Štajerski
Evropsko sofinanciranje
Prve milijarde mimo Ptujskega Stran 2
Ptuj
Zupan se je "zaobljubil" Stran 6
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj
Znova grajske igre
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj prireja v soboto, 25. septembra, ob 14.30 2. Ptujske grajske igre.
Ormož	Ptuj	Podlehnik	Rokomet
Kmetje dokazali nedolžnost Občina zemljo, občani denar? Med sramoto in tragedijo Začetek sezone Stran 3	Stran 8	Stran 11	Stran 25
Ptuj, četrtek, 23. septembra 2004
letnik LVII . št. 38 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Z namenom, da oživijo srednjeveški prostor, ki ga ponu-
VOLIÏÏE2004 Mivemo,KOOje edini Primeren za Prihodnost OTROK mw.arS-Luno.net
ja mesto Ptuj z gradom, so si v dru{tvu za vrhunec vsakoletnih aktivnosti zadali organizirati Ptujske grajske igre, ki bodo v soorganizaciji Lokalne turistične organizacije Ptuj potekale na turnirskem prostoru na gradu. Po vsebinski plati jih bo pomagalo izpeljati zgodovinsko društvo iz partnerskega mesta Burghausna iz Nemčije.
Ur
Jesen je že postregla z obilico dela.
Slovenska Bistrica . Rekorden obisk nad 3000 obiskovalcev
Podobe bistri{kih domačij
Letos so v Slovenski Bistrici že osmič pripravili prireditev Podobe bistriških domačij. Organizatorji, Občina Slovenska Bistrica, Kmetijska svetovalna služba iz Slovenske Bistrice, Turistično informativni center in letos prvič krajevna skupnost Studenice, so bili zadovoljni z obiskom.
V	dveh dneh si je razstavo in zunanje dogajanje na grajskem dvorišču ogledalo okrog 3000 ljudi — letos prvič veliko organiziranih skupin — v nedeljo pa jih je prišlo na zaključno prireditev v Studenice nad 700.
V	slovenjebistriškem Turistič-noinformativnem centru so ocenili, da je zelo dober obisk tudi posledica lepega vremena, saj v lanskem letu niso imeli te sreče. Prizorišča dogajanja so se razdelila na več delov: prvi in največji je bil v gradu, drugi na Trgu svobode, kjer so organizirali kmečko tržnico, tretji v Centru domačih in umetnostnih obrti v grajski pristavi, zadnji dan pa so gostili "podobe" v Studeni-cah. Obiskovalci so imeli prilo-
žnost videti obrti in običaje, ki so jih predstavila razna turistična društva, društva kmetic ali aktivi kmečkih žena, ki so v občini Slovenska Bistrica zelo aktivni, pa so razstavljali izdelke, ki so
bili nagrajeni na letošnji prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Kar 39 nagrad so si letos pridobile žene iz bistriških aktivov. Ravno tako so se predstavili sadjarji in vinogradniki, prav
posebno mesto pa so letos imeli čebelarji. Člani čebelarskega društva iz Slovenske Bistrice so namreč to prireditev sočasno izkoristili, da so praznovali 80 let obstoja društva.
Čebelarji, okrog 80 jih je, so ob tej priložnosti izdali bilten, v katerem so predstavili zgodovino čebelarstva na Slovenjebistri-škem. Pohvalijo se lahko z okoli 1000 panji, 800 pa jih pripeljejo na pašo čebelarji iz drugih društev. Ravno ob tej obletnici bodo letos v sodelovanju z Zavodom za gozdove posadili 10.000 me-dovitih rastlin na vsem območju društva. Tik pred zaključkom pa so tudi njihovi napori za vselitev v nov čebelarski dom.
V nedeljo so v Studenicah člani turističnega društva prika-
zali, kako se pletejo koši, kaj dela čevljar, predstavili pa so tudi jesenske pridelke in nad 30 sort grozdja. V improvizirani črni kuhinji so skuhali gobovo juho in žgance, ki so bili na pokušnjo tudi obiskovalcem. Za konec pa so podelili vinogradnikom priznanja, ki so jih prejeli na letošnjem Grajskem ocenjevanju občine Slovenska Bistrica.
Čeprav se prireditev ponavlja iz leta v leto, pa si jo domačini in obiskovalci od drugod radi ogledajo. In tudi prav je, da se v barvah jeseni pokaže tudi celoletni trud kmetov, ocenjujejo na Tu-rističnoinformativnem centru v Slovenski Bistrici.
-nap-
Računalniki po odličnih cenah
www.coinlran.si
AEROKLUB PTUJ
S Štajerskim tednikom in Aeroklubem
in stare naročnike Štajerskega tednika!
Vet na strani 181
PETER LOVŠIN
z najboljšimi komadi legendarne
skupine PANKRTI
KONCERT JE BREZPLAČEN! Vabimo vse redne in izredne študente, polnoletne dijake, pavzerje, absolvente In diplomante -naročnike IVIobitelovega študentskega paketa.
REVOLUCIONARNA TURNEJA:
LJUBLJANA - Klub Mariborskih Študentov (KMŠ) v bivši Tobačni, ponedeljek, 27. 9., ob 20.00, PIRAN -Tartinljev trg, sreda, 29. 9., ob 20.00 , MARIBOR - ŠTUK, četrtek, 30. 9., ob 20.00
@
Mobitel d.d., 1537 Ljubljana
9770040197060
Doma in po svetu
Izredna seja DZ - predvolilni cirkus
Ljubljana - Predsednik državnega zbora Feri Horvat se je po torkovem pogovoru s predstavniki poslanskih skupin odlo-iil sklicati izredno parlamentarno zasedanje o problematiki popotresne obnove Posoija, ki jo je zahtevala skupina 24 poslancev opozicijskih SDS, SLS in NSi s prvopodpisanim Janezom Janšo. Kot je napovedal, bo za datum zasedanja doloiil ietrtek, 7. oktobra. Vlada je namreč napovedala, da bo do 30. septembra pripravila celovito analizo o poteku popotresne obnove v Posočju za celotno obdobje od leta 1998, obravnava te problematike v DZ brez mnenja vlade ne bi bila argumentirana in bi se lahko spremenila v "predvolilni cirkus", je svojo odločitev obrazložil predsednik DZ.
Volilna abstinenca - zavračanje trenutnega stanja
Ljubljana - Stranke, zlasti tiste z levega političnega krila, se po volitvah rade izgovarjajo, da je za njihove slabše volilne rezultate kriva volilna abstinenca volivcev, zlasti tistih, ki volijo levo, je na okrogli mizi Volilna abstinenca in politični boj dejal Bojan Radej z Urada za makroekonomske analize in razvoj. Vendar pa po njegovem mnenju ta argument ne zdrži tehtne analize. Pri volilni abstinenci namreč po njegovem mnenju ne gre za politično pasivnost volivcev, temveč za zavračanje trenutnega stanja.
Slovenska vojska na konju
Lipica - Minister za obrambo Anton Grizold in direktor Kobilarne Lipica Rajko Vojtkovszky sta v torek podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju pri formiranju vojaške konjeniške enote Slovenske vojske in promociji Kobilarne Lipica. Grizold je ob tem povedal, da bodo strokovnjaki iz Slovenske vojske in Kobilarne Lipica ta dogovor kmalu operacionalizirali in konkretizirali ter dodal, da razmišljajo o četi, v kateri bi bilo od 15 do 20 lipicancev. Povedal je še, da obstaja cela vrsta idej o tem, kje in kako bodo lipicanci v okviru Slovenske vojske nastopali, glede konkretnih podatkov o tem, kdaj bo formirana častna konjeniška četa in koliko bo obrambno ministrstvo plačevalo Kobilarni Lipica za najem konjev, pa je Grizold povedal le, da bodo odgovori na ta vprašanja kmalu znani.
