X Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. X Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. Črni čarodeji. Po dopoldanskem srečanju z Moljem, je dal ravnatelj Grozd avto kmalu ustaviti. Po drugi cesti se je vrnil v mesto. In šele proti večeru se je spet odpeljal na grad. Logar ga je takoj povedel k Mariji, ki je sedela v naslanjaču pri oknu in zrla na valovito pokrajino, ki so jo začele beliti prve snežinke. Neko omotično občutje je prevzemalo deklico, bodisi, da je motrila ples belih zvezdic, ali pa brezvoljno poslušala uspavajoče pri* povedovanje vsevednega in prijetnega gosta, ki je umel dražiti njeno domišljijo z eksotičnimi bajkami in doživljaji in čaral pred njo daljne pokrajine tihih otokov s pravljičnim rastlinstvom, godbene noči s toplo žarečimi velikimi zvezdami, brezmejna morja, preko katerih drsi bolestno prepevanje mornarjev na sa* motno bežeči jadrnici... in zategla pesem ugaša v brezprostorju, , potoneva v veličastno molčanje obzorij, kot da se preliva s svitom južnih zvezd v skrivnostno kadilo, ki ga pošiljajo milijoni člo* veških src v božanske višine obupnega koprnenja... — Tako lepo celo Ivan ni govoril, se je Marija na tihem za= vzela in pomislila, ali je res, da se je tako izgubil? ... Grozd ji — 363 — X Miran Jarc: Črni čarodeji. X je namreč povedal, da je Ivan član zarotnikov, ki so izzvali vstajo, da bi upropastili sedanji družabni red. Ravnatelj je presenetljivo spretno razpredel niti svojega načrta. Ko se je docela nepriča* kovano zvečer pripeljal na grad, je staremu graščaku takoj v kričečih in strašnih barvah naslikal položaj v mestu ter ga kot dobrega znanca naprosil, naj mu dovoli zavetišče za nekaj dni, «dokler se vihar ne poleže in da se nesrečni ravnatelj izogne podivjanosti plenečih tolp, ki razsajajo po mestu». Kajpada ga je dobri Logar takoj z veseljem povabil. Ravnatelj je to priliko takoj uporabil, da je v obširno pripovedovanje «krva* vih dogodkov« vpletel tudi Ivana Molja, ki ga je seveda — posebno napram Mariji in učiteljici — pomiloval, «da je sicer tako dostojni človek mogel pasti tako nizko... Nesrečnik, ne* srečnik!» Dekleti sta se zgrozili. — In tako se je Grozd že docela udo* mačil na gradu. Njegovemu bistremu očesu tudi ni ostala ne? opažena neobičajna prijaznost, ki mu jo je izkazoval stari Logar. Tudi je uganil graščakov račun: ta ravnatelj bi bil najvrednejši njegov naslednik in tudi pri Mariji bo našel odmeva, saj mu hči ne prikriva svojega nagnjenja ... Marijino stanje pa se je od ure do ure slabšalo. Niti v sanjah bi ji ne prišlo na misel, v kaki zvezi je prav za prav ravnateljev prihod na grad. Polaščala se je je duševna trudnost... In ne* prestano se ji je prikazoval trpeči obraz Ivanov, ki se je potapljal in spet vzdigoval iz penečega se valovja fantastičnih podob. 3. Ob določeni uri se je Ivan Molj, ki je ves čas presedel v bližnji kavarni, odpravil spet k Allanu & Co. in res našel orne* njeni dohod. Sel ga je odvedel v drugo nadstropje in mu pokazal iskano sobo. V tej čakalnici je bilo zbranih že mnogo gospodov, ki jih je Molj le navidezno poznal kot uradnike tega podjetja. Pogovarjali so se o docela brezpomembnih stvareh, kot da jim zdaleka niso mar dogodki v mestu, šele ko so zagledali Molja, so se začudeni ozrli. On pa se je sklonil k sosedu in ga vprašal po Rubinu. «Seveda ga ne poznate,« se je mož nasmehnil, «tudi mi ne. Šele včeraj je menda dospel v naše mesto.» Koj zatem je vstopil v sobo sluga in prosil gospoda Molja, «naj mu sledi». Ko je stopal Molj po električno razsvetljenem razkošnem hod= niku, ga je mučila drhtavica, ki je ni mogel ovladati. Zdelo se mu — 364 — X Miran Jarc: Črni čarodeji. X je, da je zdaj popolnoma predan tajni sili nekega nepoznanega človeka, ki ima z njim izvestne namene. Šele zdaj se je, dasi nejasno, zavedal svojega usodnega koraka, ki ga je storil s pri* stopom med te zagonetnike. Sluga mu je odprl visoka vrata, za katerimi je bilo treba še odgrniti težko baržunasto zaveso. Molj se je videl v izbranem salonu v zelenem svitu, ki je lil od skupine žarnic, umetniško izdelanih v obliki rož, pritrjenih na marmornatem stebričku. Sobo so prevejali omotični vonji čudovitih cvetlic v japonskih vazah, ki so bile razpostavljene v umetnem neredu po mahagonijevih mizicah. Za pisalnikom, zastrtem pri oknu s široko modro zaveso, je sedel gospod srednjih let z gostimi črnimi lasmi in prav tako brado. Iz oči mu je sijal prodiren, pa nenavadno miren pogled. Vsa njegova postava je izražala odličnost in dostojanstvo. Molj se mu je približal s komaj slišnimi koraki po mehkih modrih preprogah ter se mu predstavil. Rubin mu je velel sesti in izvlekel iz predala sveženj listov, po katerih je začel naglo iskati. Molj se možu ni upal pogledati v oči. Ko ga je tako videl med najrazličnejšimi električnimi pripravami, odkoder so vodila gosta žarkovja žic v drugo sobo in v tem prostoru z obilico razkošnih predmetov in slik, ki bi vsekakor bolj pristojale damskemu salonu, se ni mogel ubraniti tesnobe, ki je vela od skrivnostnega predsednika. Obenem pa se je neprestano izpraševal: «Ali že nisem nekoč videl tega obraza? Prav teh oči? ...» Toda zaman se je izkušal spominjati. Nestrpno je čakal, kdaj in kako ga tujec nagovori. Tedaj pa je Rubin vprl svoj pogled v Molja in ga vprašal spet po imenu ter mu čital iz lista razna vprašanja in odgovore — nekak obris Moljevega življenja, kot ga je moral vsak član sestaviti. «Torej,» je Rubin začel z nenaravno temnim glasom, «kot vidim, ste vi svojo srečo že poizkusili na vseučilišču kot medi* cinec, nadaljevali potem svoje tozadevne vežbe na bojišču in v ujetništvu in se nato dve leti ukvarjali s poučevanjem dece. Potem ste se zatekli k nam. Zanimivo! Povod? Kakor mi je sicer vaše osebno življenje neznano, stavim, da se nisem zmotil, če trdim, da ste gotovo mnogo razmišljali o zmislu življenja, čigar nezmiselne udarce ste prebridko čutili na lastni koži, tem bolj, čim vneteje ste izkušali doseči ravnovesje med sabo in današnjo človeško družbo. Tudi vas je moral osupniti vedno bolj padajoči ugled kulturnih vrednot in nevzdržno, da ne rečem obupno stanje — 365 — X Miran Jarc: Črni čarodeji. X duševnih borcev za človeštvo. Včlanili ste se pri nas kot stotine drugih in požrtvovalno ste pisali in prepisovali kopice listin v tuji pisavi. Toda skrbne oči preglednikov so videle v vas nadar* jenega človeka s posebnimi zmožnostmi, ki jim dolgujete zahvalo, da smo vas zdaj odlikovali — z onimi tovariši vred, ki ste jih pravkar videli v čakalnici — s povabilom k udeležbi današnjega odločilnega sestanka v glavni dvorani. V vas zaupam in tudi vi se zavežite, da ostanete še nadalje v vsakem oziru neomajno in zvesto naš pristaš!» Molj je vstal in svečano obljubil, da bo vztrajal do konca. Segla sta si v roke. «Da, vztrajati treba do konca... v tem duhovnem boju,» je posebno poudaril Rubin, «kajti s takimi sredstvi, kot oni na ulici, mi ne delujemo!» IVLolj je osupnil: torej vendarle niso današnji dogodki v zvezi z Rubinovim nastopom? Rubin pa je nadaljeval: «Morda me še ne