajno, čisto slučajno izvedela resnico. Njena groza je bila tolikšna, da ji je uničila pamet in jo pahnila v brezno moralnega in čustvenega propada. V tistem trenutku je Marga prestopila mejo med razumom in blaznostjo. Sklenila je, da bo uničila oba. ki sla ji slrla srečo in jo ogoljufala. 1'morila bo Marv lako, da bo krivda padla ua .lacka. V sebi je odkrila odličen lalenl v pretvarjanju. Tako nas je vse preslepila. Da bi dosegla svoj namen, je tedaj v novembru sama zastrupila svojo jed. Toda. ko smo pritekli v njeno sobo, je že pila magnezijevo mleko, ki si ga je že prej pripravila. Isto je pOĐOVila o božiču. Pomislila na njeno vedenje! Katera ljubeča žena bi branila pisma, ki bi tako strašno obremenjevala moža' (iotovo no- bena. A ne samo, da jih ni uničila. Ona je bila prva, ki je o njih govorila pred vami'«, ali ni res, Ronunv? — Kes je. Tedaj je imela hud živčni napad potrdi mladi sodnik. Živčni napad? Moj dragi prijatelj, to je bila ena izmed njenih sijajno odigranih komedij. Pretvarjala se je, samo, da nas je lahko obvestila o pismih. Bila je strašna, zvila, maščevalna kača. — Evica, vam je slabo? Nikar, dušica, kmalu bom pri kraju! .lack.' On edini je golovo vedel resnico. Vedel je, da ni sam uporabil strupa, torej lahko uganil, da je samo Marga to sto-i. Spozna! je, da je Marga vedela, že dolgo vedela. Čeprav je vedel, ni izpregovoril. ni izdal, ker jo je ljubil. Obtožbo jo ireiel kot kazen, ker je Margi uničil src-Vendar Marga je bila morilka, ona ukrenila tako, da je padel nanj ves sum. Spoznal je nizkolnost njenega maščevanja, /ato ni maral nikdar več z njo govoriti, niti je ni pogledal v obraz, ko so pojavila na sodišču. Mislim, da sem s povedal vse. — Evica je vstala in se opotekla po sobi. "Rommv jo je prijel. Ne boj se, Evica, nihče ne bo tega izvedel. To naj ostane samo med nami, kajne, Bert? — GotOVO, odvrne resno Bert in slopi k oknu. Zunaj je bila krasna pomladna noč. Na zemljo je rosil blažen mir. Gospod King je Strmel v temo in se ni ganil. Rommv, pojdi, pusti me! — vzdihne Evica. .Jaz sem Margina sestra. — Marga je bila ... — Evica, če misliš, da bi utegnil bili lak ničvrednež, potem Evica, zaslužiš, da le nabijem. Ti, moja uboga deklica! Nič ne mara j' Marga je bila bolna. Ni vedela kaj počne. — Vstal je, naglo potegnil Evico k sebi in poljubljal solze, ki so polzele po njenih licih, i— — — je rils vse s eo je .1' tem — Evica moja! — — Rommv! — Diskretno je Bert King zapustil sobo. še isti dan jo Bert vzel slovo in odpotoval iz Browna. Konec. 91 a našo ženo in dom Za zdravje nog Zdrave, negovane noge so da ima ploščato nogo ali ka- okopati, nogavice pa vsaik dan zmerom lepe. Ali so malo pre- ko drugo napako, ki se da od- menjati. debele ali prevelike, ni tako praviti s primernim vložkom. ženska, ki nosi pravilno obu- važno. Lepo in prožno hojo Galoš in snežk ne smemo ime- tev, ne premajhno in ne preve- ima lahko tista ženska, ki ima ti ves dan na nogah, ker ne liko, in ki ne izpostavlja nog zdrave noge. propuščajo zraka. Noga se prevelikemu naporu, ima zme- Predvsem mora gospodinja spoti, nabrekne in s6 hitro u- rom zdraVe noge in prožno ho- malo bolj čuvati svoje noge. trudi. Potne noge zdravimo s jo. Obtiščanci in kurja očesa Domač pregovor pravi: »Kdor kopelmi, iki jim dodamo obilo eo samo posledica nepravilne nima v glavi, ima v petah!