Stavka novinarjev nai dan volitev
Ljubljana - Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije (SNIS) je na, seji sklenil, dla boo stavka novinarjev na dan volitev, torej v neddeljo, 3. okitobra. Kotje na novinarekni konf^en-cipojasnilpredl^ednilz SIVS IztokiJurančič, bao stavka l)oteV^ala tto):ačetV^a pog>tljtlnj o naciontllnit^olektivnipogoljjiza novinarje. Poltrobnosti poteka stavke zaenlt1:ttt še niso določene, saj naj bi ^jtlvV:čtlni odbosr njen poa^k in Jposlovnik določil v prihodnrjih dneb. Takrat tuie })i ze donovorili tutvi o tem, kaako naj bii o})rjvna,vttji informacije Ottvn^gra zna,čaja, ttot so denimo ttelji initti volttev. (Ottlnl izvršnega ottltorj so na seji tehtali ztlasti med pravico do stavke inprtlvicojavnosti do ob-veščeni}sti. SNS leje za stavko odločil jlotem, ko so pogajalski partnerji na uradni prldlo!č sindikatčt za prenovo naicional-ne kolektivtl:e jlogrotrbe ljvčljrčlt otlgčovoriji, da niso njeni podpisniki ^n Jj. se o nj^j nim prij>rčlvjjeni pogstijati. Jurančič je opozoril, tla se pri tem jiojatrljajo razlike, saj RTVS naciomlno koletitivno ^ogodbbi) pri)imj^a in se je o njej tud^ pripravyena pogajati, medtem ttz ^dru.žjj^Oe m tisk in med.je pri G^jlo-godbe nr prizvzva. pjljub temu prt ojO bi se n,ovinarvi RTV^S iz solidarnostijirilr:■užili stavtri.
Začetek zasedanjaOZN
New York - V New Yorku se je začela splošna razprava v okviru 59. zasedanja Generalne skupščine ZN. Gemralni sekretar ZN Kofi Annan je ob začetku razprave pozral h krepitvi mednarodnega prava in multilaterizma, pri tem pa ostro kritiziral ZDA zaradi zlorab zapornikov v amjriških zaporih v Iraku. Kot je dejal, so bila v zadnjem času v Iraku, pa tudi v drugih delih sveta, kršena temeljna pravna načela, ki naj bi ščitila nemočne ljudi. Ameriški predsednik George Bush pa je zagovarjal svojo odločitev za vojno v Iraku. Kot je poudaril, je koalicija, ki so jo vodile ZDA in je v Iraku zrušila režim Sadamz Huseina, osvobodila iraški narod "hudobnega diktatorja". Ob tem je mednarodne organizacije pozval k pomoči pri obnovi Iraka.
Iran nadaljuje jedrski razvoj
Teheran - Iran bo nadaljeval jedrski razvoj, četudi bo potrebno prekiniti inšpekcije Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), je izjavil iramkipredsednik Mohamed Hata-mi. "Mi smo izbrali: da miroljubni jedrski tehnologiji, ne jedrskemu orožju," je na vojaški paradi v Tehjranu dejal Hatami in dodal, da bodo jJdaljevali svojo pot, čeprav bo vodila h koncu mednarodnega jJdzora ojO jedrskimi dejavnostmi IrajJ. "Mi smo se odločili, zdaj se morajo še drugi, " je še povedal iranski predsednik. Iran je tudi objavil, da je znova začel bogatitev urana, to pa je proces, ki ga lahko uporabijo tudi za proizvodnjo jedrskega orožja. S tem Iran kljubuje temeljni zahtevi, ki mu jo je postavilo 35 držav v okviru Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
/STA/
Evropsko sofinanciranje • Veliko že razdeljenega
Prve milijarde mimo Ptujskega
O tem, da se večina podravskih občin na prvi razpis za dodelitev sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za ureditev poslovnih con (gre za t. i. Ukrep 1.4 - Gospodarska infrastruktura in javne storitve) ni utegnila prijaviti, ker niso imele pripravljene ustrezne projektne dokumentacije, smo že pisali. Precej denarja iz tega naslova pa je vendarle že bilo razdeljenega, saj se je prvi razpis Javne agencije za regionalni razvoj zaključil v začetku junija.
Največ v Slovensko Bistrico in Hrastnik
S sredstvi ESRR je predvideno sofinanciranje prenove, modernizacije ter izgradnje javne in komunalne infrastrukture, sicer pa pod ta ukrep (1.4) spada ob ureditvi podjetniških con tudi sofinanciranje letališke, kulturne, informacijske in športne infrastrukture. Skupno je za ta ukrep predvidenih preko 17 milijard tolarjev za sofinanciranje, zgolj za podjetniške cone pa slabih 6 milijard.
Prvo odpiranje prijav na razpis sofinanciranja podjetniških con je že potekalo, izbranih pa je bilo sedem predlagateljev oziroma sedem poslovnih con, ki bodo prejele sredstva ESRR
Na razpis je sicer prispelo osemnajst vlog, pozitivne sklepe pa je prejelo sedem prijavljenih projektov, in sicer:
Občina Hrastnik (obrtno-indu-strijska cona) bo prejela 500 milijonov tolarjev, občina Slovenska Bistrica (podjetniška cona) dobi 399 820 milijonov, mestna občina Murska Sobota (obrtno-industrijska cona) prejme 500 milijonov, občina Trbo-
vlje (obrtno-industrijska cona) 245.409 milijona tolarjev, mestna občina Slovenj Gradec (podjetniška cona Pameče) 266.878 milijona, občina Naklo (za industrijsko cesto v istoimenski coni) 204.938 milijona in občina Gorenja vas-Poljana (gospodarska cona) 190.469 milijona tolarjev Vse občine razen Naklega bodo sredstva prejele za ureditev komunalne infrastrukture v svojih conah.
Kot je znano, je maksimalna višina sofinanciranja iz ESSR za posamezni projekt 500 milijonov tolarjev, kar sta dobili dve občini. Vsa razpoložljiva sredstva v okviru tega ukrepa 1.4 so znašala 5.965 milijarde tolarjev Skupna zaprošena in doslej odobrena višina sofinanciranja uspešnih projektov pa je bila 2.307 milijarde tolarjev, kar predstavlja 39 odstotkov vseh razpisanih sredstev. Za kandidate, ki se bodo prijavljali na drugi rok (ta je 14. januarja 2005) je tako ostalo še 3.658 milijarde tolarjev
Sicer pa sta na področju sofinanciranja iz ESSR zanimiva še dva ukrepa, v okviru katerih prav tako tečejo razpisi. To sta ukrep 1.1 (Spodbujanje razvoja ino-
vacijskega okolja) in ukrep 1.2 (Spodbujanje razvoja turističnih destinacij).
Za razvoj turizma razdeljena že več kot polovica denarja
Uradno obdobje za črpanje sredstev iz ESRR iz vseh treh ukrepov traja od leta 2004 do 2006. Pri ukrepu 1.4 (za podjetniške cone) je bil doslej opravljen le en razpis, prav tako pri ukrepu 1.1. Skupna vrednost razpoložljivih sredstev v okviru tega ukrepa (1.1) je znašala 8,3 milijarde tolarjev Po prvem odpiranju ponudb je bilo izbranih in potrjenih pet projektov za skupno vsoto 2,05 milijarde tolarjev
Tudi pri ukrepu 1.2 gre za enako vsoto razpisnih sredstev (8,3 mrd SIT), zaključen pa je bil že tretji razpis. Po tretjem odpiranju vlog so bili za evropsko sofinanciranje potrjeni naslednji predlagatelji s svojimi projekti: Terme Snovik, (za apartmajsko naselje), LTO Bohinj (za management turistične destinacije Bohinj), Turistično združenje Portorož (za razvoj organizacij-
skih struktur), Terme Lendava (za izgradnjo novega pokritega bazena), Naravni park 3000 -Moravske toplice (za vlaganje v hotel s petimi zvezdicami), Krka Zdravilišča (za prizidek hotela) in Terme Čatež (za hotel).
Skupno se je sicer v vseh treh rokih doslej prijavilo 44 projektov, na prvem razpisu so bili uspešni štirje, na drugem nobeden, na zadnjem, tretjem, pa sedem navedenih podjetij s svojimi projekti. Sredstva, ki so bila razdeljena na zadnjem razpisu za turizem, znašajo dobre tri milijarde tolarjev, od tega bosta dva odobrena projekta s področja razvoja organizacijskih struktur (LTO Bohinj in TZ Portorož) skupaj prejela 72.2 milijona tolarjev, pet projektov s področja investicij v turistično infrastrukturo pa 2.95 milijarde tolarjev. V vseh treh razpisih doslej pa je bilo za enajst izbranih prijaviteljev skupno porabljenih že več kot polovica vseh sredstev, točneje 4,75 milijarde tolarjev. Za prihodnje ""srečneže" ostaja le še 3,55 milijarde, kar se lahko, kot kaže dosedanja praksa, porabi že v prvem naslednjem razpisu.
SM
Evropska unija in mi • Portugalska
II
Pridi kot tujec, odšel boš kot prijatelj!
