lut«jt*p«lacii« imdlii poslanc«v. Pr«lati«t. Miha firtniie _\» stavil na domobra,iakeg* nilnijrtr«, int«riJ*lai3JjO v zadevi odžkodnin« ptujski pkoliJBki ižoli, V imGnoManem šolskem poalopju ]n bilo t letih 1914— 100; »astanjeno rojaetvo, oziroma bilo jt uprtmenjeuo v vojaSko rezervno boluišnico, Kijub opetovanim pnoš.njam krajnega Holskega »veta za oJžlodniuo eo hile \»tt tozadevue proša.« br«zii«j>e6n«, kaV m ptui*ki vojaSki poveljnik vsclej iagovarja, etš, *kt ee naaaja t Gradcu pri TOjaškem povcljstvu. V interpelaoiii «« zahtsva, da se takoj iapla^a krajnemu Solskemu svetu za ptujsko okolico zahtevaiia ociAkodaiina. Nadalje )« stavil na domobranskega ministra inter* pelacijo o dogodku aa ptujskem kolod^oru dce 21,, septembra 1918. ' ^s&H*.** V interpelaciji s« eahtem, da se odpra\i|o «li6ni nedostatki ter da se pokli6ejo na Kagovor Sastniki, ki zakrivijo take nedostatke. — Poslaneo dr^ V • r s t ov š e k in tovariši so vložili interpelacijo, t kateri zahtevajo surovo olje za mlin&, tiskarne in druge ob rate na Spodnjem Stajerskem. Od meseca |uiiijniSem ga ;e iaestalo 10 cistern. Posl©dica je bila, da so celo državni mlini morali ustavšti obrat. — Pc»laiieo dr. Rav-nihar in tovariši »o interpelirali justičnega rainistra v zadevi neresuifinega odgovora na interpelacijo z dne 21. decembra 191i, ki je bil podan navprašanje o kričečik razmerah pri j>tuiskera okrajnem sodišču — Dr. JCorošej in tov,ariši so interpelirali notranjega mmistra radi konfiskacij politižne oblasti v Celovcu, ki ]e v ,,MiruB zaplenila pCffliv Nalodnega Sveta. — Poslaneo dr, K o r o 6e a in tovah riši so vložili interpelaciio na ministrskega predsedu^a, notranjega in domobranskega ministra zaradi razpusta obfiinskega odbora r Tolstem ^Thu na Korožkem. Narodnl Svet za vse jugoslovanske dežele* Dne 3 in fi. oktobra so so zbrali v Zagrebu odi^lanci (roimeneaa i:aroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, ko-< der sn ustanovili Nardklni Bvet Ea vse jugoslovanskje deželo rsaše države. Navzoči so bili odposlaJici iz Sloveni e, Trsta, Istre, Hrvatoke, Bosne, HercegoviuB „ Dalmaoi> in Maflžarske. Na tem sestariku se je dosegla i o olna edinost glede cilja bakor tudi glede im stauovitve Narodnega Sveta, Pozdrarae brzojasiie aa* bile odposlane Cehom in Poljafcom. Kai bo s Sulferajnskimi šolami? Blovenka z j»>zikovne meje nas vpraša: Kaj bo v Jugoslaviji sfeuO,ferajnsklmi šolami? Odgovor: Spremendi iih homo vi sloveuske §ole. Naj iih Ie graflijo, bomo prišli vsaj bolj po ceni do golskih stavb. Ce na Pesnici res Že spravljajo kamenje in oement za nemško šolo, je to eelo ttobro za pas. Bo vsiaj slovenjska šola prej do -* grajena. Oldlc nemgkega VoTksrata na nemški narod^ % so]i nemSkega Volksrata avstrijsMh. Nemcev na Dunaju dne 6. oldobra je bil izdan na avstrijske Nomce oklio, v katerem se glasi med drugim: ,,Ta vojna mora imeti za posl©dioo pojx)lno spremembo stališha nemškega naroda v Avstriji, Odločno zahtevamo popolno in neomejeno_pravico gamoodločevanja. Usta-1 noviti se mora samosto' ,a \n ncodvisna nemško-av-i etrijska država, v kateri nai boclo združoiu vsl a\^strijski Nemci," Ko smo mi .Tu^osluvan ;rxlitevn.il samostojno in neodvisno (irznrn, r--> ;rs Konici i-azv])ili in proclasili za vcIpJz(!ajf:loc. To, fec.r snio mi zahtevali doseda;, zalitova.