« kisa. Razen tega si večkrat na.- obutve. In kolikokrat mora gospodinja trimo noge s špiritom in na- Poklicne žene, ki morajo bi- zaradi raztresenosti ali pozab- sujmo med prste riževe moke ti ves dan na nogah, na primer Ijivosti napraviti mnogo nepo- ali pa navadnega otroškega natakarice, prodajalke, asi- trebnih korakov. Kadar gremo pudra. Noge si moramo v tem stentke itd., naj po dvakrat na v mesto nakupovat, si že do primeru vsak dan po dvakrat dan premenjajo obutev, ma napišimo na listek vse, kar potrebujemo, da nam ne bo treba še v drugič aH tretjič z doma. Gospodinjsko delo si u-redimo tako, da čim bolj va-rujiemo noge. Gospodinja! Ali Kako odvadimo otroka laži Otrok Po naravi ni lažniv, če je napisal nalogo, pa ti od-si "res prepričana, da bo perilo Lagati se navadi šele od sta- govori, da že davno. Ko pogle-fdabše zlikano, če ga sede zli- rejših otrok ali pa od odraslih, daš zvezek, vidiš, da naloge ni. kaš? AH bo krompir manj o- Ljudje rabim0 v vsakdanjem Takega otroka osramoti, kajti kusen, če ga sede olupiš? Ali življenju vse polno konvencio- otroci te vrste so navadno tubo poseda manj čista, če jo se- nalnih laži (laskanje in preti- di bahači. de utrni ješ? Ne, nikakor ne! ravan je). Otrok to hitro opazi Nekateri otroci lažejo iz za- Privadi se torej večino »ospo- ln kmalu °° tudi saXCV pričel drege, potem pa sami takoj dinjskih del opravljati °sede! lagati. Nekateri otroci posta- priznajo, da so se zlagali, če- Blagodejni učinek se bo kmalu QeJ° sčasoma pravi mojstri v prav jim v pravem trenutku pokazal. Noge zvečer ne bodo laganju. Tak otrok je staršem resnica kar noče iz ust. Take- več tako nabrekle, podplati te velika nadloga in marsikatera ga otroka moraš navaditi, da ne bodo več pekli, mišičevje v mati ne ve, kako naj ga na- ti bo svoje prestopke sam po- mečah in stegnih te ne bo več vadi resnicoljubnosti. — Naj- vedal, ne da (bi ga vprašala, tako bolelo. boljše sredstvo je-, da otrok iz S tem mu vzameš možnost, da Bolnim in občutljivim nogam staršev nikoli ne sliši laži. bi se v zadregi pred vpraša-privoščimo primerno nego. Vsak če otrok izprašuje stvari, ki njem zlagal. Kadar otrok sam večer si jih umijmo. Okopljimo mu Jih ne moreš razložiti, po- prizna slaba dejanja, ga raje jih najprej v topli vodi, potem veJ. da tega ne veš, ali pa mu ne kaznuj. Spozna naj, da si jih pa vtakntmo še za dve mi- razloži tako enostavno, da bo " nuti v mrzlo ali vsaj ohlajeno mogel razumeti. Otroka mo-vodo. Izvrstni dodatki k nožni ramo poučiti o negativnih po-kopeli so: kis, sol (morska ali Bledicah laži in mu na primeži vinska), boraiks, odcedek hra- rih jz življenja dokazati vso Rtove skorje ali kamiličnega nizkotnost neodkritih ljudi. Po-čaja. V drogerijah dobimo tudi vedati mu moramo, da ima laž razne tablete, ki prav tako po- kratke noge in da lažnivca ved-življajo. Po koP"!i si noge do- n<> čaka osramočenje. Takemu bro obrišimo s frotirko ali pa človeku nihče več ne zaupa, z raskavo platneno brisačo. Po- Otroci največkrat lažejo, da kar preveč ne izprašuj. Šele tlej jih natrimo z alkoholom. se izognejo kazni. Ko se pre- ko ti je vse jasno, kako