II
Portugalska leži na skrajnem zahodu Iberskega polotoka, zavzema 91.971 km2 površine in šteje blizu 10 milijonov prebivalcev. K Portugalski sodijo tudi otočja Azori, Madeira in Savage. Uradni jezik je portugalščina, sicer pa je dežela že več stoletij razdeljena na pokrajine Minho, Trás-os-montes, Douro, Beiras, Ribatejo Estremadura, Alentejo in Algarve.
Portugalska ostaja izrazito kmečka dežela, še vedno močno povezana z zemljo kljub vrsti sprememb v zadnjih desetletjih. Dolga atlantska obala Portugalske, cvetoča pristanišča in velika pomorska tradicija so vzrok, da
sta tudi morje in pomorstvo že od nekdaj predstavljali pomembno vlogo v življenju Portugalcev Nekateri Portugalcem pripisujejo latinsko strastnost, družabnost in naravno gostoljubnost, ki naj bi jo znali "prepletati" z
Portugalska je tudi:
-	djžjlz pnmnrščzknr - med nOimi čzstnn mjstn zzsjdztz Hjnrik Pnmnrščzk in Vzsm dz Gzmmz, ki str "krivz" zz od-kritoj štjvilnih njpnznznih djlnv svetz. Po zzslogi nzOdbj zlz-tz, dizmzntnv in zzčimbOi bilz Portogrlskr v nbdnboj ndkritiO (15. in 16. stnljtOj) ioj nzObngztjOših držzv nz sveto;
-	dnmnvinz pnrtnvlz, trzdilinnzlnjgz pnrtjgzlskjgz vinz;
-	zelo kztnliškz držzvz - rnmznOj v Frtimo oi jnn nzjbnlO čos-tvjnih in svetih dnživjtiO zz rimnkztnliškj vjrnikj;
-	djžjlz nzvdjšjnih nngnmjtzšjv, ki Oe htos gostilj EP v m-gometo;
-	djžjlz fzdz, trzdilingzlnj glrsbe, ki izvirz iz Afrike in v prjvndj pnmjni jsndz. Vodilnz motivz str bnljčinz in žjlost, ki se izrzžztz kot nzrndnvn nbčjtjnOj hrjpjnjnOz, ki izvirz iz izgobe njkdznOj mngnčnnsti Pnrtjgzlskj, brez opznOz nz svjtln prihodnost;
-	OižiIp gnstnlOjbnih lOodi, v kzr se lahko prjpričztj kot gos-tjeprngrrmz Torismo de Habitzczo, s krterim nz Pnrtjgzlskjm skrbijo zz nzstznitjv toristov v zzsjbnih hišzh nz pndjžjlOj, kOjr nzOlpžjpridjon v stik z rjsničnim živlOjnOjm dnmzčinnv. Sicer pz sIiOvOí slnviOn po njtnčnnsti, z so ziIo pnpnsni nz zgndn-vinskn nbdnbOj, kn Ji bilr Portogrlskr ioz od svjtnvnih viIisíI ter nz djOstvn, dz se mnčnn rzzlikjOjOn od snsjdnOj Špznioj;
-	nzOvjčOi izmznikplote, kiOn izOjljOjOn iz hrzstzpljtnvlz.
očarljivo kombinacijo zadržanosti, gostoljubnosti in globoko zakoreninjene otožnosti. Sicer pa stari portugalski rek menda pravi: "Pridi na Portugalsko kot tujec, odšel boš kot prijatelj."
Za Portugalsko, ki jo v EU po ekonomskih kazalcih uvrščajo med manj razvite države povezave, je značilno, da je prebivalstvo skoncentrirano v severozahodnem delu države, medtem ko prestolnica Lizbona, sicer tudi največje mesto, leži na jugozahodu. V drugi polovici prejšnjega stoletja je veliko prebivalcev emigriralo, delno zaradi ekonomskih razlogov, predvsem pa zato, da bi se izognilo služenju vojske v takratnih portugalskih kolonijah. Danes kar nekaj priseljencev živi na Portugalskem, večinoma prihajajo iz afriških držav, nekaj jih je tudi iz držav Evropske unije.
Portugalsko gospodarstvo sloni na tradicionalni proizvodnji, kot so tekstilni izdelki, oblačila, obutev, lesni izdelki, vino, porcelan in steklene posode. Vedno pomembnejši je turizem. Okoli 20 milijonov tujih turistov letno prispeva znaten delež portugalskih dohodkov. Portugalska je
naredila opazne korake v približevanju življenjskega standarda ravni, ki jo uživajo njeni partnerji v EU. Stopnja brezposelnosti znaša 4,1 odstotka in je v primerjavi s povprečjem EU nizka. V devetdesetih letih se je gospodarska politika osredotočila na izpolnjevanje kriterijev za vstop v gospodarsko in denarno unijo. Portugalska je sprejela evro ob njegovi uvedbi leta 1999. Med letoma 1999 in 2000 pa je Portugalska začela popuščati pri fiskalni disciplini, kar je vplivalo na proračunski primanjkljaj. Članstvo in sodelovanje v okviru EU je glavni steber portugalske zunanje politike. S hitro integracijo si je Portugalska priborila pomembnejšo vlogo v EU v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Varnostna politika temelji na članstvu v NATU in sodelovanju na področju skupne zunanje in varnostne politike. Portugalska je ena od ustanovnih in zelo aktivnih članic NATA. Lizbona veliko pozornosti namenja tudi sodelovanju s portugalsko govorečimi državami v Afriki in z Vzhodnim Ti-morjem ter Brazilijo.
Anemari Kekec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ormož • Kmetje dokazali svojo nedolžnost v kloramfenikolski aferi
Krivce bo treba iskati drugje
Te dni se je zgodil pomemben premik v razpletu kloramfenikolske afere, ki so jo, kot kaže, pozabile že vse institucije. Zelo dobro pa se je spomnijo tisti, ki se vedno čutijo finančne posledice in čigar dobro ime je bilo umazano s sumom, da so zastrupljali mleko - kmetje. Zato ni čudno, da želijo priti zadevi do dna in pri tem ne varčujejo ne z energijo in ne z denarjem.
Uvodnik
Martina Brumen s Huma je pri tem našla zaveznike na Veterinarski postaji Ormož. Tudi ormoški veterinarji so se želeli otresti sence kloramfenikola na svojem območju, zato so zadevo gnali do konca. Pred dnevi je iz Italije prišel dokaz — krivce bo treba iskati zunaj kmečkih dvorišč.
Za osvežitev spomina naštejmo nekaj dejstev: 28. 4. je bil odvzet skupni vzorec mleka v zbiralnici v Loperšicah, s hitrim testom Eliza je bilo ugotovljeno, da je v enem vzorcu prisoten kloramfenikol. 1. 5. je uradni veterinar Janez Forijan vzel vzorec na mlekarni v Loperšicah Martini Brumen s Huma in na podlagi preizkusa, ki so ga opravili na Univerzi v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da je v mleku 20,7 mikrograma kloramfenikola na kilogram. Brumnova je dobila prepoved oddaje mleka. 3. 5. je Brumnovo kmetijo obiskala mag. Alenka Neudauer Krajnc, uradna veterinarka, ki je pregledala vzrejne knjige in naredila uradni zapisnik. Da bi čimprej spet lahko oddajala mleko in ker je prepričana v svojo nedolžnost, je začela Martina Brumen sama iskati odgovore in samoiniciativno pošiljati vzorce v analizo, ki pa so bili vsi pozitivni.
Na podlagi pogovora z veterinarji se je Brumnova odločila in je drugi vzorec z dne 1. 5. (vsakič se vzameta dva vzorca — eden gre v analizo, drugega obdrži lastnik) poslala v laboratorij Erico v Velenju. Tam so ugotovili, da je bilo v vzorcu ene krave 11, v drugem pa 15 mikrogramov kloramfenikola na kilogram. Za isti vzorec je prva analiza zagotavljala kar 20 mikrogramov kloramfenikola na kilogram. Ker je postalo očitno, da je nekaj hudo narobe, če dva laboratorija pos-trežeta s tako različnimi podatki, so z vzorčenji nadaljevali in rezultati so bili še vedno pozitivni. Se bolj čudno je, da je bil 17. 5. vzorec urina na uradni analizi negativen, medtem ko so bili vzorci mleka ves čas pozitivni. Zato so dan po tem veterinarji odvzeli vzorec krvi in ki so ga poslali v Chelab v Italijo. Na rezultat so sicer čakali dolgo, am-
Dr. Borut Zemljič
_
Foto vki
pak se je izplačalo, rezultat je namreč negativen.