^o Nemoi scclaj ;ca-sc, ker za^ btevajo samostojio i;cirjtiko-avs;ivi.sko državo. Ali ni-< so toraj tndi naSi Ncir.oi vfiloizflajajci? Ornlgova sirolitinica v Ptuju. ,,Sta]ero" objav-* Tja sezDam onih go&jodov, ki so darovali za zgradbo nemškega janiSarskega vzgojevaligča v Ptuju, V tem izkazu najŠ.emo žal tudi imena takih, od kateribi n© bi pričakovali, da bi so mogli talro daleč spozabitC Imena rtotar BratkoviC, kaplaD Salamun, župnik Vt>< grin jtd. nam poveflo flovolj. Ali jim bo Ornig preskrbel kako odlikovanje? Noben Slovenec in Slovmta, ki lma Ie količkaj naroanGga 6nta v sebi, ne mor» darovati za to podjetio ne vinarja! Kako Jjodo Cehl postopali z Nemci, List ,/VeiH feov" odgovarja na to vpražanje tako-le: Postopali borno z Nemci tako, kakor so oni do sedaj postopali z narai. Dasiravno v manjšini, so bili Nemci s pomOH čjo danajske vlade odločilni iinitelji in so nam vedi no Hokazovali, aa ]e yse, kar store, skra]no pravi^ no in pametno. Mi imamo tore) vzgled, kako mora pon sto])ati vladajofii narod. Zakaj bi iskali nove potiEK Dobro za dobro, hudo za hudo. HercegbTskJ frančiiksni »j poslaii na cesarja iponeDico, t katen raliterajo združiter rseh SloTencer, Hrrator iii Srbor t »amo«tojno driavo. Spomenico }e podpisal r imena hercegotikih frantiSkanor proTincijal o. Darid N«*i»tiC. Samostoju ptljska država. Raako poljska Tlada ¦e Je ixf«kla za zdraitnj« Tieh Poljakor na Praskem, t Arstriji in na Raako Poljjkem t i&mostojno in neodrijao držaro z dahodom do morjn do Gdanskega. TozideTiii oktic je t* odpotlala, na ne Poljake. C«aar spvftaft Jnj«flmie. Iz Bs&aj« ?oro čajo $8bij&a*fciM Mst**, da b» cuar p®klic&l nek^ler« js§*«UY**«fa* »n-Mlmt vtMhteip na poivetovsal*. fet tate « i»*m»j^» pnkkieaa načelalk Jagttd«Yanakt§a k^k* dv. Korftfctc, Y«diielj btiaabkih JigMkTiMT tit. Jm* S«iari<5 m predsednik hrvatskega sttfcopa sr stragno Teliktm Stevilu. Nalezljive bolszii, kot šln-latica, Oa^pice, španska bolezen itd. Jift ufiJ*u}»jk. MadŽarsk* Tlatfa r«kririra, t slovaš k'ili kraiih živila do ieadnjega, a ko pride 8as pomanjkanja, ue d&]o Slovaiom n« mok«, n« kmha. Ali ni marda tudi mnogoltf« pri aa« tako? NoTi možji« t NemCiji. V NemCiji se ]'e pretekli tečlea iivTSJ vfilii političen praobrat. Nemčijaje uvidali*, ite otar* »«jp«pr«j urediti svoje notranje polifižpne zade^, fce ho6e z upanjem na uspeh zas^rositi za mija. PbJtlicala j« v jboto rlado može, ki jih je izvoWo TjTsdstviD za svoj« poslanc« ia jsajstopnike. V novsem aiinisfralra so zastopmn« vse večje stranke, torffl tnrFi socialni demokrfttt. Državni [odB.noi Drobcp, Scheideraar.n in Erzberg«r so imenovani za državn« tajniEe, poslanec Bauer za držayn«ga iajnika t novo ustanovljeasm držaTnem flelovnem uradu in za drž. tajnika aunanjifi zadev je imenovan 3r. Solf. Desdanji državni kaneelar grof Herilijng ^i odstopil in na njiegovo mesto i* bil imenovjua priao Llaks Badenski. Časi st spreBtii|a{0. Hem»ki k&aceiar Bs.densti prtnc Maks je imel ˇ memSkeia državnem zboru dne B. t m. goror, y katerem je povdarjal, da si želi NemCija iu Casten in »talen mir. Tudi cesar Viljem je v oklica na armado in mornarico isto povdarjal — 0**1 se spreminjajo. Nič več ne kričijo Ncmci, da se mora nadaljerati t*ko dolgos doHa ho nemSki mir diktiral mir. Nemci se bo jimo I^g,. s'cer pa nikognr na svetu .... z fiFiemom 1" Tako rpijejo angkški lis t*rri, P >slaaec Rybar, PogaCaik in Ravaihar pa