razumete docela, toda pri seji, ki se začne vsak čas, boste zvedeli podrobnosti. Za zdaj sva končala. Počakajte spet v čakalnici, dokler vas ne pokličejo v dvorano. Tačas pa si oglejte tole knjižico.» Zagonetni predsednik je Molju ponovno segel v roko ter mu izročil v dar v srnje usnje vezano knjigo «Pajčolan boginje Maje». Molj se je vrnil v čakalnico, sedel k mizici in začel ogledovati razpravo, ki mu je budila silno zanimanje. Opisane so bile različne vaje, ki pospešujejo razvoj domišljije. Tako n. pr. se je bilo treba uriti v predstavljanju kovinskega novca v vsej podrobnosti in si predočevati njegovo rast do plošče z večkilometrskim premerom. Sledili so slični poizkusi s pred* očevanjem cvetlic, dreves, ki so ti morala v domišljiji zrasti v nadnaravno višino. Nad vse presenetljivi so bili vzgledi z bar* vami. Tako so bile opisane vaje v zamikanju v rdečo, žolto, zeleno ali modro solnčno svetlobo, ki naj bi izzvala celo temu odgovarjajoč telesni občutek. Na poslednjih straneh je našel Molj celo slučaje, ko je mogel «učenec» samo ob pogledu na fiziognomijo kakega Napoleona, Bismarcka, Rockefellerja ... sam občutiti v sebi sile, ki so jih izražali ti redki zemljani. Strme je odložil Molj knjigo, ki mu je izzvala najdrznejše zamisli ter mu razkrila veličasten pogled v življenje. Zazdelo se mu je, da je našel ključ, ki mu odpre sleherna vrata na poti v blestečo bodočnost.------- Medtem pa so se v čakalnici že zopet vsi zbrali in električni zvonec je rezko zabrnel. — 366 — X Miran Jarc: Črni čarodeji. >{ Vstopili so v blestečo dvorano. Ko so posedli po klopeh v polkrogu, je vstopil na oder — Rubin. Nekaj trenutkov jih je pozorno motril, kot da hoče vsakega posebej prepojiti z omotic? nimi žarki svojih pogledov, nato pa je začel s posebno mirnim, nizkim glasom, ki ga je stopnjema ojačeval in dvigal, dokler niso njegove besede odmevale po dvorani ukazovalno kot ognjeni meči in se neizprosno sekale v dušo slehernega poslušalca. «... Gospodje, ali ste sploh vedeli, kako je vaše opravilo in kako važnega pomena so spisi, nad katerimi ste se morda že nejevoljni sklanjali ure in ure, dan za dnem? Morda ste nekateri celo ugibali, da služi skrivnostna pisava za dopisovanje med zarotniškimi krožki in družbami, ki delujejo po vseh mestih naše države. Niste se motili. Res je: pisava je imela namen prekriti vsebino, kajti glavna naša naloga je bila, ohraniti vsak naš ukrep tajen. Domišljija vam je morda celo odgonetala prikrito vsebino in menili ste razbrati ukaze za napade na predstavnike današnjega trinoškega vladnega sistema. Toda, dragi, bili ste v usodni zmoti! Kajti vnovič si zapomnite, da mi ne delujemo z bombami, bodali, puškami in topovi! To slabotno orožje radi prepuščamo vsem onim, ki se še niso dvignili nad stopnjo živalskega življenja, ki še niso v sebi razkrili in doživeli duha, njega brezmejno vsevlast in vsemoč. Mi ne trepečemo pred nasiljem vojaštva in se ga tudi sami ne poslužujemo, kajti z nami so v zvezi vse druge velesile, o katerih se niti najdrznejšemu današnjemu anarhistu ne sanja. Zavrgli smo vse strupene pline, smodnik, dinamit in ekrazit so le otročja igrača v primeri z našim strašnim razstrelilnim sred* stvom, ki ne uničuje samo teles, temveč — duha! In to sredstvo, moji zvesti, je — misel. To je misel, ki jo je rodila nadčloveška volja in ima moč, da se uresniči v vsej vseobsežnosti, da bi pred posledicami vztrepetal celo najrazvratnejši fantast.Toda, začudeni mi boste zdaj očitali: v kakem nesoglasju pa so moje besede z današnjimi dogodki, ki so bili izraz nasilja in razpaljenih strasti, da ste se nehote vprašali, ali so morda novi «rešitelji» kaj boljši od odstavljenih gospodarjev? Nič niso boljši, kajti vse njihovo divjanje izvira iz slabosti in strahu. Človek moči ravna povsem drugače: miren je, celo smehlja se, pri tem pa nasprotnika ne* * usmiljeno zgrabi in vrže v ječo, ne njegovega telesa, temveč njegovega duha. Ali ste si že pozorno ogledali v zrcalu svoj duhovni obraz, da boste mogli razumeti moje besede? Ste že izpili čašo trpljenja do dna in kljub temu ohranili še nasmeh in ubranost? — 367 — X Miran Jarc: Črni čarodeji, •: Vedite, da so današnji dogodki v prav rahli zvezi z delovanjem tako zvanih Allanovcev. Kolikor vem, so te povzročili docela drugi zarotniki, ki spadajo po načinu svojega delovanja še v srednji vek. Da pa smo zadnje dni včlanili toliko morda nezanes? Ijivih koristolovskih oseb, ter se zdi, da je ta, do zdaj uspešna vstaja delo naših, vam moram pojasniti dejstva, ki vas bodo neobičajno presenetila. Spomnite se, kako ste prepisovali one • zagonetne listine. Za to opravilo je vsakdo prejemal visoko pla* čilo. Vidite, naša prva dolžnost je, da zagotovimo svojim zvestim čisto neodvisen obstoj. Toda vse vaše dosedanje delo je bila le — krinka, ki smo jo morali rabiti za tem uspešneje delovanje, da uresničimo prej ali slej resnični duhovni preobrat, ki nam orno* goči, da se polastimo vseh panog kulture in razvijemo vsepovsod svoj prapor. Veste, kaj je vsebina onih tajnih spisov? Nič drugega kakor -— nedolžna berila! Da, razumem, čudite se. Glejte, lahko bi se nam? reč zgodilo, da bi prejšnji mogotci — zdaj ni več te nevarnosti — pri nas uvedli preiskavo, ki smo jo celo želeli. V tem slučaju bi bili člani obvarovani vsakih posledic, saj so njih vpisi uničeni. Policija bi torej dobila v roke le spise, ki smo jim nalašč pri* dejali ključ. In mislite si njih razočaranje, ko bi razkrili namesto namišljenih, državi nevarnih dopisov -— nedolžna berila! Toda še vseeno bi lahko sumničili, da se za tem skriva še kaj opasnej* šega. Ali mi smo tudi v tem oziru zavarovani: raztrosimo govorice in uprizorimo celo navidezno izdajstvo, češ: to nezmiselno početje je povzročil neki pustolovski ameriški milijonar, ki je na ta način omogočil zaslužek več sto revežem, sebi pa izvirno veselje. Skratka, vedite, da je bilo vse vaše dosedanje opravilo zgolj pretveza, ki se je bomo po potrebi morda še nadalje posluževali. Toda naša zarota obstoja vse drugod. Omenil sem že, da gre za duhovno nadvlado in če dosežemo to, nam bo vse ostalo navrženo. Prilično vem, koga imam pred sabo in tudi da je vsakdo izmed vas posegel z mislijo vsaj nekoliko globlje kot vsi oni povpreč* niki, ki hodijo samo po zemlji. Toda nam ni še dovolj, da veru* jemo v bivanje duha in v njegovo vseoblast, mi moramo sami v sebi razviti zmožnosti, s katerimi hočemo pritegniti nase vse tajne sile vsemira. Premagati moramo sebe in združiti misli v eno samo: z neizprosno logiko razuma in neodoljivo voljo moramo vsiliti nasprotniku svoje zahteve. Ta naš nasprotnik je prav za prav slaboten, ker sploh ne ve za to čarodejno sredstvo in zato nam je zmaga zagotovljena. Vsakdo mora brezpogojno . ..» — 368 — j« Miran Jarc: Črni čarodeji. X V tem hipu pa je govornika prekinil naglo vstopivši sluga, ki je javil, da ga nujno kličejo k telefonu. Med poslušalci je nastala napetost. Ko je Rubin odšel, so se vsi pritajeno razgovar* jali; vtis njegovega govora se je čital z obrazov... Čez par minut se je Rubin vrnil. Okrog ust