Mleko pozitivno, kri in urin pa negativna
"To ni mogoče!" je pojasnil dr. Borut Zemljič iz Veterinarske postaje Ormož. "Če želi pri kravi nastati liter mleka, mora čez vime preteči približno 500 do 800 litrov krvi. Celotna kri se v vimenu torej obrne 30-do 40-krat. Če je v mleku klo-ramfenikol, bi moral biti tudi v krvi. Veterinarska inšpekcija nas je pooblastila, da smo vzeli tudi vzorec urina. Kloramfenikol ima namreč afiniteto do ledvičnega tkiva in se tam najmočneje izloča. Vzorec je bil prav tako negativen. To so dejstva."
Vendar povsem nelogična dejstva, ki laičnemu opazovalcu pustijo veliko odprtih vprašanj. Dr. Zemljič pa zatrjuje, da je s tem izvidom dokončno izločena možna krivda rejcev ali veterinarjev. Kloremfenikol je bil lahko dodan le pred, ob ali po vzorčenju. Seveda se ponuja tudi zaključek, da so laboratoriji zanič, kar glede na veliko razliko v rezultatih analize istega vzorca niti ni tako absurdna misel.
Na kakšen način pride klo-ramfenikol v vzorec, še vedno nihče ne ve. Zato nevarnost še vedno preti. Brumnovi so s pomočjo veterinarjev in ob podpori zadruge raziskavo pripeljali tako daleč, da pristojni sedaj vedo, kje je treba iskati krivce.
Na ormoškem je bilo že nekaj primerov kloramfenikola (zanimivo, imeli smo tudi BSE), vendar so takrat vso energijo usmerili le v to, da bi čimprej spet oddajali mleko. Vzroka ni iskal nihče. Dr. Zemljič odkrito pove, da nimajo niti najmanjšega pojma, kako so potem vzorci Bru-
10	POROČILO 0 PRESKUSU	SL pgreena: BQ4rC4 1 Sifan: U1 D8!Un!;'ia. rrtçqîoOi
1 LABORATCiBrj		
Namîjim; Kr»| wwíĚthnia: Datum prajemji
ERrCo VclenJ*, lňíiiti>i o^íiipiki; iBiiiKn^n, KoraikaM, 33ZD VerBtiJe
taee 3 asa 1930, to.: +3sa 3 Bsa 1342 DWSlfl. Martina Brumen Him pri Oimiïiu
20M-D5-14 Datum [niajinja piMkusau;	do ZMi^-IS
	
H1-SM/M Ckâ	<!>.iqpťiMíver
Breza	0^1X4 iS/en
P»!umvïûrder;i;iT,5.îW4
'	WâEndsla vkflučena . at.,«^ ikradilaůja Irli^ls, ki Ja ;
Eden izmed številnih pozitivnih izvidov.
mnovega mleka naenkrat postali negativni. Veliko je bilo pogovorov, pa nobenega zaključka. Da je nekaj narobe v sistemu izven kmetij in da kmetje gotovo sami ne dodajajo kloramfenikola, so ugotovili že pri primeru manjšega rejca iz okolice Ormoža. V mleku naj bi imel 0,3 mikrogra-ma kloramfenikola na kg. Ker je oddajal le 5 litrov mleka, je fizično nemogoče, da bi dodal kakšno kapljico prepovedane snovi.
Kapljico bi namreč moral raz-sekati na 200 delov, da bi v svoji majhni količini dobil očitano koncentracijo.
Brumnovi so s svojim odvetnikom vložili ovadbo proti neznanemu storilcu. Morda bo ta storilec dobil tudi konkreten obraz, če se bo kdo potrudil pod drobnogled vzeti sodelujoče v mlečnem procesu izven kmečkega dvorišča.
viki klemenčič ivanusa
Dialoga pa ni
Se en svetovni dan turizma bo mimo, priložnost, ko bi se lahko za skupno mizo dobili tudi turistioni delavci Ptuja in okolice. Izgovorov, da za to ni časa, zdaj ne more biti več. Nastopili so prvi jesenski dnevi, ko turistov ni več toliko kot na vrhuncu sezone.
Letos bi si imeli kaj povedati. Podatki, ki jih družijo, turistični obisk in nočitve, so nadpovprečni, skoraj 50-odstotni dvig nočitev je presegel najbolj optimistična pričakovanja. Med gosti Ptuja tujci zavzemajo že skoraj polovico. Razvojni ciklus v Termah se preveša v drugo polovico, vodni kompleks bo dobil svoj prvi hotel. Pričela se je obnova grajske restavracije, ki je samevala skoraj petnajst let. Po dvanajstih letih prizadevanj so prvi lokalni turistični vodniki dobili izkaznice. Mesto s tako zgodovino in tradicijo, kot je Ptuj, si ne more dovoliti, da bodo turiste vodili takšni ali drugačni "ljubitelji". Ptujski župan tudi predstavnikom slovenske vlade in prvemu vladnemu možu ni pozabil povedati, da trenutno stanje v ptujskem turizmu kaže na pol volontersko stanje. Zadnje popravke dobiva katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice (na svetlo prihaja skoraj z enoletno zamudo). Prireditveno poletje je bilo bogato, le rdeče niti ni bilo. O usklajenosti med posameznimi prireditelji pa tako in tako ne kaže izgubljati besed, še tisti, ki delujejo skupaj, si medsebojno konkurirajo. V inventuro ptujskega turizma sodijo še drugi podatki, ki bi jih lahko najbolje predstavili turistični delavci sami. Ker nimajo časa, ostajajo skriti oziroma prikriti. Ob svetovnem dnevu turizma se bodo na Ptuju sicer zgodile tri odmevne prireditve, a tudi v teh je zaznati, da je dialog temu okolju se vedno tuj, sicer iz mesta, kjer naj bi potekala koordinacija vsega turističnega dogajanja na Ptuju, ne bi prihajala prijazna sporočila (opozorila) o tem, da morajo posamezni organizatorji ostati vidni, kot da ne bi veljalo pravilo, da se za dobrim konjem vedno dviga prah. Ptujčani pa že dolgo stavijo nanj.
Majda Goznik
G. Radgona • Vrata odpira sejem Sodobna vojska
Vojak naj bo ...
Lani so na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pripravili prvi mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo Sodobna vojska, ki ga je obiskalo okrog 30.000 ljudi. Takrat se je na 14.500 kvadratnih metrih predstavilo 54 razstavljavcev iz 11 držav, letos pa organizatorji, to so Pomurski sejem, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije ter Slovenska vojska, pričakujejo še višje številke.
"Na letošnjem sejmu sodeluje poleg Slovenske vojske še 83 ponudnikov vojaških sredstev, opreme, storitev in preskrbe vojske iz 16 držav. Prireditev se bo odvijala na 31.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, od tega bo 5.000 kvadratnih metrov v razstavnih halah, ostalo pa na zunanjih razstavnih površinah," je na novinarski konferenci dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Sejem Sodobna vojska bo tako vrata odprl danes, trajal pa bo do nedelje, 26. septembra. V štirih dneh se bodo poleg Slovenske vojske predstavile še vojske Avstrije, Hrvaške in Madžarske, ponudniki iz Avstrije, Belgije, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Izraela, Kanade, Nemčije, Norveške, Slovenije, Španije, Svice, Švedske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike pa bodo predstavili vojaško opremo, orožje in strelivo, transportna in druga logistična sredstva, medicinsko opremo, informatiko, telekomunikacijsko opremo, strokovno literaturo in kartografsko dejavnost. Programski poudarki so na tehnični in elektronski opremi vojske in na vozilih za potrebe vojske. Predsednik programskega sveta za pripravo in izvedbo sejma je direktor di-rektorata za logistiko mag. Zvonko Kremljak, ki je med drugim na predstavitvi sejma dejal: "S to prireditvijo želimo Slovensko vojsko, kakor tudi vojske sosednjih držav, približati ljudem, da vidijo, kako so izurjene, usposobljene. Obiskovalci bodo imeli priložnost spoznati stroko, da se prepričajo, na kakšni stopnji je naša obrambna varnost."
Na posebnem vadbišču, ki so ga v času prireditve pripravili na sejmišču v Gornji Radgoni, si
bo mogoče ogledati postopke v gorah, spretnostne vožnje, dekontaminacijo, tanke v terenskih razmerah, lansirni most ter reševanje in gašenje s helikopterji. Ob vojaškem delu in poklicu bodo na ogled tudi druge dejavnosti, prvič kartografska dejavnost in področje geografskih informacijskih sistemov za obrambne potrebe, oddelek za pridobivanje kadrov pa bo skupaj z nekaterimi slovenskimi športniki, ki so zaposleni v Slovenski
vojski, prikazal možnosti zaposlitve v Slovenski vojski. Na tokratnem sejmu bosta na ogled dve razstavi. Kobariški muzej je pripravil razstavo iz prve svetovne vojne Velika vojna na krnskem pogorju, Center za vojaškozgo-dovinsko dejavnost pa razstavo v spomin na Generala Rudolfa Maistra.