v jf&devi tajnega zasiedovanja ia tajae preiskare pro H dr. Korošcu, Dadalje, ker je rlada braz vzr»ka ^»dstavila ravcatelja Ijabljanske realke Karia K»ra ki r&vnatelja i^rijske realke dr. Loačarja Posdaato &•. BenkoVič je pa »tavil nujoo iaterpeiacijs t aadevah neopravičene r&be orožja častaikov zUsti t &iučaja, k© je stotnik Wolfgang neopsavičena i.a.1 »treliti desetnika štajf rskeg*, Slovenca Taiaka, • ida bhio že 8voj Cas poročalL TržašSi poslanec dr. Rybar je v svojih izvajaajih rekel sklepčat, «ia polagajo Juijoglovani stojo nsodo v Wiis9nove rok«.Mariborsa ceazara pritiska Se tadi sedtj, k« je rseaemStvo prišlo aa bobea. na sloveajk« listt z vso illo. V petkovi >Stra8i< je zapleaila ražne podatke o tihotapskih >kapCijab.« c. kr. goipodov t Brežlcah v pondešjkovi >Straži« pa je zasegla • svojo mogočno roko angleško nradao poroiilo, o turškem poraza v Palestiai. To poroSib je Stra Ła posaela po neraSkih liatih. A naSemu ceazorja »e je število vjetih Tarkov — 79.000 mož in 850 topov — zdelo preveč ia je z modrim svia Bspravil rnogočao črto čez dotifine vrste. Povdarjamo, da je dotiCaj angleško uradao poroCilo bilo odobreno od avstrijskega c. ia nega stsna. Odslej smatratBO, ceuzura več kot duaajski c. k. korespoadeačai irad in stoji ceio viSje kot c, in kr. vojni tiskovai stan. »>\c "v'S fiHenioni 1' ti. >LU'iiyC^roa)cle« pr&vi, d& sg nobeu državaik, ki verajo -v WJisonoYO politiko, ne raore zadorol jiti h k-sliiiui inanjšimi popudbami, kot je odstra n-tev vojr.e^ bujskača v Potsdamu, (Potsdam je g'ad r.eni5keea eesarja Viljema.) K>jpnr© se aora Nemčija ptkoriti. Loadonski lisli pi%-.;o, da prej sploh ai misliti na mir, dok- kr se Nsmčija ne bo pokorila za zloCia, ki ga je napfavila n*d sTetom s Um, da js zakrivila »ve- tovnc* vojsko. A do spozaaaj*., da je oaa kriva straSaih uesreč vojske, mora pnti sama. adžari za ločitev od Avstrije. Na Ogrskem se šiii inisel popolae loCitre Ogrske od Atstrije. Ne- kateri se zavzemajo fie samo žato, Aa bi bil naS cesar ogrski kralj, drogače pa ne marajo Madžari ps-av aobeae skupaosti z Arstrijo.^ "^ Naša zveza i Nemčijo. Listi t Nemčiji so se \x da'. zelo peCali z možaostjo, da odpade Avstri- ja od Nemčije ter piSejo da je zycz& med Avstrijo in Ntmčijo postala zslo trhla. >Vorwarts< je pisal tako, a »Vossi»che Zeituag< je o ttm predmeta pi- saia kakor o r«či, ki je gotova. Proti BndiBpeSti in Carigradu! Fraacoaki po- veJjnir na Balkaau de Egperey je izjavil, da bcdo etUe-osporazumoveCete odilej prodirale »kozi Srbi- jo proti Badimpeiti ia skozi Bolgarijo proti Cari- gridu. 3rxzilija t JuiniAaieriki nanerava aaporedati Avstriji Yoj»ko. Zaplenila bo rse aa9e tamoSaje Koliko letal imajo naši sovrainiki ? Neki nem-»ž ia 850 iaSaikom kr. vojaega tiskov- da je mariborska S1-« list porofia, da imajo naši sovražniki toliko tetaJ, da ptide na eno nemSko lctalo^36 sovražnih. ^ *"* & ' V tOTkoYtwjidr*aTntibor»ic«dne8. okt.se je nadaljerala razprara o miroAnih predlogihoziroma o mojaih iaterpelacijah in TpraSaajih Mi-nistmki predsodaik Hossarek je zbornicl nazaaail, d> 5* bila odpo*lana WilsoaoYa mirovna poandba, ;atero ie da ni uobeaega odgovora. Najae k -oge so staviii poelaaec dr. KorolecT zadevi hoyo sestave izkaza talcev v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in y Dalmaciji, nadalje da se w i kazeaika nzprava proti momarjem y Ko-