mu je igral lahen nasmeh. Vsi so slutili, da jim razodene nekaj nad vse važnega. On pa je mirno kot prej stopil na svoj prostor in hitro nadaljeval: «Za sedaj vam bodo zadoščale knjižice, ki sem vam jih razdal. Vsak teden se sestanemo na določenem kraju, da se pogovorimo o uspehih. Omenim le še, da imamo brate po vsej Evropi, ki so se z nami vred pripravljali na gigantski boj v bodočnosti. Zdaj naj zaključim, kajti pravkar sem pri telefonu izvedel od osreds njega odbora, da se je vladinovcem posrečila protirevolucija in v najkrajšem času zasedejo naše mesto ojačene vojaške čete!» Med poslušalci je zašumel nemir. «Gospodje, to je vendar za nas brez pomena; kajti naše delo se odigrava v skrivnostnem carstvu duš. Mirno se razidite in pripravljajte se varno in tiho po smernicah, ki sem jih vam dal. Bodite brez skrbi: nikogar izmed vas ne pozabim! Ostanite zvesti, neomajni in neizprosni!» Vsakemu posebej je podal roko. Zamišljeni so zapustili dvorano. Par minut kesneje se je Rubin z vsemi važnimi listinami odpeljal v avtomobilu neznano kam ... Molj je še pravočasno dospel do svojega stanovanja, kajti prav tedaj je začul vojaške signale. — Po izpraznjenih ulicah so odmevali težki koraki pehote. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje.------- 4. Utrujen od prekipevajočih dogodkov se je vsedel Molj v star naslanjač nasproti ogledalu. Skoro prestrašil se je svojega obraza. Po vsem telesu ga je mrazilo in oledenele roke je topo položil na kolena ter se naslonil nazaj, izkušajoč zatreti v sebi prav vsako misel, da bi se docela umiril. Toda čim bolj se je zdel telesno onemogel, tem bolj je vrel v njegovi duši tok premišljanj in ugibanj. «AH sem zbolel?» se je vznemiril. «Kam me zavede to življenje? Ali nisem zmirom nesrečnejši suženj nekega krutega gospodarja, ki mu sploh imena ne vem? Morda je moja bodočnost še sijajna in bleščeča, morda pa me neso noge v vedno hitrejšem diru v strašen prepad. Allanovci... vstaja .. Rubin ... zagonetna posvetovalnica ... Kot mora so — 369 — 24 X Miran Jarc: Črni čarodeji. X legale nanj te slike in zazdelo se mu je, da tava v strašni temi izgubljen, osamel in preganjan. Noč pa je vse gostejša, vse mrz* lejša in vsaka stvar izžareva grozo, ki mu ustavlja korak in mu oklepa roke z nevidnimi verigami; vse telo mu dreveni, okame* neva in le strah, strah pred vsem vesoljstvom, pred samim seboj, je še edini izraz življenja v njem, Pa se je zganil in se začuden ozrl, kot da se je prebudil iz mrzličnega polsna. Spet je ugledal v zrcalu svoj molčeči obraz, ki ga je barvala luč z mrtvaško bledoto in stopnjevala grozničav soj široko razprtih oči... «To sem jaz? ...» je osupnil, «ali ni to tujec, ki me sovraži, zalezuje, straši? Ah, blaznost! Ali sem bolan, da se me polašča taka bojazljivost? To je vendar Ivan, oni dobri, zaupljivi Ivan!» Zrcalni' obraz se je trudno nasmehnil, kot da sam ne veruje Ivanovim besedam. Tedaj pa se je Molj spomnil davne podobe. Svojega stalnega, a že pozabljenega pripeva neskončne uspavanke: selški dvorec v zahajajočem solncu... na verandi sedi deklica s knjigo v roki in čita... poleg nje se igra mačica... «Marija! Marija! Ti, nedosežna boginja pokoja in tihe sreče! V tvojem zavetju pošumevajo stoletna drevesa in od gozdov plove vsepozabljenje. Molči pokrajina v solncu in mesečini, ne bije ura, na duri ne trka nemirni, nočni potnik... le uspavajoč pogovor, le molitev dveh duš se glasi v tišino brezčasja in brez* prostorja. Vsaka ptica zloznanilka obnemore na begu do tvojega domovanja in tvoja misel se pri tem izpremeni v struno, ki po= drhteva ob dihih nezemskih pokrajin! Marija, tolažnica mojega blodečega duha, kam se je zagledala tvoja duša? Kdo je oni zli duh, ki je zdaljšal razdaljo med nama v število dolgih, dolgih let?» «Dolgih, dolgih let?» In Molj se je domislil, da je preteklo komaj dvanajst ur, odkar se je poslovil od nje. Tedaj pa se je tudi spomnil včerajšnjega mračnega večera, Marijine bolestnosti in — današnjega srečanja z Grozdom. Grozd! V domišljiji je nenadoma zrastel pred njim v nadnaravno postavo, v vtelešeno sovražnost življenja samega. «Kot izgubljeni sin blodim v tujini in neznani ljudje mi s svojimi razodetji kot z opijem uspavajo vest, ki me kliče: vrni se, vrni se nazaj! Na moji domačiji pa bo zakraljeval ravnatelj Grozd... na vrtove mojih davnih sanj bo stopil brezobzirno ... iz sten tihe grajske sobe še niso izdehteli dihi mojih besed, a že jih bo prekril izliv vsiljivčeve volje. — Peljal se je v avtomobilu, ponosen, drzen, kakor da je zanj že pripravljena svatba. Jaz pa, X Miran Jarc: Črni čarodeji. X ki sem sin onih gozdov, poljan in parkov, sem odhajal samoten kakor deseti brat in ponižno sem se moral kraj ceste umakniti visokemu gospodu ... Zakaj ... zakaj. ..? Ker je on ravnatelj, ker grabijo njegove misli in roke po zlatu, ker se jaz potikam po odljudenih cestah in se shajam z ljudmi, ki morajo nositi krinko in se pogovarjati za zaklenjenimi vrati. Kdo je oni odločevalec usode, ki je meni odmeril nestalnost, revščino in mi kot v zasmeh navrgel živo srce, trepetajoče in razpaljajoče se že ob soju pravljičnih sanj — njemu pa je nasul moči, bogastva in mu dodal še kamenito srce, ki oživi šele v požaru najviharnejšega življenja.» Tako se je izpraševal Ivan Molj, zagonetni zrcalni obraz pa mu je očitajoče odgovarjal: «Kdo je bil tisti, ki so ga odslovili iz službe, ker ni poznal reda in točnosti, ker je rajši prisluškoval žvrgolenju jutranjih ptic, pogovarjanju dreves, smehljanju potočka... kdo je bil tisti, ki je z željami in mislimi obsegel vso nebesno oblo, posmehoval pa se je onim «sužnjem», ki so vse dni in noči kopali zlato rudo dela? Kdo je bil tisti, ki se je umaknil iz vrst delavcev in pre? pustil svoje mesto drugemu? Ti, Ivan Molj — ti sam, sam si oni sovražnik, ki si odločuješ neznano usodo. Sebe obtožuj in obsojaj!« Molj pa mu je razljučen odgovarjal: «AH nisem stal tudi jaz v vrsti delavcev in umaknil sem se šele, ko sem uvidel, da se mi življenje navzlic mojim naporom roga? Grozdu pa se je samo zahotelo lepega gradu in Marije ...» Obraz mu je odvrnil: «Ali ti je tako točno znan namen ravnateljevga prihoda na grad — in če tudi, ali si gotov njegovega uspeha? Toda, kaj veš, ali je namen tvojega življenja postati Logarjev naslednik? Moj dragi, pomen življenja je prezagoneten, da bi mogel osebno srečo, ki jo najčešče zahteva naše samoljubje, istovetiti s pravim namenom, ki se posamezniku morda šele pozno razkrije. Kar si zadnje čase doživel ob Mariji, ti vendar dovolj jasno govori, da je tvoja trdovratna zahteva po uresničenju neke navidezne sreče le usodna samoprevara, ki ti slepi pogled za nove možnosti udejstvovanja. Dokler ostaneš suženj lastne domišljije, boš ne* zmožen za najmanjši korak, ki bi te privedel na novo pot...» «Molči, molči, izkušnjavec,» je zaklical Molj, a se skoro pre* strašil svojega lastnega glasu, ki mu ni nihče odgovoril. — V sobo se je od vseh strani plazil mraz ... — 371 — X Miran Jarc: Črni čarodeji. X «Kaj je to, da se razgovarjam s samim seboj?» je zavpil in naglo