Podpolkovnik slovenske vojske Vladimir Maher je na novinarski konferenci opozoril tudi na strokovna srečanja, med njimi bo okrogla miza s temama Oborožene sile in boj proti terorizmu ter Vojska in poslovne priložnosti, predstavili bodo tudi prvo vojaško alpinistično odpravo Patagonija 2005 in vojaško kuhinjo z brezplačnim obrokom. Drugi mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo Sodobna vojska si bodo obiskovalci lahko ogledali danes, jutri ter v soboto med 9. in 19. uro, to nedeljo, zadnji dan sejma, pa med 9. in 18. uro. Vstop na sejem bo prost.
Miha Šoštarič
Foto: Miha i
Podpolkovnik Vladimir Maher, mag. Zvonko Kremljak ter Janez Erjavec (od leve) so predstavili sejem Sodobna vojska.
Foto vk
Ptuj • Predvolilni obisk predsednika vlade in ministrov
Miting brez pravega odziva
V Mestni hiši na Ptuju se je v ponedeljek zbral eminentni zbor. Ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu s sodelavci, predstavniki gospodarstva in nekaterih institucij so se pri predstavitvi ptujske razvojne strategije in nekaterih strateških področij pridružili predsednik vlage mag. Tone Rop z nekaterimi ministri: za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, za zdravstvo Dušan Keber, dr. med., za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, za promet dr. Marko Pavliha ter za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar.
Ptujski župan je uvodoma poudaril, da je sodelovanje med Ptujem in vlado dobro, da so v zadnjih dveh letih uspeli izpeljati nekaj dobrih skupnih projektov, ker so oboji v njih videli razvojne priložnosti. Vse te priložnosti so bile tudi pridobitve za državo.
Ptujska razvojna strategija temelji na partnerskem povezovanju j avnega in zasebnega sektorja ob upoštevanju načel uravnoteženega razvoja. Ptuj se želi ponovno umestiti kot pokrajinsko središče. Potem ko je izgubil pozicijo upravnega središča v poznih petdesetih letih, mu jo je sedaj potrebno vrniti.
V občinski razvojni program mestna občina vključuje tiste projekte, ki sledijo vladnim in evropskim usmeritvam. Indikatorje ekonomskega razvoja je to okolje zapisalo dokaj konkretno, saj je brez njih zelo težko priti do cilja, poudarja ptujski župan dr. Stefan Celan. Vladi ekipi je predstavil tudi nekaj zelo konkretnih razvojnih programov. V turizmu je na primer iz napol volonter-skega stanja potrebno preiti v profesionalni odnos. Mesto bo svoje mestno jedro razvijalo kot celoto, kot eno najprepoznavnej-ših turističnih območij v Sloveniji, tudi z evropskim denarjem. V tem trenutku se že ve, da se v ptujski turizem najbolj splača vlagati, ker bo v prihodnosti prinašal največje dividende. Na novem ptujskem odlagališču ostankov odpadkov se bo dolgoročno razvila industrijska cona za predelavo vseh vrst možnih odpadkov.
Predsednik vlade mag. Anton Rop je uvodoma povedal, da so se na Ptuju oglasili, ker so "za nami štiri leta resnično dobrega sodelovanja s poslanko Lidijo Majnik in županom oziroma občino". Slovenska razvojna strategija ima podobna izhodišča kot ptujska, vendar je zastavljena
Ministri s predsednikom vlade v ptujski Mestni hiši.
Foto: Črtomir Goznik
širše. V tem primeru gre tudi za odlično komplementacijo obeh. Regionalni razvoj je večna tema Ptuja. Pri regionalizaciji je Slovenija relativno daleč, zakon o spodbujanju regionalnega razvoja, ki bo spodbudil nastanek razvojnih regij od spodaj navzgor, je v proceduri v državnem zboru. Odprla se je razprava o pokrajinah in decentralizaciji Slovenije, prišlo je do zastoja, krive pa so stranke, ki niso želel spremembe v smeri decentralizacije.
Ceprav so vladni možje prisluhnili besedam ptujskega župana o stragegiji razvoja Ptuja, pa se je že zelo hitro pokazalo, da je bil obisk bolj predvolilno naravnan, ker tudi niso imeli namena o njem resno razpravljati. Imeli pa so čast, da so se z razvojno strategijo Ptuja spoznali pred mestnimi svetniki in pred Ptujčani, ki še čakajo na napovedano jesensko razvojno konferenco.
Ce se ne bi oglasil direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko,
bi se pogovor končal brez razprave. Spomnil je, da regija potrebuje tudi regijsko bolnišnico. V tej smeri delajo že ves čas, trenutno s svojo dejavnostjo pokrivajo zelo veliko gravitacijsko območje, na katerem živi okrog 110 tisoč prebivalcev. Vladi ekipi je tudi dal vedeti, da jo pričakuje na osrednji prireditvi ob 130-letnici ptujske bolnišnice, ki bo 8. oktobra. Meta Puklavec, mestna svetnica, pa je dejala, da pričakuje podobno obljubo, kot je bila v tem okolju dana pred leti, izrekel jo je bivši predsednik vlade dr. Janez Drnovšek o novogradnji ptujske gimnazije, zdaj je priložnost, da se podobna obljuba da tudi za osnovnošolski prostor na Ptuju, da mesto ne bo capljalo za drugimi v Sloveniji. Minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber ne dvomi o tem, da Ptuj ne bi dobil tega, kar je dogovorjeno. Presednik vlade mag. Anton Rop ga je dopolnil, ko je dejal, da bodo čez štiri
leta to preverili, vmes pa naredili. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, pa je opozoril na nujnost sodelovanja s turističnim gospodarstvom na področju promocije in obiska, zdaj to delajo sami. Govoril je tudi o statusu ptujskega gradu, kjer bi bilo mogoče organizirati tudi kakšno od državnih srečanj. Dr. Matej Lahovnik je povedal, da je v letih 2004/2006 v razvoj javne infrastrukture vloženih kar 17,6 milijarde tolarjev, od tega bo pomemben del odpadel za kulturno-turistično področje. Prepričan je tudi, da je turstična območja potrebno povezano tržiti.
Vlada ekipa je ponedeljkov obisk na Ptuju hitro končala, v manj kot eni uri. Nekaj vljudnostnih besed, glavni namen je bil tako in tako predvolilna agitacija za ptujsko poslanko, nihče pa se ni opravičil za 42-minutno zamudo.
MG
Volitve 2004 • Zeleni Slovenije - za življenjske vrednote
Ptuj ob bok najboljšim
Na listi stranke Zelenih se bodo v treh okrajih osme volilne enote za poslanski sedež potegovali Vlado Čuš iz Ptuja (10. okraj), Zdenka šegula iz Dornave (9. okraj) in Slavko Feguš iz Kidričevega (11. okraj).
Kot pravi predsednik stranke in poslanski kandidat in ptujski svetnik Vlado Cuš, je po zaslugi Zelenih v okviru Mestne občine Ptuj bilo narejeno že precej, predvsem na področju zdravstva, šolstva, socialnega in otroškega varstva ter kulture in športa. Na predlog strokovnega sveta, ki mu je predsedoval Cuš, je Mestni svet Ptujske občine sprejel tudi predlagani lokalni program varstva okolja, preko katerega bo možno spremljati in nadzorovati urejanje problematike na področju ekologije in varstva naravne dediščine. Med uspešnimi realiziranimi projekti še posebej izpostavlja izvajajoči se projekt zaščite podtalnice in pitne vode, urejeno odlagališče odpadkov, sanacijo divjih odlagališč odpadkov, širitev plinifikacije, vključitev v pro-
jekt Naravni park Drava in energetsko svetovanje v okviru energetske pisarne Ptuj. Cilj, ki ga Vlado Cuš ob kandidaturi za poslanca v slovenskem parlamentu izpostavlja kot prioriteto, je postaviti Ptuj ob bok razvitim slovenskim občinam.
