-.t
VLOGA MEDICINSKE SESTRE V SODOBNEM
ZDRAVIJENJU KRoNIČNE BOLEČINE
Mira LOGONDER
Bolęčina še vedno, kljub prizadevanju številnih strokovnjakov z
različnih področij, predstavlja nekaj neprijetnega in motečega.
Se toliko bolj velja to za onkološke bolnike, ki bolečino
pogosto enačijo z diagnozo in z naptedovalostjo bolezni.
Nepravilen odnos zdravstvenega osebja do bolnika, neraąumevanje
njegovih problemov in neustrezno lajšanje bolečin lahko privede
bolnike in njihove svojce do izbruhov obupa, 
jeze in
nezadovoljstva. To pa lahko, zaradi posledičnega nezaupanja
zdravstvenim delavcem, ogrozi uspešnost celotnega zdravljenja.
V literaturi navajajo, da se z bolečino sręča od 60 do 90%
rakavih bolnikov. Z bolečino se pri onkoloških bolnikih lahko
srečamo povsod in v različnih fazah bolezni. Pri manjšem
številu bolnikov sovpada zdravljenje bolečine s specifičnim
zdravljenjem osnovne bolezni. Pľi večini bolnikov z bolečinami
gre za napredovalo bolezen, kjer so možnosti specifičnega
zdravljenja že učrpane in nam ostaja le simptomatsko zdravljenje.
Bolečine pri onkoloških bolnikih so najpogosteje kronične in
spremljajo bolnike skozi daljše obdobje. Bolniki so največkĺat
prestrašeni, psihično in fizično izćtpani, apatični, depresivni in
brez volje do življenja. Nekateri postanejo nasilni, drugi imajo
občutek osamljenosti in odvečnosti.
Pomembno vlogo pri delu z bolnikom, ki trpi bolečine, ima
tudi medicinska sestra. Le-ta ima pri svojem delu največ stika
z bolnikom, tako da lahko prva oceni bolnikovo stanje. Bolnik
mora ob njej začutiti, da mu verjame, ga tazume ter mu želi
in zna pomagati. S svojim odnosom mora medicinska sestra
Naslov avtorice: Mira Logonder, višja medicinska sestra, onkološki inštitut
Ljubljana
69

doseči bolnikovo zaupaĄe in mu vrniti upanje.
Medicinska sestra 
je pri svojem delu v marsičem samostojna,
pri nekaterih stvareh pa je 
odvisna od drug'h članov zdravstvenega
tima. Delo opravlja po procesu zdravstvene nege tako, da
obravnava bolnika kot enkratno in celovito osebnost.
Cilj sester in celotnega zdľavstvenega tima mora biti med
drugim tudi lajšanje bolnikove bolečine, ki bo iztaźena z
verbalnimi 
. 
in neverbalnimi znaki, kar bo močno vplivalo na
bolnikovo zaupanje v zdravljenje in na njegovo pripravljenost
za sodelovanje v procesu zdraavljenja, hkĺati pa pripomoglo k
njegovi večji socializaciji
Če hoče biti medicinska sestra pri svojem delu uspešna' mora
vedeti:
x 
kaj 
je 
bolečina in od česa 
je 
odvisna
" 
kakšno 
je 
bolnikovo individualno doživljanje in izraźanje
bolečine
* 
kolikšna 
je pri njem stopnja prenašanja bolečine (toleranca)
* 
kakšen 
je 
oseben odnos sestre do bolečine
* 
kakšna 
je 
njena vloga pľi zdravljenju bolečine
* 
k sodelovanju mora pritegniti tudi svojce in prijatelje
* 
doseči mora sodelovanje med medicinsko sestro v bolnišnici
in na terenu.
Vloga medicinske sestre v zdravljeqiu bolečine onkološkega
bolnika
1. Ugotavljanje potreb in ocenjevanje bolnikovega doživljanja
bolečine.
2. Postavitev negovalne diagnoze glede na spremenjeno udobje
bolnika.
3. Izdelava sistematičnega načrta zdravstvene nege.
4. Inajanje opravil po zastavljęnem načrtu, dajanje predpisanih
zdtavtl in sodelovanje pn iĺłajanju meďcinsko-tehničrrih posegov.
70

