Delovanje srbskih učiteljic i zabavilj. Ko smo zaprosilc našc sestrc v Srbiji, naj nam sporočijo o delovanju v njihovem društvu, so nam z veseljem poslale izvestje. Že šest let je tega, kar so se združilc bcograjske uditeljice in zabavilje v enotno organizacijo — Organizacija Učiteljica i zabavilja — z geslom: pomoč sebi i svomc narodu. Vsepovsod se kaže, kako učiteljica kot prosvetni delavec vedno resno in vestno vrši svojo nalogo, bodisi to pri kulturnem, bodisi pri humani* tarnem društvu, vedno se zaveda, da dela za dobrobit svojega naroda. To ravno je dalo pobudo ustanoviti organizacijo, ki strnjena v falango, skuša doseči čim več za sebe, za narodov naraščaj, s katerim je ne= prestano v stiku tcr za mater, ki je prva vzgojiteljica tega podmladka. Program dela v organizaciji se deli na nacionalno, prosvetno, socialno, humano in knjižcvno delo. Po tem, ko so sprejele program, so začele z delom za dete iz naroda, da po^ vzdignejo njegovo fizično in vzporedno s to tudi njegovo duševno vzgojo. Čitalnice za deco. Ustanovilc so deci čitalnice, kjer pod nadzorstvom učiteljic čitajo mladinske knjige ter si s tem bogatijo svoje znanje. Hranilnice za deco. Ustanovilc so tudi hranilnico z name« nom, da privadijo otroke štediti in jih usposobijo za plemenita dela. Iz nahranje* nega denarja kupujejo knjigc in pomagajo svojim revnejšim tovarišem(icam). Prirejajo tudi materinske sestanke, da okrcpijo zvczo med domom in šolo. Na teh razpravljajo o vprašanjih, ki bi izbolj« šala fizični in moralni položaj otrokovega zdravja. Zaščita razrednih stanovskih interesov. V programu društva jc tudi, da ščiti razredne stanovske intcrese na pnncipu enakosti. Zaprosile so g. ministra prosvete leta 1920., naj bi upošteval princip — za cnake dolžnosti enake pravice. — lo_se je zgodilo tedaj, ko je imenoval fc minister prosvete za nadzornico ženskih sol ucite* ljico Bila je to Savka Radičevičeva, pred« sednica društva, ki jc izvrševala ta posel do leta 1924. Zahtevale so tudi naj namestijo upraviteljice na ženskih šolah. Merodajni faktorji so gledali to novost vedno le s svojega stališča, zato je bilo to dejstvo pogo* sto predmet diskusij in je bilo popolnoma zavisno od teh, ali se upraviteljice namesti v omejenem obsegu ali pa se jih suspendi* ra Ta borba za enakopravnost pa bo tra* jala tako dolgo, dokler se zakonito ne uve= ljavi. Vprašanje dnevnic za poročene učiteljice je tudi zelo pcreče Organizacija se je že mnogokrat pobrigala za to da sc_ to. končnoveljavno uredi in jim da enako visoke dnevnice kakor možem ali neporocenim koleginjam. Plače vrtnaricam so se po zaslugi organizacije izboljšale. V osebnih zadevah se je mnogo učitcljic in vrtnaric zateklo k organizaciji, da jim ta pomaga, kar je -vedno z največjim interesom stonla m delo* vala na to, da so se vse zadeve vedno pra= vilno rešile. Društvo srbskih učiteljic je vedno go= jilo stik s kolcginjami preko Save, Donave, v Južni Srbiji in iz drugih krajev ter je pn* rejalo z njimi matineje in razstave. Dom učiteljic v Beogradu. Pojavila se je tudi izborna misel, da ustanove in zgradijo v Beogradu svoj »Dom učiteljica i zabavilja«, kamor bodo namesti* le pisarno in čitalnico opremljeno s peda* goškimi listi in drugimi dnevniki. V tem domu se bodo združevale koleginje, da se po delu pri čitanju razvedrijo in oddahnejo. Osamljcnc in starejše učiteljice, ki nimajo svojcev, bodo našle tu prijetno zavetisce; ravno tako vse mlade koleginje, ki bodo prihajale po poslu v prestohco. V to svrho zbirajo prispevke; prirejajo matineje, loterije. Lansko leto n. pr so Se pri taki loteriji 9000 Din čistega do* 10 Po poročilu iz leta 1926. izkazuje bla* gaina znatno vsoto 77.000 Din. — Vsota bi bila večja, ko bi organizacija nc izdala v humanc svrhc, kakor: za učiteljske vojne sirote, za zidanje doma učiteljic, gladnim učiteljicam v Rusiji, Rdcčemu križu za po= plavljence i. dr. vcčjc in manjše vsote. Založba knjig. Organizacija je izdala knjigo »Slobo* danka« in še dve originalni deli, kot tudi prevode iz tujega slovstva, da s temi mla« dina dobi dobro in izbrano čtivo. Prevode in dela so oskrbele učiteljice same in kri= tika se o njih povoljno izraža. Organizacija jc tudi ustanovila muzej otroških ročnih izdelkov osnovnih šol in vrtcev. Poučne ekskurzije. Leta 1925. so priredile učiteljice pod vodstvom predsednice S. Radičevičeve eks= kurzijo v Pariz za dobo pariške razstave, da spoznajo kulturni napredek velikega francoskega naroda. Ob tej priliki jih je sprejel rektor pariške akademije, velik pris jatelj srbskega naroda. Podružnice. V teku leta so angažirale nekaj oseb* nosti, ki so jim predavale in priredile so nekaj konferenc. Organizacija se lahko ponaša s prav izbornimi podružnicami: v Zemunu, Panče* vu, Novem Sadu, Bavaništu, Skoplju, Te< tovu, Djevdjeliji in Ohridu. Odlikujejo sc po agilnosti, ker prirejajo predavanja za narod, razstave narodnih ročnih del, analfa* betske tcčaje in odlične mladinske matineje. S tem delom dokazujejo vsem, da je učiteljica najmočnejši činitelj, ki skrbi in deluje za povzdigo žene in njenega pods mladka. (Dalje prih.)