Zdenka Segula se je, kot pravi, za kandidaturo odločila zato, ker želi pomagati pri iskanju najboljših ekoloških rešitev na področju obrti in podjetništva ter kmetijstva. Na ta način bo lahko tudi največ prispevala k razvoju podeželja v svojem volilnem okraju. Slavko Feguš, sicer učitelj v osnovni šoli Juršinci, se je že do sedaj veliko angažiral pri reševanju ekoloških problemov Kidričevega, zelo pa je dejaven tudi v Forumu proti sežigalnici v Kidričevem.
SM
Kandidati Zelenih s Ptujskega (od leve): Vlado Čuš, Zdenka Šegula in Slavko Feguš.
Od tod in tam
Lenart • Janez Erjavec - kandidat LDS
Foto: ZŠ
Na listi LDS v lenarškem 7. volilnem okraju za poslanca kandidira Janez Erjavec (na fotografiji v družbi ministra za informacijsko družbo dr. Pavleta Gantarja in ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika ob obisku v Lenartu), že 12 let direktor Pomurskega sejma. "Ves čas je aktivno vključen v številne družbene projekte. Ljudje ga poznajo kot aktivnega nosilca projekta ločenega zbiranja odpadkov v krajevni skupnosti, izgradnje cest, kanalizacije in vodovodov ter cenijo kot odločnega zagovornika varstva naravne in kulturne dediščine. Pri svojem delu vedno tesno sodeluje z domačimi in tujimi ustanovami, partnerji in prijatelji," so v LDS zapisali v njegovi predstavitvi. Sam pa pravi, da tradicijo najbolj spoštujemo, če jo bogatimo z novim. Nacionalni projekti pa so projekti Slovenskih goric.
Zmago Šalamun
Lenart • Darinka Čobec - kandidatka ZLSD
Na listi ZLSD v 7. volilnem okraju se za mesto poslanke poteguje Darinka Čobec, višja knjižničarka, zaposlena v Matični knjižnici v Lenartu. Pravi, da jo zanima več področij, predvsem pa naš odnos do kulture, socialne stiske ljudi, perspektive mladih, njihovo zaposlovanje in pogoji za življenje nasploh. Pravi pa tudi, da je dovolj delitev na leve in desne, "vaše" in "naše" in da je treba razmišljati o Sloveniji kot skupni domovini. "Kot ljubiteljska kulturna delavka sem se veliko naučila tudi o spoštovanju in upoštevanju različnosti, o bogastvu, ki ga tako prepletanje prinaša v naš prostor. Zato bi dejala: začnimo se poslušati, ne pa preglasiti drug drugega," je povedala Darinka Čobec ki se je za kandidaturo odločila v prepričanju, da lahko s svojimi izkušnjami pomaga k strpnejšemu razumevanju različnosti in s tem razvoju in napredku na vseh področjih.
Zmago Šalamun
Ormož • Srečanje z vrhom LDS
V ponedeljek se je na Kerenčičevem trgu v Ormožu ustavil avtobus Liberalne demokracije Slovenije, kije pripeljal predsednika vlade mag. Antona Ropa in številne ministre. Srečanje in druženje Ormožanov s predsednikom vlade in ministri je bilo organizirano v podporo kandidata LDS za poslanca v državnem zboru Vilija Trofenika. Obisk v Ormožu so ministri izkoristili za krajše vljudnostne obiske, pa tudi delovne sestanke pri predstavnikih ormoškega gospodarstva, zdravstvenih in kulturno-izobraževalnih institucij. Predsednik vlade Anton Rop in ministra dr. Matej Lahovnik in Milan M. Cvikl so obiskali podjetje Carrera Optyl. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je mudil na delovnem sestanku v podjetju Jeruzalem Ormož VVS, dopoldne pa so skupaj obiskali tudi Tovarno sladkorja Ormož. Minister za zdravstvo Dušan Keber je obiskal Zdravstveni dom in Psihiatrično bolnišnico Ormož. Minister dr. Slavko Gaber se je pogovarjal z ravnateljico Gimnazije Ormož, Janez Kopač, minister za okolje, se je pomudil v podjetju Wienerberger in na glinokopu. Več predstavnikov stranke LDS pa se je oglasilo tudi v Knjižnici Ormož.
vki
Foto: vki
Središče ob Dravi • Razstava ob jubileju
O bodočnosti skrivnostni
Ob 40-letnici nastanka Droge je nastala pregledna razstava, ki potuje po Droginih tovarnah in spominja na prehojeno pot. Te dni je 16 panojev zgodovine postavljenih v Proizvodnem centru Gosad v Središču ob Dravi.
Podjetje Droga je nastalo 1964, ko so se združila podjetja Začimba iz Portoroža, Piranske soline in Gosad iz Ljubljane.
Na začetku je bila sol, ki je omenjena že 1274. v statutu mesta Piran in regulaciji tamkajšnjih solin. Zgodba se nadaljuje preko tovarne za predelavo rib avstrijske družbe Warhanek iz leta 1881, ki jo je zaprla prva svetovna vojna. Prevzeli so jo italijanski lastniki, ki so razširili svoj program in so poleg rib uvedli še predjedi, mesne ekstrakte in prve kocke za juho. Po drugi svetovni vojni pa so proizvajali znamenite Argo juhe. Korenine Droge so tudi v podjetju Začimba — Soline Porto-
rož, v sežanski tovarni Sudest za sušenje in destiliranje brkinskega sadja. 1954 se je rodilo podjetje Gosad, ki ga je ustanovilo sedem trgovcev z gobami. Vsi skupaj so postali Droga.
Sprva so predelovali dišavni-ce, pridobivali sol, se ukvarjali z odkupom, predelavo in prodajo zdravilnih zelišč ter gozdnih sadežev. V 40. letih so sledila obdobja izboljšav organizacije dela, posodabljanja tehnologije in izboljševanja produktivnosti, leta združevanj in razdruževanj, preoblikovanja v delniško družbo.
Od leta 1992 so za 12 let imeli tudi tujega deležnika iz
Londona, ki pa je letos svoj delež prodal Kolinski. Lani je Droga zabeležila 17,637 milijonov SIT čistega prihodka od prodaje, pri čemer je delež izvoza 37 %. Vrednost Drogine delnice se je od prvega dne kotacije na borzi — junija 1996 — pa do 30. decembra 2003, s 13.320,65 SIT dvignila na 93.608,00 SIT.
Danes nosi Drogino ime več kot 300 izdelkov v okviru sedmih blagovnih znamk. V tovarni v Središču ob Dravi vlagajo zelenjavo, izdelujejo omake, sladkorno sipo. Vse glasnejše so govorice, ki so jih objavili tudi nekateri mediji, da naj bi v Središču pričeli s proizvodnjo
Na 16 panojih so zbrani fragmenti iz 40-letne zgodovine Droge.
veliko donosnejšega programa kot je zelenjava — s proizvodnjo paštet. Načrti so zaviti v tančico skrivnosti in tako odgovorni ne dajejo nobenih konkretnih odgovorov. Anton Prosnik, direktor središke tovarne, je potrdil, da o tem razmišljajo, vendar še ni nič odločenega, sploh pa ne časo-
vni okviri, ko naj bi se začela omenjena proizvodnja. Potrdil pa je, da so se odločili opuščati manj donosne programe in se poskušajo orientirati v proizvodnjo, ki bo nudila delo vse leto in ne bo ozko vezana na
sezono.
vki
Opuščanje manj donosnih programov in razvijanje programov, ki bodo zmanjšali odvisnost proizvodnje od sezone ter zagotavljali delo čez vse leto, so smernice razvoja Droge, je povedal direktor PC Gosad, Anton Prosnik.
Ptuj • Bencinski servis na Zagrebški
Oktobra začetek gradnje?
Aprila letos je svet mestne občine Ptuj sprejel lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju mestne občine Ptuj ter navezovalnein priključne ceste mesta Ptuj.
Sočasno pa se je ob Zagrebški cesti oziroma povezovalni cesti pričela izdelava projekta za izgradnjo bencinskega servisa, za katerega si na tem območju Ptuj že dolgo prizadevajo. Investitor je Petrol, d. d., Ljubljana, za katerega bo to že več kot tristoti bencinski servis.
Novi ptujski bencinski servis bodo zgradili na zemljišču pred vhodom v Cestno podjetje. Projekt je v zaključni fazi
izdelave. V teh dneh bo investitor zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, je povedal Bojan Kapelj iz sektorja za razvoj in načrtovanje Petrola. Predvidevajo, da bo dovoljenje izdano kmalu oziroma v zakonitem enomesečnem roku, da bi lahko pričeli graditi še oktobra. V idealnih razmerah, če bo vreme lepo in gradnje ne bodo spremljale druge ovire, je mogoče, da ga bodo zgradili
še do konca leta, sicer pa januarja oziroma marca, če bo zima trda.