vstal, kot da se hoče umakniti neizprosnemu sodniku v ogledalu. Na mizi je zagledal knjigo, ki mu jo je podaril Rubin. Polastilo se ga je vedro čuvstvo in zaupanje. Začudil se je obupanosti in duševni onemoglosti, ki se ga je ravnokar lotevala, obenem pa se je domislil, da mu utegne ta «poklic» koristiti tudi pri pre* novitvi človeka v njem, ki bo z okrepljeno voljo in močjo uničeval vse protisile. Sedel je k mizi in odprl knjigo. Toda komaj je prelistal nekaj strani, je spet nestrpen vstal in začel hoditi po sobi. Ponovno se je spomnil Marije. «Morda pa sem vendar preveč črnogled,» se je tolažil. «S svo* jim vihravim obnašanjem sem dekleta odbil od sebe, toda mar mi ni mogoče vprav po sedanji poti doseči ravnovesja, ki mi bo razbistrilo bodoči položaj? In če me Marija vidi prerojenega...» Toda tem mislim se je slednjič le nasmehnil: «Kako otroške načrte zamišljam.» V duhu je videl včerajšnji prizor na gradu, ki mu je vendar dovolj jasno govoril, kako sanjsko in nezdravo je njegovo hrepenenje. «Toda čemu, čemu mi ni mogoče umoriti teh pekočih želja?! Kaj si mi ti, dekle, da vstaja tvoja podoba kot tajnostni privid na obzorju, ki ga žarko razsvetljujejo krvavi plameni vsečlove? škega trpljenja! V teh trenutkih, ko bi moral trepetati za usodo tisočih bratov in sestra, ki obupno trgajo strašne verige telesne in duševne zasužnjenosti, ko je vsakdo prenehal biti poedinec in se je misel, čuvstvo, glas slehernika prilagodil vseobčemu zboru prosečih, jokajočih, vpijočih, zdaj se prav tako kot iz družbe izobčeni izgubljenec lovim za prikaznijo, iztezajoč roke po njej, daljni, daljni, nedosežni! Ali je ona sploh zemsko bitje, ali ni morda zagonetna vtelesitev višjega miru in ubranosti, spomin na blaženost, ki sem jo doživljal kot otrok, ali pa slutnja, ki jo uresničeno skrivajo neznani vekovi prihodnosti, svet brezčasnosti in pokoja, ki za njim koprnimo zemljani — sužnji viharnega bega skozi vsemir doživljajev ...» Ali spet se mu je porogal ravnatelj Grozd in misli so se razvile v obratnem loku nazaj. Vse njegovo premišljevanje se mu je zazdelo bolestno iskano in «izumetničeno». «Marija je ženska kot njene sovrstnice, le njena občutljivost ji vdaja neki poseben videz. Toda kakor je ljubila pogovore z menoj, tako ji bo zdaj dobrodošel ravnatelj Grozd, ki me v - 372 — X Li=Tai=Pe=Mirko Pretnar: Slutnje. — Književna poročila. ^ marsičem preseza: spoštovan, odličen gospod je. — Moje hrepe= nenje se koncem koncev prav nič ne razlikuje od — želja, ki se zbude vetrnjaku ob prvi natakarici, le da se jaz ogrinjam v razkošne halje najzamotanejšega modrovanja. Ali nisem le igračka docela nagonskih sil, ki se pri meni, človeku, pač javljajo v vse varljivejši obliki kot pri — živali...» Tedaj pa je Molja mahoma prekinilo trkanje. Komaj se je okrenil k vratom, že je vstopil -— orožnik. Vljudno mu je izjavil, naj mu po višjem ukazu sledi. «To je Grozdovo delo!» se je Molj zgrozil in stisnil zobe. Nekaj trenutkov kesneje je izpred stanovanja oddrdral avto z aretiranim Moljem. (Konec prihodnjič.) LisTai?Pe?Mirko Pretnar: Slutnje. Murva z listjem se je že odela; kje si, zemlja, svoje cvetje vzela? «Nikdar več se moj gospod ne vrne, prej objamejo me sence črne.» Pomladanski vetrič skozi zastor diše: «Kam z boljo bi?» dekle v solzah vzdiše. Književna poročila. Jurčičevih zbranih spisov III. zvezek: Klošterski žolnir. Deseti brat. (Konec.) V literarnem uvodu razpravlja prof. dr. Prijatelj z njemu lastno akribijo o spočetku, zasnovi in slovstveni osebnosti obeh Jurčičevih spisov. Z zani* manjem in s pritrjevanjem sledimo njegovim izvajanjem, ki že kot taka svedo* čita o pomembnosti obeh spisov. To seveda ne izključuje, da bi tu in tam ne bili drugačnega mnenja. Ne morem na primer pritrditi urednikovemu očitku (str. VIII), da je največja psihološka hiba v «K 1 o š t e r s k e m žolnirju* utopitev patra Avguština, češ, docela neverjetno je, da bi se vsled ran oslab; ljeni inženir šel vozit s čolnom (nekam pedantičen se nam zdi urednikov argu= mentum ad hominem: «Naravno bi bilo, da bi čim prej izkušal priti domov v posteljo!«), in takisto neverjetno, da hoče prior stopiti v čoln k inženirju, dasi ga pozna kot strastnega nasprotnika. — Po mojem mnenju je i prvo i drugo dovolj utemeljeno. Baš telesne rane, ki so ga le trenutno omamile, so vnele v inženirju vso strast, in vroča kri mu je tem bolj zavrela, ker je bil prepričan, da zdaj pozna pravega povzročitelja. Ta strastni in romantični junak, ki ga od te strani ostro riše urednik na str. VI., naj bi šel zdaj, ko v njem vse vre, domov v posteljo? Kako mu je pač vzkipela strast in se mu je napela vsaka mišica ter so se mu potrojile moči, ko je nepričakovano pred seboj zagledal •^ Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo._________________X smehljala in ni mogla odtrgati pogleda od fanta, zamazanega s črno prstjo. Umili so ga z vinom; ves dišeč po njem in zemlji se je nagnil k njej: «Marta, lepe so vaše oči!» «In vaše so divje lepe,» je izustila skoro nevede. Sledila sta odhajajočim. Molče sta hodila in le njene oči so se naskrivaj kradle vanj. V mislih pa ji je zvenelo: «In pozabite, da ste ... vi veste le, da raste drevo, da je zemlja vroča, da so zvezde vroče.» «In v mojem srcu je vroče, oh kako vroče,» so se smehljale ustnice v prvi sreči po težki zimi. Doma pa je odprla okno, strmela v nebo, sprostrla roke v sladki omamljenosti: «Mati, blagoslovljena mati, reši, reši me, jaz gorim. Saj norim, mati. Zvezde gredo.» Skrila je svoje vroče telo pod odejo, le široko odprte oči so strmele v bleščeče zvezde. Ko jih je zatisnila trudnost, je vstala pred njimi podoba Damjanova, zamazanega z zemljo. (Dalje prih.> «•¦*<•••¦»¦••¦•¦*»¦«•¦¦*•¦•*¦*¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦»•«¦»*»••*»«•*•»•*•«*¦***•*•¦¦¦¦¦¦¦¦¦•»¦¦¦»••¦*¦¦¦¦¦***•*»¦»¦¦»<¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦*¦•¦¦¦¦¦•»•+¦¦¦¦¦¦¦¦¦*»¦¦¦¦¦»¦»¦#¦»#* Dr. Pavel V. Breznik: (Nadaljevanje.) Bretonsko slovstvo. Ta narod, ki je po eni strani tako praznoveren, sanjav in zamišljen, resen in pobožen, je po drugi strani krepak in realističen, graniten kakor zemlja, na kateri prebiva stoletja in stoletja; touiasprotje v njegovi duši se nam izborno kaže v njegovem slovstvu. Bretonsko slovstvo se začenja v začetku 19. stoletja z zbiranjem narodnega blaga. V tem času so nastale velike zbirke keltskih legend in narodnih pesmi. Pisatelj Emile Souvestre je leta 1836. cenil število zapisanih izvirnih besedil na približno deset tisoč. Iz najstarejših časov nimamo za? piskov, šele po 16. stoletju so bretonski bardi začeli zapisavati pesmi in so jih prepevali ob ljudskih slavnostih. Dve vrsti teh pesmi poznamo: «gwerzious» in «sonious»; prve so temačne, fantastične pesmi, ki pripovedujejo o nadzemskih prikaznih, detomorih, dvobojih na življenje in smrt, izdajah, ugrabljenjih in nasiljih vseh vrst, to je poezija krepkih mož s trdno voljo; «sonious» pa opevajo nežne občutke, to so zaljubljene pesmi, sladke elegije, plesni refreni, otroške igre in petje, satirične in komične pesmi. To