5. Ocenitev uspešnosti zdravljenja bolečine in pobuda
zdravstvenemu timu za uporabo novih metod zdravljenja in
zdravstvene nege.
Ugotavlianje potreb in ocenjevanje bolnikovega doživljanja
bolečine obsega:
* 
ugotavljanje bolnikovega odziva na bolęčino
* 
ocenitev odnosa svojcev do boločine in zdravljenja
* 
prepoznavanje verbalnih in neverbalnih znakov bolečine
* 
presoja bolnikove zaznave bolečine glede na lokalizacijo,
intenzivnost, čas trajanja in značaj bolečine
* 
ocenitev postopkov, ki bolečino povečajo ali 
jo 
ublažijo.
Pri ocenjevanju so nam v pomoč podatki, ki 
jih 
dobimo s
pomočjo negovalne anamneze, ocene bolnikovega psihofizičnega
stanja in vprašalnika za oceno bolečine.
Načrt zdravstvene nege mora biti zaradi kompleksnosti bolečine
sistematično pripravljen. Zajeti mora tudi bolnikove sposobnosti
in zmožnosti. Načrt nege tako zajema;
* 
prŁadevanja za zĺnanjšanje dejavnikov, ki vplivajo na človekovo
doživljanje bolečine, strahu in groze
* 
čimprejšnje ukrepanje ob prepoznavi znakov bolečine
* 
izbiro najpľimernejše terapije za lajšanje bolečin.
Izvajanje zdravstvene nege obsega:
* 
zdravstveno vzgojno delo (pogovor)
* 
inajanje oz' pomoč pri iłajanju nefarmakoloških zdravilnih
metod, ki zmanjšujejo bolečino (kožne stimulacije, sprostitvene
tehnike, položaj in pogovor)
* 
dajanje predpisanih zdravil
* 
ocenitev analgetičnega učinka dane terapije, stranskih učinkov
in reakcije bolnikov (poznati mora zdravila, njihovo delovanje,
7L

stranske učinke, postopke naročanja in nabave)
* 
ukrepanje ob pojaw komplikacij zaradi zdravil
* 
poučevanje bolnikov, svojcev in zdravstvenih delavcev o
novih tehnikah in pripomočkih za lajšanje bolečine
* 
sodelovanje pri izľajanju medicinsko-tehničnih posegov.
Ocenitev uspešnosti dela
Narava bolezni onemogoča objektivno ocenjevanje. Kaza|ci
pravilnega načrtovanja našega dela so:
_ 
ob lajšanju bolečin smo ohranili bolnikovo zavest in dosĘanstvo
- bolečino smo preprečili
- bolečino smo povsem odstranili oz. 
jo 
omilili
_ 
bolečina je 
znosna
- bolniku smo omogočili stanje brez bolečin oz. miren počitek.
Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri izľajanju zdravljenja,
ki ga začrta in predpiše zdravnik.
Medicinska sestra predpisano zdravljenje inaja sama ali pa
samo sodeluje pri izvanju le-te. To pa zabteva od nje dobro
poznavanje metod zdravljenja in načinov irvajanja.
Metode zdravljenja bolečine:
1. Sistemsko medikamentozno zdravljenje
2. Regionalne blokade
3. Spinalna analgezija po epiduralnem ali subarahnoidalnem
katetru
4. Ostalo (nevrostimulacije, akupunkture)
Sistemsko medikamentozno zdravljenje je 
najpogostejše in naj-
primernejše. Uspešno 
je 
v skoraj 70vo.
7Z