Bencinski servis na Zagrebški bo imel dva otoka za točenje goriva z nadstrešnico, na 90 m2 se bo razprostirala trgovina, prav toliko bodo imeli tudi spremljajoči prostori. Ob treh vrstah avtomobilskih goriv se bodo kupci lahko oskrbovali tudi s kurilnim oljem.
MG
Sparkasse svetuje;
Kakor si boste postlali, tako boste poslovali.
Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslovnega partnerja. Naše načeio pri Icreditiranju podjetnilcov je, da se vedno prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev kot so nakup zemljišča in izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih ali posodobitev njihove infrastrukture.
Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo:
•	dobo kreditiranja od 1 do 15 let,
•	individualno višino kredita,
•	kredit z devizno klavzulo,
•	mesečni ali četrtletni interval odplačevanja.
Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja.
Tudi glede izbire ustreznega kreditnega zavarovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garancije, ali zavarovanja v obliki poroštva.
Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno.
Vas zanima več?
Finančni svetovalci za podjetja in zasebnike so vam vedno na voljo.
Uroš Vračko
Finančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Maribor Titova cesta 8 Telefon: 02/238 02 55 info@sparkasse.si
SRARKASSE
Drugačna banka
Namigovanja in ugibanja so na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minuli teden povzročila rast slovenskega borznega indeksa SBI 20 v nove rekordne višine. Od ponedeljka je po kratkem padcu indeks zrasel za 1,4 odstotka, četrtkovo trgovanje pa zaključil pri vrednosti 4.899,05 točke. Za ponovno rast sta predvsem "krivi" delnici Krke (KRKG) in Mercatorja (MELR). V poslovnem tisku so se pojavila ugibanja o Krkinem morebitnem tujem prevzemniku, kar je povzročilo rast enotnega tečaja za 5,2 odstotka, z delnico pa je bilo do četrtka opravljenega za 2,2 milijardi SIT poslov. Uprava podjetja je sicer objavila, da na področju kapitalskih povezav Krke z drugimi farmacevti ni nobenih novih dejstev ali dogodkov, objava pa ni pretirano vplivala na investitorje. Druga najprometnejša delnica je bila delnica Mercatorja (MELR), s katero je bilo do četrtka opravljenega za 788 milijonov SIT prometa, enotni tečaj pa je do četrtka pridobil 3,9 odstotka. Srbska komisija za trg vrednostnih papirjev je v četrtek Mercatorju dala dovoljenje za objavo ponudbe za prevzem največje srbske trgovske prehrambene verige C Market. V četrtek je Mer-cator objavil namero za objavo konkurenčne ponudbe za prevzem družbe Emona Maximarket, d. d. Za poplačilo nekaterih kratkoročnih posojil bo Mercator že konec tega meseca izdal obveznice s približno 4,75-odstotno donosnostjo, predvidoma pa bodo izdane za sedem let. Med donosnejšimi delnicami minulega tedna je bila tudi delnica Merkurja (MER) iz Kranja. Delnica je v minulem tednu pridobila 6,25 odstotka vrednosti in četrtkovo trgovanje zaključila pri enotnem tečaju 35.113,30 SIT
Upravi ljubljanske Kolinske in izolske Droge sta pričeli proces združitve obeh podjetij. Lastniki obeh družb naj bi že letos podpisali pogodbo o združitvi, novo podjetje pa naj bi bilo registrirano v začetku prihodnjega leta.
Italijanska banka Intesa želi preko Banca Popolare Friul Adria, prevzeti večinski delež borzne hiše Medvešek Puš-nik. Upravi podjetij sta v sklepni fazi pogovorov. Banka Intesa po investiciji v Deželno banko tako počasi vstopa na slovenski finančni trg.
Statistični urad RS je objavil prvo objavo za bruto domači proizvod v 2. četrtletju 2004. Bruto domači proizvod je v primerjavi z drugim četrtletjem 2003 realno porasel za 4,6 odstotka. V prvi polovici leta je gospodarska rast glede na enako lansko obdobje znašala 4,2 odstotka.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Foto: vki
Ptuj • Kandidati SMS
Mladi za mlade
V Stranki Mladih Slovenije so za volilni slogan za držav-nozborske volitve izbrali stari ljudski pregovor, da na mladih svet stoji.
Foto: Črtomir Goznik
Kandidati SMS v 8. volilni enoti (od leve): mag. Silvestra Kle-menčič (11. volilni okraj), Robert Križanič (10. volilni okraj) in Matej Janžekovič (9. vo ilni okraj).
Pred drugim mandatom v državnem zboru, leta 2000 so bili svojevrstno volilno presenečenje, imajo dobre ideje in načrte. Uresničitev pa je, kot je povedal predsednik stranke Dominik S. Cernjak, odvisna od tega, koliko podpore bodo dobili na volitvah. Prizadevajo si za boljše pogoje za študij, več študentskih domov, več štipendij, za boljše povezovanje z gospodarstvom, da se v bodočnosti več ne bo dogajalo, da mladi, ki letno zaključijo študij, v skoraj 80 odstotkih pristanejo na zavodu za zaposlovanje. Prav tako si prizadevajo mladim olajšati dostop do prve službe. Nasploh pa so prioriteta njihovega programa mladi in njihove teme.
In kaj pravijo kandidati SMS iz 9., 10. in 11. okraja?
Matej.Janžekovič: "Zavzemam se za to, da bi mladi imeli najširše možnosti za izobraževanje. Da bi se imeli možnost po konča-
nem izobraževanju vrniti v svoje kraje in tam najti dobre zaposlitve. Izobraženih kadrov ne potrebuje samo kmetijstvo, temveč tudi drobno gospodarstvo."
Robert Križanič: "Prizadevam si za večjo podporo in uveljavitev nevladnih organizacij na vseh področjih dela in življenja v naši družbi, ki imajo iskrene ambicije in dobre programe in so tudi fleksibilnejše v svojem delovanju od institucionalnih. Prav tako se zavzemam tudi za ugodnejšo davčno politiko, ki bo omogočila fleksibilnejše zapoloslovanje."
Mag. Silvestra Klemenčič: ^"V državnem zboru se bom zavzemala za odpravljanje socialnih razlik med otroki, tudi za popolnoma brezplačno osnovno šolo, ker iskreno verjamem, da jo je mogoče vzpostaviti. Prav tako tudi za spodbujanje medgeneracijske pomoči in za strategijo razvoja mladih.""
MG
Ptuj • Z 21. seje mestnega sveta
Zupan se je "zaobljubil"
Prvotno so za 21. sejo mestnega sveta načrtovali 17 točk dnevnega reda, vključno z informacijami.
Na sami seji so jih nekaj umaknili (poročila nadzornega odbora mestne občine Ptuj o izvedbi nadzora v Komunalnem podjetju, Vrtcu Ptuj, Športnem zavodu Ptuj in v oddelku za družbene dejavnosti za javni zavod Pokrajinski muzej Ptuj) z obrazložitvijo odbora za gospodarstvo, odbora za finance in statutarno-pravne komisije, da za kvalitetnejšo vsebinsko razpravo potrebujejo dodatne podatke. V hodniku Mestne hiše pa je bilo slišati tudi, da Komunalno podjetje Ptuj še vedno ni pripravilo sanacijskega programa.
Zelo skopo gradivo so pripravili za obravnavo investicijskega programa za dograditev OŠ Ljudski vrt in investicijski program za izgradnjo vadbenih površin pod tribunami in razsvetljavo na Mestnem stadionu na Ptuju.