je s Masirajmo jih od spodaj nav- pričaš, da se je otrok zlagal, stvarjo, dokaži otroku laž. da zgor do kolen. Ko ležemo, jih mu najprej z besedami dokaži, ne bo mogel olepšavati svoje-podložimo z blazino, tako da da veš za to in ga pripravi, ga dejanja, čim bo otrok iz-ležijo za kakih 20 cm više, ka. da ti bo povedal resnico. Otrok previdel, da izveš resnico dru-kor drugo telo. naj spozna, da si z lažjo ne god, bo opustil laži, ker bo ženska, ki jo bolijo noge, pa more pomagati, ne ve zakaj, naj gre k zdrav- Mnogi otroci lažejo tudi iz niku, najbolje k ortopedu- Mor- komodnosti. Vprašaš ga n. pr., z resnico lahko samo koristi, iz lažjo pa škoduje. Najboljše sredstvo proti lažnivosti je, da otroka strogo nadzoruješ in mu ne daš priložnosti, da bi se zlagal. Če si kdaj v dvomu ali otrok laže ali ne, se prej dodobra prepričaj, da ga ne boš kaznovala po krivici. Trdovratnih lažnivcev ni- JlUd spoznal, da mu ne pomagajo, če poizveduješ površno, si bo trdovratnež znal pomagati z novo lažjo in bo prepričevalno, da premotil Primerni modeli za naše dijake Kuharski recepti češpljevo sladko. Zrele češp- jih daj v sladkor. Kuhaj toliko enaki plošči. Prvo položi na lagal tako lje olupi in daj v vodo. Potem časa, da postane sladkor zopet pločevino, potresi po njej pri- te bo res jim pazljivo odstrani koščice. gostejši. Ko so tauihane, prideni pravljena ja'bolka pol prsta cle- Stehtaj toliko sladkorja, kollr na kolesca zrezano limono, ku- belo in pokrij z drugo ploščo. Med j,e najbolj naravna slad- če se čebela krmi s trsnim ka snov, ki jo ustvarjajo če. sladkorjem (iz sladkorne pese bele iz sokov živih rastlin ter in trsja) lahko potem tak med jo shranjujejo v satov ju kot vsebuje 10 odstotkov tega slad. hrano sebi in svojemu nara- korja. ščaju pozimi. Cvetlični med vsebuje več- Navaden cvetlični med, ki krat tudi cvetni prah. To spo- ga nabirajo čebele iz nektarja, znamo> če 50 gramov medu , [,.■-,y,,rna., gosta tekočina raztopimo v 200 gramih vode, svetle, zelenkaste ali rjavkaste prečistimo to mešanico m pre- barve. Vsebuje 70 do 80 od- ostanek pregledamo z drobno- stotkov invertnega sladkorja (to je sadni in grozdni sladkor), 20 procentov pa tvorijo voda, beljakovina, lepljive snovi, dišave, barva, vosek itd. gledom. Iz oblike cvetnega prahu lahko potem določimo, Iz kakšnega cvetja je mul. UMETEN MED delajo iz tr-snega sladkorja s pomočjo Med, ki ni iz cvetja, ampak zelo razredčenih kislin. Trsni iz medene rose (sladka, lepljl. sladkor- se namreč pod vpliva snov, ki jo na rastline iz- vom kislin spremeni v invert-cejajo listnate uši) in iz »zno- ni sladkor. N. pr. 1 kg trsne-jenja« igličastega drevja, ima ga sladkorja (kock ali sipe) temnejšo barvo, bolj smolnati, raztopi v 2 litrih tople vode ostrejši okus in vonj. Strdi se Prilij 1 igram mlečne kisline teže, sladkorja pa ima 60 do (se dobi v lekarnah) in pusti, 70 odstokov. Vendar je vred- da tekočina za eno tretjino iz-nost njegove hranilne snovi hlapi. Ko se to ohladi, je iz približno enaka cvetličnemu žilavega, rumenega soka poni* lu idal umetni med. Za kratek čas škodljiva je tudi pretirana kor tehtajo češplje in ga polij haj jih še 5 minut, pokrij in Pomaži z jajcem in speci. Pe- nezaupljivost do mladega