je lirska poezija, poezija žensk, zaljubljen? cev in sanjačev.1 1 Prim. F. M. Luzel: Gwerziou Breiz=Izel (t. j. bretonske balade II. del, pred* govor). — 433 — 28 X Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. X Leta 1838. je vicomte Hersart de La Villemarque (1815—1895) izdal veliko zbirko bardskih pesmi pod naslovom Barzaz Breiz (Bretonski bard). To je prva in najvažnejša zbirka te vrste. Ta izdaja je imela ogromen uspeh in je vzbudila enako zanimanje in navdušenje kakor Macphersonov Ossian. «Avtor je mislil, da je ustrelil samo s pištolo, a ustrelil je s topom» (M. de Kerdrel). La Villemarqueju se je očitalo, da nekatere pesmi v njegovi zbirki niso narodne in da je druge svojevoljno popravil in iz* premenil. Bodi kakorkoli, njegova zasluga in pomen te zbirke sta neprecenljiva. On je začetnik in hkratu klasik, ki mu je sledila dolga vrsta bretonskih slovstvenikov. V zbirki Parnasse Breton, ki sta jo izdala leta 1889. Tiercelin in Guy Ropartz, jih je za* stopanih že šest in devetdeset. La Villemarque, ki se je že rano začel zanimati za slovstvene starine svoje pokrajine, je izdal razen Barzaz Breiz še več drugih del o bretonskem slovstvu: Contes populaires des anciens Bretons 1842; Poemes des bardes bretons du seizieme siecle 1850; Myrdhinn ou 1' Enchanteur Merlin, son histoire, ses oeuvres, son influence 1862; Le Grand Mystere de Jesus 1865; Poemes bretons du moyen age 1879; La Legende cel* tique 1895. Pozneje sta izšli še dve drugi zbirki bretonskih narodnih pesmi; eno je sestavil Luzel, drugo Le Braz. Pravi začetnik keltskega jezikovnega gibanja v prošlem stoletju je Jean*Francois Gonidec (1775—1838), ki je spisal keltobretonsko slovnico in slovar, prevel biblijo in razna verska dela. Gonidec je reformator bretonskega jezika, vztrajni slovničar, ki je očistil jezik napačnih izrazov in tujk in tako omogočil njega pravilno rabo. V onem času se pa poleg bretonskega slovstva v domačem jeziku začne krepko razvijati tudi francosko slovstvo v Bretanji in moj namen je, podati njega natančno sliko kot del francoske regijonalistične literature. Menda ni nobena francoska pokrajina tako bogata na pisateljih kakor ravno Bretanja. Danes izhaja tudi cela vrsta bretonskih slovstvenih revij v francoskem in breton* skem jeziku. Prva med njimi je bila Parnasse breton contempo* rain; od onih, ki so pisane v bretonskem jeziku, so najbolj razširjene: Feiz ha Breiz (Vera in Bretanja), Ar Vro (Dežela) in Dihunamb! (Prebudimo se!). Prvi Bretonec, ki se je spomnil ožje domovine v svojih delih, je bil Chateaubriand (1768—1848), rojen v Saint*Maloju. Njegovi romani Rene in Martyrs, predvsem pa Memoires d' outretombe opisujejo na več mestih krasoto Bretanje; ti opisi so služili za vzor vsej bretonski literarni šoli 19. stoletja. — 434 — H Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. X Sledil mu je Brizeux (Julien*Auguste*Pelage, 1803—1858), ki je živel v Bretanji, v Italiji in v Parizu. V dovršenem jeziku je opisal šege in kraje v Bretanji. Najznamenitejše njegovo delo je Marie (1831), originalna in sveža idila v Pont^Kerloju, ena najlepših idil francoskega slovstva. Njegove keltske poezije so izšle pod na* slovom Telen Arvor (Armoriška harpa), nekatere izmed njih so postale narodne in jih prepevajo po Bretanji. Zapisal je med drugim tudi bretonske legende in prevel Dantejevo Nebeško komedijo v prozi (1840). Bil je velik, po vsej Franciji priznan pesnik. O Bretoncih pravi: La race courageuse et pourtant pacifique! Comme au jour primitif, la race aux longs cheveux, Que rien ne pent dompter quand elle dit «Je veux!» Nous avons un coeur franc pour detester les traitres; Nous adorons Jesus, le Dieu de nos ancetres; Les chansons d' autrefois, toujours nous les chantons. Oh, nous ne sommes pas les derniers des Bretons! Le vieux sang de tes fils coule encore dans tes veines, O terre de granit recouverte de chenes! Pogumni in vendar miroljubni rod! Kakor v davni prošlosti rod z dolgimi lasmi, ki ga nič ne more zadržati, kadar pravi: «Hočem!» Odkriti smo in mrzimo izdajalce; častimo Jezusa, Boga svojih prednikov; vedno prepevamo stare pesmi, o, mi nismo zadnji Bretonci! Stara kri tvojih sinov se še pretaka v tvojih žilah, ti, granitna zemlja, pokrita s hrasti! Brizeux je bil romantik. Razen imenovanih del je izdal še tri zbirke pesmi: Les Bretons (1845), Histoires poetiques (1851) in Primel et Nola (1852). Spisal je tudi poetiko v verzih La Poetique nouvelle (1855) v treh spevih (la nature, la cite, le temple). Brizeux nam je naslikal bretonsko življenje in običaje v svojih pesmih, Souvestre pa v romanu Les derniers Bretons (1835—1837). Lmile Souvestre (1806—1854) je navdušeno ljubil svojo domovino Bretanjo in je vse svoje življenje posvetil delu zanjo. S članki po raznih francoskih časopisih in knjigah (Le Foyer breton, En Bre* tagne) je kakor nihče drugi razširil po Franciji in po inozemstvu bretonsko slovstvo in spoznavanje te keltske dežele. Zapustil je razen tega dve majhni zbirki pesmi (Trois femmes poetes incon* nues, Reves poetiques). Folklorist in pesnik Paul Sebillot (roj. 1843) je bil najprej slikar in je kot tak peš prepotoval vso Bretanjo. Občeval je s kmeti in mornarji in nabiral narodno blago. Izdal je celo vrsto narodnih — 435 — 28* JC Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. x vraž, pesmi, pravljic, legend in dve zbirki lastnih pesmi: La Bre* tagne enchantee (Začarana Bretanja) in La Mer fleurie (Morje v cvetju). Slednji izraz tolmači v nekem sonetu takole: Za mornarja je morje, kadar ni viharno, cvetoča plan, in takrat ga nazivlje morje rož (une mer de roses). Če ga pa razburka veter, da se dvigajo na grebenih valovja kakor šopki cvetočega črnega trnja, takrat pravijo v SaintsMaloju, da je*morje «v cvetju» (mer fleurie). Tik pred izbruhom svetovne vojne so odkrili v Morlaixu v Bretanji spominsko ploščo dvema bretonskima literatoma, očetu in sinu: oče, Edouard Corbiere iz Bresta, je bil kapetan in je vozil ladje v daljne dežele. Spisal je par pomorskih romanov. Najbolj je znan med njimi Le Negrier (1832, v štirih zvezkih). Sin njegov, Tristan Corbiere, rojen leta 1845., je bil pesnik. Šolal se je v Bretanji, a že s šestnajstim letom so se pokazali na njem prvi znaki sušice. Samo skrbni materi in dveletnemu bivanju ob morski obali med ribiči se je imel zahvaliti, da je začasno ozdravel. Kot sin mornarja je ljubil morje nad vse in se ni mogel ločiti od njega, odkar mu je bil oče dal zgraditi jadrnico, na kateri je vedno križaril. Nekega dne je dal v viharju zagnati ladjo v penečem se valovju med čeri, samo da bi gostu, ki ga je vozil, živo predočil brodolom. Leta 1875. je prišel v Pariz, sodeloval pri raznih revijah in izdal zbirko svojih pesmi Les Amours jaunes v bogato opremljeni iz* da ji. A zdravje se mu je spet poslabšalo in podal se je domov — umret (1875). Šele dolgo po njegovi smrti ga je Paul Verlaine «odkril» ob* činstvu, s tem da ga je uvrstil med svoje «Poetes maudits». Auvergnat Jean Ajalbert, ki obožuje Bretanjo, pravi o Coiv biereu, da je eden onih, ki