n
.:
Načini dajanja zdravil:
- peroralno,
- sublingualno,
- rektalno,
- subkutana aplikacija analgetika v bolusu preko i.v. kanile ali
kontinuirano preko črpalke,
- kontinuirana subkutana aplikacija lokalnega anestetika,
- intravenozna v obliki injekcij (i.v. testi) ali kontinuirane
protibolečinske infuzije,
- lokalne aplikacije mazil (EMLA, ZOSTRIX) ali spinalna
aplikacija preko epiduralnega (EDK) ali pa subarahnoidalnega
katetra (sAK) v enkĺatnih odmerkih ali kontinuirano preko
črpalke.
Pri izvajanju zdravljenja je pomembno, da dobi bolnik pravo
zdravilo na pravilen način, ob pravem času in v pravilnih
odmerkih, to pa je 
odvisno od biotransformacije zdravila in od
bolnikove indivjdualne potrebe.
Bolnika moramo po aplikaciji zdravila opazovati, da ugotovimo:
- učinkovitost dane terapije,
- 
stranske pojave zdravil (slabost, bruhanje, vrtoglavica, zaspanost,
zapfije idr.) ali
- pojave, ki niso posledica dane terapije.
Da bi lahko govorili o uspešni in dobro vodeni bolečinski
terapiji, je potrebno vse faze našega dela dokumentirati' Dobra
dokumentacija onemogoča nepravilnosti in nejasnosti ter omogoča
terapevtu najti najustreznejšo shemo zdravljenja.
Pogosta in uspešna metoda zdravl1enja bolečine 
je 
tudi spinalna
analgezija preko EDK ali pa preko SAK.
To metodo uporabimo v primeru, ko zdravljenje po drugih
metodah ne zadošča več oz. ko druge mtode niso več izvedljive.
S to metodo dosežemo:
73

_ 
dober analgetični učinek z minimalnimi količinami analgetika
v rednih intervalih,
- bolniku omogočimo ustrezno zdravljenje doma,
- dolgotrajno analgezijo,
- bolniku zagotovimo večje udobje in večje moŽnosti gibanja,
večje zaupanje v ozdravljenje in bolj optimistično razmišljanje.
Pri dosegi teh ciljev ima pomembno vlogo medicinska sestra,
ki s svojim delom skrbi za:
- pravilno oskrbo katetra glede na način vstavitve,
- pravilno in pravočasno pripravo zdravilne mešanice,
- pravilno dajanje zdravila glede na vrsto in način vstaviťve
katetra,
- prepoznavanje komplikacij in za
- hitro in pľavilno ukĺepanje ob pojavu le-teh.
Pomemben del delovanja medicinske sestre v zdravljenju bolečin
je 
tudi seznanjanje bolnikov, svojcev in osebja z novimi načini
zdravljenja, z uporabo novih in izpopolnjenih pripomočkov ter
z uporabo različnih aparatur.
V svetu se pojavljajo vedno novi in novi pripomočki, ki naj bi
bolnikom izboljšali higienski standard in kvaliteto življenja.
Vedno bolj se poudarja vrednost kontinuirane analgeziie. V ta
namen so bile izdelane različne črpalke (PCĄ črpalke za
neprekinjeno dajanje zđtavll, Homę pump ipd.), ki omogočajo
učinkovitejšo, varnejšo in trajno analgezijo.
Vse našteto kaźe, kako šiľoko polje delovanja se odpira
medicinski sestri in vsem sodelavcem na področju preprečevanja
in lajšanja bolečin. Boleđna mora biti obravnavana prednostno,
saj neupoštevanje bolnikovega nepńjetnega počutja in s tem
povezanega strahu ob bolezni privede do hudih notranjih stisk.
Pri tem moramo uporabiti vsa sredstva, od pogovora, ki 
je
eden od najpomembnejših dejavnikov, do najnovejših elektronskih
pripomočkov. onkološki bolniki so pogosto prestrašeni, kar 
je
74

n
ii
pogosto posledica nepoučenosti o naravi bolezni, o možnostih
njenega uspešnega zdravljenja ter lajšanja in preprečevanja
bolečin. Bolniki so boje umiranja v huĺlih bolečinah, boje se
časa, ko bodo nesposobni skrbeti sami zase in bodo v napoto
sebi, svojcem in osebju' Zato 
je 
še toliko bolj potrebno za
pomoč pri zdravljenju pńdobiti in poučiti tudi svojce in prijatelje,
da se pri skrbi za bolnike ne bodo čutili odrinjeni in nemočni.
Bolniki, ki 
jih 
muĘo bolečine, so željni pozornosti in pogovora.
Bolnikom moramo dati občutek, da 
jim 
bomo stali ob strani
vse do konca življenja.
75