laz- z vodo. (Za 1 1/2 kg sladkorja daj hladne v steklenico ter cene zreži na poljubne kose in nivca, ker mu s tem otežkoči- 1.3 1 vode). Prideni vanilijo in dobro zavezi. jih potresi s sladkorjem. Da mo poboljšanje. V takem pri- kuhaj, da se potegne. TJgasl Jabolčna marmelada. Dobro testo laže dvigneš, ga navij na meru si bo otrok mislil: saj jo peščico živega apna in ga raz- zrela jabolka operi, izrezi pe- valjar in odvijaj nad pločevi- vsčeno ali govorim resnico ali reči z vodo. Ko se ustoji, od- ščišče ter razrezi vsako na šti- no. laž, ker mi nič ne verjamejo, lij tekočino in položi vanjo ri dele. Skuhaj jih v sopari in Jabolčni žele. Dozorela, a še Zato moramo biti vedno zelo češplje za 15—20 minut. Nato ko so zmehčana jih pretlači, zelena jabolka operi, razrezi previdni. Najmanjša napaka jih prav dobro operi v več vo- Nato stehtaj sok ter skuhaj na na krhljičke, muho in pecelj nam lahko pokvari uspeh. dah. Ko so popolnoma čiste, vsak kilogram soka 60 — 70 pa odstrani. V dobro pološče- dkg sladkorja, politega s 1/4 ng kozici jih zalij z vodo, da litra vode, da bo prav gost, de- so skoraj pokriti, in počasi kuni vanj sok ter ga skuhaj in haj, da se zmehčajo, a ne! raz-shrani v kozarce. Lahko pri- kuhajo. Potem jih precedi, na deneš malo limonine lupine in platnenem, na nogah narobe cimeta. obrnjenega stola, privezanem Da spoznaš, kdaj je marme- pitiču. Sok naj odteče, ne da lada kuhana, jo kani malo na bi kaj stiskala. Zmeri sok in hladen krožnik m ga postavi vzemi za 1 1 soka 60 dkg slad-na mrzlo. Ko se je popolnoma korja, polij ga s 1/4 1 vode, shladila, nagni krožnik počasi nato pa naj vre ter postane ln če ne teče, je dovolj kuha- bel in gost kakor kaša. Nato na. Tako kuhano marmelado odmakni in vlij vanj sok in to- Praktični nasveti Olje v steklenicah, ki ga ho- temeljito s čisto vodo in jih čemo ohraniti dalj časa, nc dobro osušimo, smemo neprodušno zapreti z Zelo močno zarjavele pred- navadnimi zamaški, ampak sa- mete, ki pa jih ne moremo na- mo s staniolom ali pergament- makati v prej označeni teko- nim papirjem. čini, drgnemo s sledečo zme»- Očala ne bodo motna, če jin Jo: na 1 liter vodene solne kl- narahlo namažemo z gliceri- sline 30 S glavberjeve ali gren- nom in previdno obrišemo z je- ke. soH in 15 g čilskega solitra odsltavi> da se nekoliko ohladi, liko časa mešaj, da se sladkor lenovo kožico ali staro roka- primešamo nekaj drobnega p viCO ska. Nato predmet temeljito Okenske šipe napravimo ne- izperemo in osušimo nato jo daj v kozarce s širor nikjer ne drži posode. Ali pa kim vratom, ki morajo biti po- daj sladkor kar v sok, prideni polnoma suhi, da kozarec ne limoninega soka, potem pa po- zi na: >Je kaj hudega?« Zdravnik: »Ne vem, draga gospa ali gre za ekcem aH je za mušji roj.« žena: >Jojmene, gospod doktor, kaj bom počela? Je res ta. ko hudo?