so najlepše opevali bretonsko vas in njeno granitno kalvarijo, mrzlično in začarano pustinjo, zlate obale, ki jih poljublja zelenomodro valovje, opustošeno obrežje s strmimi, razjedenimi stenami, katere napada val za valom, in kleči, čez katere vihra nevihta. Omenim še dve kritiki njegovih «Žoltih ljubezni«: Jules La* forgue, tudi eden «prekletih poetov», pravi (Notes sur Corbiere): «To ni niti poezija, niti niso to verzi, komaj slovstvo — delo brez plastične zanimivosti — zanimivost je v poudarku, v rezki ostrini,. v besedni igri, v živahnosti, v romantični razsekanosti.» Remy de Gourmont pa imenuje Corbierea enega onih talentov, ki se ne dajo nikamor uvrstiti, pa tudi ne utajiti, ki so v slovstveni zgodo* vini čudovite in dragocene izjeme, nenavadne celo v galeriji izrednosti. X Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. x Nekaj posebnega je njegov verz, njegovo izražanje; fina, a rezka ironija preveva vse. Pesnik Leon Duro«her, o katerem govorim pozneje, jo je imenoval «1' ironie corbieresque», smehljaj s solzo v očeh, živahno žalost ranjene duše, prevarane duše, duše vdove. Najbolje se to pozna iz grobnega napisa, ki si ga je spesnil. Tam pravi sam o sebi med drugim sledeče: Melange adultere de tout: Neprava mešanica vsega: De la fortune et pas le sou, bogastvo, a brez beliča, De 1' energie et pas de force, energija, a brez moči, La liberte, mais une entorse. svoboda, toda nepopolna. Du coeur, du coeur! de 1' ame, non! — Srce, srce! a duše, ne! — Des amis, pas un compagnon, S prijatelji, a brez tovariša, De 1'idee et pas une idee, z idejami, a brez ideje, De 1' amour et pas une aimee, z ljubeznijo, toda brez ljubice, La paresse et pas le repos; lenuh, a vendar brez počitka; Vertus chez lui furent defauts. kreposti bile so pri njem napake. Ame blasee, inassouvie; Duha nasičenega, nepotešenega; Mort, mais pas gueri de la vie; mrtev, a ne izlečen od življenja; Gacheur de vie hors de propos, življenje trosil je brez vzroka Le corps a sec et la tete ivre, s telesom izsušenim, a pijano glavo, Esperant, niant 1' avenir, ves poln nad, a jih zanikajoč, U mourut en s' attendant vivre, umrl je pričakujoč življenja Et vecut s' attendant mourir. in živel je v pričakovanju smrti, Njegova ostra ironija se najbolje kaže v pesmi La Fin (Konec), ki je odgovor na znano Victor Hugojevo balado «Oceano Nox», v kateri se Hugo spominja vseh onih mornarjev, ki so poginili na morju in katerih imena so pozabljena. Corbiere kot mornar iz svojega mornarskega stališča ostro zavrača Hugo j a in njegovo žalovanje za ubogimi utopljenci. Corbiereova pesem je visoka pesem mornarja, za katerega je edini pravi pogin, utopiti se v divjem boju z morjem — s smrtjo. S ponosnim izzivanjem v očeh, s kletvijo med zobmi, tako izginjajo v valovju vsi mornarji do najmlajšega ... Zanimiv star bretonski običaj nam poet opisuje v baladi Saint Tupetu de Tu*pe*tu. V Bretanji, kjer je katoličanstvo tako tesno zvezano s fatalizmom — skoraj bi mogli reči z malikovalstvom — se nahaja v leonski pokrajini kapelica, ki je posvečena čudnemu svetcu, svetemu Tupetuju (bret. z ene strani ali z druge). Enkrat na leto se tam bere velika maša in Bretonci romajo tja po važne nasvete, n. pr. ali bo bolnik ozdravel, ali bo krava srečno vrgla itd. Pred svetnikovim kipom je velik lesen obod, izdelan po načinu roulette. Sv. Tupetu drži v svoji granitni roki dolgo vrv, ki sega v obod. Za onega, ki hoče zvedeti bodočnost, zavrti cerkovnik med mašo s kraguljčki opremljeni obod, in ko se ustavi, kaže svetnik odgovor z vrvjo----------- — 437 — X Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. % Glavna zastopnika sodobnega bretonskega slovstva sta Le Goffic in Le Bi*az. Charles Le Goffic2 se je rodil 14. julija 1863. v Lannionu, starem, majhnem mestu severne Bretanje, ki je bilo takrat še čisto srednjeveško. Bil je sin knjigarja kakor Anatole France. Kot deček je postajal cele ure ob bregu reke Leguer, sanjal in gledal ladje. Odločil se je za profesorski poklic. Ko je končal svoje študije, je že pisal verze in opeval v njih ljubezen. Za časa študija na Sorbonni v Parizu se je bil seznanil z Mauricom Bar* resom. V družbi z njim in dvema drugima literatoma je ustanovil revijo Les Chroniques (1887). V njej je priobčeval svoje prve pesmi in povesti in popisal potovanje iz Pariza v Morlaix, kamor je bil nastavljen za profesorja, in iz Morlaixja v Gap. Te njegove prve poizkuse je kritika že pohvalno omenjala. Naslednje leto je izdal svojo prvo knjigo Amour Breton, ki je imela velik uspeh. Ta knjiga pesmi je polna bretonske melanholije, najnežnejše nianse občutkov so izražene z izredno točnostjo in v izbranih besedah. Maurice Barres pravi o tej knjigi: «Charles Le Goffic prihaja iz bretonske dežele. Vtis njenega meglenega podnebja se ne izbriše niti po dvajsetih rodovih; Le Goffic ga je pokazal v vsej njegovi svežosti. Videl sem v Parizu dekleta z lepimi mornar* skimi očmi, ki so bile dolgo gledale morje. Stanovale so na Mont* martru, toda ta pogled, ki so ga bile podedovale od dolge vrste prednikov, katere so zibali valovi, se mi je zdel v mestu občudo* vanj a vreden. Vidim, da ima Le Goffic vse one oČarujoče poteze, ki jih je dobil od starih bretonskih seljakov in ribičev.» Skupaj z E. Thieulinom je izdal leta 1890. Nouveau traite de versification in s tem pokazal, da je pesnik, ki se vestno bavi tudi s tehniko svoje umetnosti. Istega leta je izdal Les Romanciers d' aujourd'hui, slovsteno študijo, iz katere se vidi, da ni samo pesnik, ampak tudi izboren kritik. 1892. je izšel njegov prvi roman Le Crucifie de Kerales, ki ga je nagradila francoska akademija. Temu je sledila cela vrsta romanov (Passe 1'Amour 1895, Gens de mer 1897, Morgane 1898, La Payse 1898, L' Erreur de Florence 1904, Les Bonnets rouges 1906, Passions celtes 1908, Ventose 1910, La Double Confession, zgodovinski roman, 1913). Njegova zadnja dva romana sta Le Pirate de Y ile de Lern in La Theologale. Kakor kažejo že nekateri naslovi, so ti romani vzeti iz breton* skega življenja. Te študije značajev in dežele nam razodevajo 2 goff = bret. kovač; ic = pomanjševalna končnica; Goffic je torej slovenski Kovačič. — 438 — y. Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. X Le Goffica kot rahločutnega slikarja, ki ljubi divje, čudne breton* ske pokrajine, a zajedno globoko analizira Človeške strasti. Ta točna analiza, fino umerjena in podana v izbranem jeziku, nam kaže njegovo akademsko izobrazbo. V vseh romanih se pa pred* vsem čuti njegova pesniška duša in to je morda njih največja vrednost. Le Goffic je predvsem pesnik, kljub vrsti romanov in najrazličnejših kritičnih del, ki jih je napisal. To je pokazal tudi s tem, ko je kot sedemintridesetleten mož izdal novo zbirko poezij Le Bois Dormant, s katero je dosegel višek svojega ustvarjanja. Leta 1908. je dobil od akademije Neejevo nagrado skupno za vsa dela, dve leti pozneje je bil imenovan vitezom častne legije. O njegovih verzih pravi Paul Bourget, da «dajejo izreden vtis žalostne in trpeče miline. To je hkratu zelo skromno in zelo umetno... Samo Gabriel Vicaire in on sta zmožna ubirati neke strune s tem lokom, ki je obenem lok narodnega guslarja in veli* kega vijolinista.» Kdor hoče spoznati in ljubiti Bretanjo in Bretonce, naj čita Le Gofficovo knjigo L'Ame bretonne (Bretonska duša, 1900), ki je kakor morda nobena druga pokazala svetu zanimivost in lepoto te dežele. Razen študije o današnjih romantikih je spisal knjigo o Racinu in pregled francoskega slovstva v 19. stoletju. Njegova najnovejša dela obravnavajo svetovno vojno, med drugim boje bretonske mornariške brigade pri Dixmudu in Steenstratu in bitko ob Marni. Poleg tega je sotrudnik mnogih francoskih revij in časopisov. Le Goffic opeva, ljubi in občuduje v Bretanji samo to, kar je svetega, častivrednega, dočim Le Braza ne motijo njene nepopol* nosti in napake, ki jih riše kot samo ob sebi umevne. Le Gofficova bretonska ljubezen je nekaj nežnega, čistega, neafektiranega, nekaj, kar more samo domačin prav razumeti. Ta bretonska ljubezen se ne da nikdar skriti, po njej spozna v tujem mestu rojakinjo... Ob cesti, ki veže Tregastel in Landrellec (Dep. C6te*du=Nord), leži Le Gofficovo poletno bivališče Run*Rouz (Rdeči grič), par korakov od morja, lepa pristava, katere rdeča streha moli iz sivo* zelenega vejevja gostih borov, ki jih je nasadil okoli. Kadar le more, se umakne pesnik pariškemu hrupu in se zateče v ta zeleni kotiček, da se spočije med svojimi bori, srebrnimi vrbami in črnimi topoli, ki mu senčijo balkon. Run*Rouz je bila skromna ribiška hiša, Le Goffic jo je izpremenil v prijazno ermitažo, ki vsebuje danes cel umetniški muzej s starim pristnim bretonskim pohi* štvom in slikami prvovrstnih umetnikov. Tu se vrši njegov roman — 439 — X Miran Jarc: Črni čarodeji. :: Morgane, in okolica od Landrelleca do Keraliesa je večkrat opis sana v njegovih drugih delih. Keralies je vas, ki jo je ovekovečil njegov prvi roman Le Crucifie de Keralies. (Konec prihodnjič.) v Miran Jarc: f~^^^l Y*~^-^^i^Zl (Konec.) Črni čarodeji. Četrto poglavje. 1. Moljevo aretacijo je v resnici povzročil ravnatelj Grozd, ki je že pred par dnevi opozoril policijsko ravnateljstvo nanj. Toda popolnoma krivo bi bilo smatrati Grozdov čin za izraz njegove neomajne moči. Njegovo notranje stanje je bilo vse prej kot zdravo in uravnovešeno. Tudi on se je začel nenavadno izpreminjati pod vplivom Marije in grajskega okolja. S strahom je vedno jasneje opažal, da je v primeri s to mladenko jako neznaten človek, ki mu ni niti njegovo premišljeno kretanje pripomoglo do veljave. Nehote se ga je češče in češče polaščala plahost — pred kom? Resnico o Moljevi usodi je Marija sprejela docela ravnodušno. Ravnatelj jo je o tem obvestil šele dva tedna po onem dogodku. Grozd se je skrajno začudil njeni hladnokrvnosti: «Ali je res čisto pozabila na svojega nekdanjega prijatelja?« Tega odkritja bi bil ravnatelj zelo vesel, če ne bi opazil, da postaja dekle tudi napram njemu hladno in molčeče, da, celo tudi napram svojemu očetu in Majdi... Postala je skrajno razdražljiva in zanjo ni bilo več dogodka, ki bi jo poživel. Knjige so ležale nedotaknjene, klavir zaprt... Neredko pa jo je napadlo neko posebno, bolestno razpoloženje. Kakor mesečna je hodila po sobi, strmela predse v daljo in premišljala, premišljala... Tudi njen oče je opazil, da jo teži neka grozna tajnost, a niti njemu se ni posrečilo, da bi jo pripravil do izpovedi. Morda še sama ni vedela, kaj je vzrok njenemu duševnemu hiranju. Le slutila je, da se pripravlja nekaj strašnega, pa morda zanjo — mučenico — tudi odrešilnega. Ravnatelj Grozd se je v tem času nekajkrat podal v mesto, «da uredi važne zadeve». Ker je nekaj dni pred božičem obhajal stari graščak svoj god, je hotel to priliko izrabiti, da bi si še bolj pridobil naklonjenost bodočega tasta, o katerem je vedel, da se močno zanima za starožitnosti. Njegovo bogato zbirko redkih starin je sklenil ravnatelj povečati s kopico dragocenih knjig ter se je zato podal k trgovcu Bergantu. Ko sta preiskala lepo zbirko — 440 — ^ Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. a Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. N"e daleč od domačije Le Gofficove stoji tik ob morju vila Kerninoc'h, posestvo prerano umrlega (1918) bretonskega pesnika in humorista Leona Durocherja. — Durocher je bil pristna bretonska korenina, rojen v Pontivvju (Mor* bihan) 23. oktobra 1862. Obiskoval je licej v Nantesu, nato licej Louis*le*Grand v Parizu in Sorbonno. Nekaj časa je bil vseučiliški profesor. Začel je pisati lirske in zabavne verze, ki jih je predaval v društvih in pozneje tudi v kabaretih, n. pr. v znanem Chat* Noir*ju. Leta 1894. je ustanovil z Le Gofficom in drugimi bretonskimi literati društvo «Les Bretons de Paris». Bil je član bretonske delegacije na pankeltskem kongresu v Cardiffu na Angleškem (1899). Ti kongresi se imenujejo Eisteddfod, vrše se vsako leto in so neke vrste pesniška in godbena zborovanja, katerih izvor sega v prve čase bardizma. Na te kongrese prihajajo delegacije Keltov iz vseh delov sveta. Leta 1921. na primer se ga je med drugimi udeležil tudi angleški ministrski predsednik Lloyd George, kijef zaveden Kelt in v^čigar družini se govori keltski. Arhidruid1 Hwfa * Mon (v navadnem življenju Rew. Williams) je posvetil Durocherja na cardiffskem kongresu za barda in mu dal bardsko ime Kambr' O Nikor, medtem ko je poslednji držal pred svetim dolmenom «meč Miru». Leto pozneje je pesnik ustanovil v mestecu Montfort* L'Amaury2 (zapadno od Versaillesa) «pardon» bretonske kraljice Ane. In od tedaj romajo vsako leto določenega dne pariški Bretonci v Montfort in praznujejo spomin blage kraljice Ane, ki je storila Bretanji toliko dobrega, na slovesen način z govori, petjem, godbo in ljudsko veselico pred njenim kipom. Leon Durocher je bil «Pentyern» (poglavar) tega pardona, njega pri* reditelj in duša. Radi tega ga je imenoval Anatole Le Braz čudo* delnika (un thaumaturge), Montfort pa Meko keltofrancoskega regijonalizma. Na pariški svetovni razstavi leta 1900. je osnoval Durocher na Esplanadi des Invalides bretonski kabaret, ki je bil ena najbolj umetniških in obiskovanih privlačnosti te razstave. Leta 1904. je 1 Visoki svečenik. 2 V Montfortu je bival večkrat Victor Hugo za časa restavracije. Tam je spesnil balado La fiancee du timbalier in Ode aux ruines de Montfort=L'Amaury. — 519 — X Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. tf ustanovil «Moulin a Sel», nekako pojedino, «academie asinaire» (oslovsko akademijo), katere «meunieurs» (mlinarji) so bili med drugimi Jules Claretie in Jean Richepin. Pri teh pojedinah so predstavljali Durocherjev L'Oracle de la Dive Bouteille in L'Office de F Ane. Od istega avtorja imamo dolgo vrsto zanimivih del, ki pričajo o njegovi delavnosti: lirske pesmi, vesele in žalostne, obilico humorističnih in satiričnih, dramatizirane lirske povesti, satirično prozo, epske pesmi in igre. Iz zbirk pesmi omenim Clairons et Binious, Binious et Tambourins, Chansons de La*Haut et de La^Bas. Nekatere njegovih pesmi, kakor Angelus de la Mer, Berceuse pour Maryvonne, Ecole Buissonniere so ponarodele. Durocher je bil sotrudnik mnogih revij, od leta 1904. pa je sam urejeval Bulletin du Moulin a Sel, glasilo tega društva, in od leta 1890. list Le Fureteur Breton, revijo bretonskih pesnikov, pisate* ljev, nabirateljev narodnega blaga, analistov, heraldistov in jeziko* slovcev. Slikar A. Robida, ki je ilustriral Rabelaisjeva dela, mu je narisal njegov ex*libris: menhir, za katerim se pase učen osel, na menhir ju pa reliefni portret kraljice Ane in nad njim simbolično devizo «Sicut rupes» (kakor skala). Durocherjeva poezija je naravna, sveža, iz nje dehti vonj bre* tonskih pustinj in slana oceanska sapa. On je mojster melodijozne pesmi, zato so večinoma uglasbene. Kakor Le Goffic je tudi Durocher vsako leto prihajal v svoj Tuskulum ob morju, bival tu štiri mesece in sanjal, pisal verze, lovil rake, dihal čisti zrak in užival božji mir — saj stoji njegova vila daleč od vsakega sela na samoti ob strmem obrežju. Imenoval jo je Kerninoc'h po svoji soprogi Ani (ker = hiša, Ninoc'h = Ana), ki je bretonska bardinja pod imenom Ninoc'h Euz ar Garrek in mu je bila zvesta družica tudi v njegovih literarnih podjetjih. Pri odkritju spominske pošče obema Corbiereoma, o katerima smo že govorili, je prinesla ta bardinja na njun grob venec, spleten iz bretonske praproti, bodičevja in imortel. Pri slavnosti je recitirala svoje verze na čast obema literatoma: En enor da daou Korbier, en enor Na čast obeh Corbiereov, na čast D'ar re deuz kanet burzudou ar mor, teh dveh, ki sta pela čuda morja, Dastumet am euz a ed an deven sem nabrala ob obali ta šopek cvetlic, Ar bod bleuniou man vit eur gurunen. da jima spletem venec iz njih. Chouez ar c'hoalen o deuz ar bleuniou; Te cvetke dehtijo po soli, Varne c'houezas avel an tarziou. čez nje je pihal veter morskih pen. Dreho are zo kousket barz an douar Radi njih bosta onadva, ki spita v zemlji, A gredo var mor ruil dindan loar. menila, da plavata na morju pod luno. X Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. X Jeseni 1918. je zadela pesnico strašna nesreča; malone istočasno so ji umrli soprog Leon in dva sinova vojaka. — A madame Durocher ni edina pokrajinska muza. Že od 16. sto* letja dalje šteje Bretanja celo vrsto pesnic. Izmed njih slovita najbolj Melanie Waldor in Eliza Mercoeur. Prvak sodobnih bretonskih pesnikov in pisateljev je Anatol Le Braz (braz = velik). Rodil se je 2. aprila 1859. v Duaultju, majhni vasi v severnem bretonskem gričevju. Študiral je najprej v svoji domovini, nato je posečal srednjo šolo v Parizu, kjer je dovršil študije na Sorbonni in postal profesor filozofije. Služboval je najprej v Rennesu, potem pa štirinajst let v Quimperju v Bretanji. Nato je prevzel stolico za francosko slovstvo na vse* učilišču v Rennesu. Leta 1896. je bil imenovan za viteza častne legije. Velika nesreča ga je zadela leta 1901., ko se je potopila ladja in so mu potonili mati, oče, sestre, svak, nečaki in nečakinje. Anatol Le Braz je nenavadno delaven pisatelj. Prvo njegovo večje delo je izšlo leta 1891. Soniou Breiz Izel (Bretonske narodne pesmi); izdal ga je s sodelovanjem Luzela. To delo je nagradila francoska akademija. Leta 1892. je izdal dve zbirki pesmi Tryphina Keranglaz in La Chanson de la Bretagne. Slednja je njegovo najlepše delo, ki ga je za vedno uvrstilo med odličnike francoskega slovstva. Ko je izšla La Chanson de la Bretagne pri nekem knjigarju v Rennesu, se je pariška literarna množica tem poezijam glasno smejala. Le malo jih je bilo, ki so umeli prav ceniti te nežne, napol narodne pesmi. A časi so se hitro izpremenili, danes je ta knjiga znana že daleč preko meja Francije. Duša pesnika, ki se nam razodeva v tej knjigi, je prava bretonska duša, nežna in pobožna, žalostna in resna; daleč od pota drugih ljudi roma sama po zapuščenih stezah, mimo temačnih kalvarij pri Tregastelu in Ploumanac'hu: J'ai laisse 1'ame bretonne Pustil sem bretonski duši Chanter en moi son doux chant; peti v meni svoj nežni spev; II est vieux et monotone, ves starinski, enoličen, II n'en est que plus touchant. a zato še bolj dojmljiv. Da je Le Brazova pesem predvsem pesem morja, mornarska pesem, je umljivo: Bretanja in morje se ne dasta ločiti. Pesnik spremlja v pesmi mornarje, ki odhajajo na ribji lov v daljno Islandijo, in popisuje neznosno dolgo čakanje doma ostalih žena in deklet. Včasih se zgodi, da pošlje potapljajoči se mornar galeba kot sla k svoji ženi, da ji naznani smrt, tako v pesmi Jean 1'Arc'hantec, mornar «a la barbe blonde». — 521 - M Dr. Pavel V. Breznik: Bretonsko slovstvo. X Podlaga Le Brazovih pesmi so večinoma stare bretonske tradicije, ki jih je znal mojstrsko uporabiti. Misel na smrt se v njih večkrat ponavlja, ta misel, ki noč in dan muči Bretonca. Saj ga življenske razmere silijo k temu. O legendi smrti v Bretanji je spisal Le Braz celo knjigo La Legende de la Mort en basse Bretagne, 1892. Kot doktorsko tezo je izdal leta 1904. dve knjigi: star bretonski misterij Cognomerus et Sainte Trefine in zgodovino keltskega gledališča Essai sur F histoire du theatre celtique, v kateri se ne bavi samo z zgodovino keltske dramatske umetnosti v Bretanji, ampak tudi na Irskem in v Angliji. Temu je sledila vrsta romanov, povesti in člankov, ki se vsi nanašajo na Bretanjo. Le Braz je posvetil vse svoje življenje in delovanje bretonski stvari, celo po Ameriki je predaval o Bretanji. Iz njegove proze omenim le glavna dela: Paques d'Islande (1897), zbirka novel, ki jih je nagradila francoska akademija; Vieilles Histoires du pays breton (1897); Le Gardien du feu (1900); La terre du passe (1902); Contes du Soleil et de la Brume (1905) itd. Z Le Brazom se konča vrsta glavnih zastopnikov bretonskega slovstva. A v francoskem slovstvu imamo tudi pisatelje, ki po rodu niso bili Bretonci, pa so v nekaterih svojih delih opisovali Bretanjo, tako med drugimi Pierre Loti s svojim «Islandskim ribičem«, grandijozno sliko in epopejo bretonskega mornarskega življenja, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu, nadalje njegov roman Mon frere Yves; potem Richepin (Glu), Debay (Cousine Sidonie), Paul Adam (Serpent noir), Charles Geniaux (L'Homme de peine) Mme Jacques Frehel (Le Cabaret des larmes, Les Ailes brisees, Le Precurseur) in drugi. S tem bi bila v kratkih potezah očrtana zgodovina in slika enega dela francoskega pokrajinskega slovstva, in sicer onega -dela, ki ima to posebnost, da je nastal v deželi, katera po večini govori svoj lasten jezik in ima naravno najožje stike s slovstvom v tem jeziku. Zato sem tudi v začetku svoje razprave podal one keltske slovstvene proizvode, ki so ali splošno pomembni, ali pa so imeli vpliv na francosko slovstvo v Bretanji. Pri sestavi tega članka sem razen že omenjenih del uporabljal še sledeča: Charles Brun: Les litteratures provinciales (Bibliotheque regionaliste). Charles Brun: Le regionalisme. L. Gallouedec: La Bretagne. (Paris, Hachette.) Gustave Geffroy: La Bretagne. (Paris, Hachette.) Joseph Rousse: Poesie bretonne au XIXe siecle (Paris, Lethielleux, 1895). — 522 —