« prozorne, če jih prepleskamo z Zarjavele matice vijakov o- pocj Napolni kozarce z vročo rini kozico na zelo vroč pro-razredčenim vodnim steklom, mehčamo s ceresinovim ali marmelado, da se na vrhu na- etor, da hitro vre medtem poki mu primešatmio cinkovega terpentinovim oljem; petnoloj redi kožaj ki 5rani ^ ge ne biraj pene Vre naj toliko časa belila. Ta prevleka je zelo tr- navadno ne deluje. Nato zava- naseU na njej plesen. da sč kapljica, ki obvisi na ku-pežna. rujemo vijake pred rjo s tem, Kozarce zaveži, ko je mar- halnici, ako jo dvigneš, goato Okna očistimo pozimi, ko da jih pre vlečemo s tanko melada že malo onlaj€na, z potegne in pusti da se shladi. rada zmrzenjo, tako da jih zdr- plastjo mešanice grafita in lo- omocenjm porrgamentnim pa- čiščenje emajlirane posode, gnemo z volneno krpo, pova- ja. pirjem ali celofanom Mnogi drgnejo emajlirano poljano v suhem plavilu. Tudi za- Leseno orodje vseh vrst, ko- Jabolčno plošče Nastrgaj sodo s peskom, kar' povzroča, nemairjene šipe postanejo s ta- lesa itd. ohrani najbolje lesni aekaj- oluplj(>ni]] j;iholk na re. da ^ emajl kvari in postane kim snaženjem zopet svetle. katran, s katerim prevlečemo zance ^ ljgte .,m nmpaiV posodl ^o^e Duh po naftalinu hitreje od- b čopičem vse dele. Najbolje korja malo ,c;imCita, c'lrobtin. ro. tudi močna razstopina kame- stranimo iz oblek, če jih raz- ohrani katran, ako je pri prfc- zin pinjol in limoninih olup- ne sode in solna kislina. Naj- obesimo v toplo sobo, ker to- vlačenju njegova temperatura kov in premešaj. Za no- bolje je, če emajlirano posodo plota naftalin omehča. blizu vrelišča. žev rQ|D na deDei0 zvaljano očistimo z ostro ščetko in mil- Kovček dobro napolnimo, cc Vlažne stene kleti zavaruje- izrežemo iz močne lepenke dva mo ako jih prevlečemo z ze:o tako velika pravokotnika, kot gosto maso, na(pra\ l.;eno iz 8b je notranja mera kovčka. Ne- delov zmlete opeke in U delov kako 10 cm od roba vrežim<» svinčenih opilkov ter lanenoga na podolžni strani na vsakem f'rneža. kosu po 2 luknji skozi kateri Posode, ki smrde po pet m i | petegnemo močan, ne predebel izgube ta duh, če jih večkrat, trak, tako da ^ta oba kosa zve- zaporedoma napolnimo z vodo, zana. Na spodnjo lepenko zlo- v katero spuščamo kose žive- žimo vso obleko, položimo na ga apna, da se v posodi gasi. vrhu še drugo lepenko in zve- Nato jo dobro izperemo s čisio T^lZrTT^Z. r5Kk7^: V«,,, „ ^ « ne ^ P„„„, ,......... Obleka se ne premakne, tudi popolnoma čista. mislijo na to in samo iz nava- če kovček obrnemo ali posta- Razkuženje rok ni tako pre- de gubajo čelo. Posledica tega * vimo pokonci. Iz kovčka vza- prosita zadeva, kakor mislijo go vedno bolj Izrazite vodorav- memo lahko tudi druge stvari, nekatere gospodinje, ko si pod n ,b 0milinl0 ali (x]. ki so na dnu. ne da bi obleko vodovodom na hitro splaknejo ° pomečkali. roki in se nato lotijo zavezo- stranlmo jih lahko z masažo. Rjo odstranimo z večjih že- vanja odprte rane pri možu aH Na konec prstov damo nekaj leznih delov in pliočevlne, ako otiokn. Roke razkužimo, če si dobre hranilne kreme nato pa jm pustimo nekaj časa v po- jih tri minute umivamo v vro- z lahnlm udarjanjem masina- Fodi. v katero smo nalili 10 do či vodi z milom, nato pa še 15% raztopino žveplene kisli- pet minut z 2%nim ali 3%nim m° čel°- ne. Nato izperemo predmete li/.olom ali špiritom. To ponavljamo vsak dan. Po masleno testo prerezi v dve nico. Kozmetika OfLeknl & neti i e ela Lepo, vedro čelo da človeku kratkem časni bomo dosegle ptijctne.;";i videz, ker vibutja vidne uspehe le poziti moramo, vtis UEQirjenO«tl ln ravnovesja, da Seda tudi čez dan ne bomo defUsuj/U u 09