Rajku Fajtu (SDS) je Komunalno podjetje odgovorilo na vprašanje o zamenjavi salonitnih cevi in o izgubah vode v omrežju. Meta Puklavec (DeSus) je župana povlekla za jezik, da ji je svečano zaobljubil, da bo dobila pisni odgovor o vitalno razvojnih strateških dogovorih med vlado in mestno občino Ptuj, ki so se po vsej verjetnosti odvijali že ob prvem obisku predsednika vlade mag. Antona Ropa z nekaterimi ministri na ptujskem gradu in ob ponedeljekovem obisku v Mestni hiši na Ptuju. Obljubo župana si je "izborila" tudi zato, ker je v preteklosti dala že veliko pobud, na katere ni dobila odgovorov, ali pa so bili njeni predlogi in pobude napačno interpretirani. Milan Petek
(SDS) je ugotovil, da uprava ne ve, kaj dela, sicer mu najprej ne bi odgovorili, da je rekonstrukcija lokalne ceste Grajena-Krčevina pri Vurbergu dokončana. Za dokončanje del bo namreč potrebno počakati na državni denar, kljub številnim urgencam ga ministrstvo za gospodarstvo sredstev še ni odobrilo. Avgust Lah (SDS) se je ponovno zanimal, zakaj se ne nadaljujejo dela na modernizaciji ceste v Orešje, obljube so bile, da se bo z deli nadaljevalo julija. V mestni četrti Panorama napovedujejo zaporo ceste, če se z deli ne bo pričelo. Najbolj čudno je to, da je denar v višini 11 milijonov na voljo, dela pa se ne izvajajo. Laha čudi to, da se za dokončanje del na tej cesti ne zavzame tudi domačinka Lidija Majnik, sicer poslanka državnega zbora, ki raje, kot da bi se zavzemala za modernizacijo ceste, "opraše-na" vozi na sprehode svojega vnuka ali vnukinjo. Dejana Levaniča (ZLSD) pa je zanimalo, kdo je odobril postavitev številnih novih reklamnih (predvolilnih) tabel po Ptuju, ali je bil za to izveden razpis, kot je to v praksi v drugih okoljih.
V nadaljevanju 21. seje so sprejeli lokacijski načrt za zgornje območje Rabelčje vasi, kjer bo predvidoma zgrajenih deset družinskih hiš. Poselitveno območje je veliko 1,3 ha. Svetnik SDS Mirko Kekec se je zavzel, da bi kolektor ob Peršonovi ulici zgradili prej, kot se bo pričela gradnja, da bi spodnji del Peršonove ulice zavarovali pred novimi poplavami.
Osnutke odlokov o ustanovitvi javnih zavodov glasbena šola Ka-rola Pahorja Ptuj in OŠ Ljudevita Pivka Ptuj naj bi dopolnili v poglavju dejavnosti, zastavili naj bi jih širše, da bi zavodom omogočili preživetje. Na Ptujskem je na primer v glasbene šole vključene le osem odstotkov populacije, drugje enajst. Milan Petek je mnenja, da bi tudi Športni zavod Ptuj moral biti ustanovljen za širše območje glede na članstvo in tekmovalce, ki prihajajo iz številnih občin. Tudi pogodbene obveznosti bi morale biti trdneje vpete v odlok o ustanovitvi Športnega zavoda Ptuj.
Tristo tisočakov za salonitno streho
Brez bistvenih pripomb so svetniki na 21. seji sprejeli tehnični pravilnik o javnem vodovodu, občane oziroma vse, ki imajo opravek z odpadki, pa bo še kako moral zanimati tarifni sistem za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki prinaša nov način obračunavanja cene storitev za to javno službo. V veljavi bodo tri tarife. Osnovno bo plačevala večina povzročiteljev odpadkov, druga tarifa bo veljala v starem mestnem jedru, kjer se opravlja dodatna storitev nameščanja posod iz zbirnih na prevzemna mesta in nazaj. Tarifo za mešane odpadke bodo po novem morali plačevati vsi, ki na območjih z vpeljanim sistemom ločenega zbiranja odpadkov ne bodo hoteli ločevati odpadkov. Plačnika višje tarife bo poleg tega, da bo plače-
val več, "nagradil" tudi komunalni inšpektor s plačilom za kazen. Tudi s tem naj bi spodbudili ločeno zbiranje pri vseh tistih, ki ga trenutno še zavračajo.
Pri uvedbi tarifnega sistema za plačevanje odvoza komunalnih odpadkov se je razvila tudi razprava o tem, da je cena za kilogram odloženih salonitk, ki znaša 240 tolarjev, previsoka, na kar bi morali državo opozoriti, saj bi odlaganje nevarnih odpadkov moralo biti s strani države nagrajevano in stimulirano s potrebnimi subvencijami. Za nekoga, ki odstranjuje salonitno streho, predstavlja zelo visok strošek. Prevoz na deponijo in odlaganje včasih preseže tudi 300 tisoč tolarjev.
Precej razprave je bilo tudi pri uskladitvi cen programov v ptujskem vrtcu, ki se bodo uveljavile s prvim oktobrom, ne bodo pa direktno udarile po žepu staršev otrok iz mestne občine Ptuj, saj bo uskladitev plačeval proračun mestne občine Ptuj. Svetniki bodo na eni prihodnjih sej poglobljeno razpravljali o razmerah v ptujski predšolski vzgoji, poskušali pa bodo dobiti tudi odgovor, zakaj so cene v ptujskem vrtcu višje kot v Ljubljani.
Pri poročilu o delu javnega zavoda Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj v času od 3. maja do 1. septembra letos je bilo najpogosteje slišati, da je njegovo osnovno poslanstvo priprava strokovnih podlag za mrežo višjih šol, da bo na Ptuju več znanja in da bomo morebiti kdaj uspeli v to okolje pripeljati tudi kakšen univerzitetni program. Zdajšnji odnos mestne občine Ptuj do novega zavoda je neproduktiven, direktor z enim delavcem iz javnih del ne more delati čudežev. Direktorju so naložili pripravo programa nadaljnjega razvoja višjih in visokih šol, kar naj se odrazi tudi v statutu zavoda.
MG
Marija Magdalene kandidira za poslanko
Marija, zakaj ste se odločili ponovno kandidirati?
Če se malo pošalim, pravijo, da v tretje gre rado. Tudi ko se bodo volivke in volivci odločali, če se bodo odločili za mene, bodo lahko obkrožili številko tri. Vendar to seveda ni edini razlog. Ljudje me poznajo in poznajo moje delo v Mestnem svetu, sami bodo lahko presodili, če si zaslužim njihov glas. Prepričana pa sem, da imam dovolj znanja in izkušenj, tako na področju gospodarstva kot politike, pa tudi dovolj energije, da lahko naredim nekaj dobrega za Ptuj in Slovenijo. Moti me namreč, da nekateri svoje poslanske funkcije ne opravljajo kot bi jo morali, kar izginejo, pojavijo se pa ponovno, ko je treba začeti s plakatiranjem za naslednje volitve. To zame ni delo poslanke oziroma poslanca.
In kako vi gledate na delo poslanke, oziroma kaj bi spremenili, ~e bi bili izvoljeni?
V parlamentu bom, če bom izvoljena, delovala tako, da bo v naslednjih štirih letih Slovenija postala ena najbolj razvitih evropskih držav, vendar ne na c^ račun najšibkejših. Velikokrat slišimo takšne obljube, vendar nam nikdar niso predstavljeni konkre-ii tni predlogi, da bi se to tudi
uresničilo.V parlamentu morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo izboljšali pogoje življenja tistim, ki živijo na robu preživetja, ki bodo zagotovili finančno disciplino, da ne bodo zaradi likvidnostnih težav propadala mala in srednja podjetja, zato je nujno potrebno spremeniti tudi 125. člen Zakona o stečaju in likvidaciji. Ravno prejšnji teden sem bila na razpravi, kjer so posamezniki, ki sedaj sedijo v parlamentu, zagotavljali, da Zakoni že obstajajo in da so stvari urejene. To sploh ni res, kljub nekaterim zakonom se le-ti ne izvršujejo, ostajajo le simbolično in povzročajo krivice tistim, ki nimajo vpliva, da si kakorkoli izboljšajo življenjski standard. Zraven tega je treba preseči politične interese, v smislu kdo je za kaj zaslužen in resnično poskrbeti za
skladen regionalni razvoj, kjer naj se Slovenija uredi na 3 strukturne kohezijske regije in 14 sub-regij. Če bo šlo tako naprej, da ena stranka zavira drugo, bomo še na to lep čas čakali. Potrebujemo cenejšo državo, zagotoviti moramo usklajevanje pokojnin z rastjo plač. Velikokrat namreč slišimo, da imajo upokojenci previsoke pokojnine, vendar si jih le malo lahko privošči bivanje v domovih za ostarele, zavedati se tudi moramo, da upokojenci vzdržujejo socialni mir v državi, saj je veliko mladih in mladih družin še neosamosvojenih, pomagajo jim njihovi straši in stari starši. Posebej pa si bom prizadevala za spremembo predpisov na področju davčne zakonodaje. Takšna kot je danes, namreč ne pospešuje razvoja gospodarstva,
ampak ga kvečjemu zavira. Zaradi visoke obremenitve plač in dobička nismo zanimivi ne za domače kaj šele za tuje investitorje. Ukiniti je potrebno davek na plače in poceniti državno upravo, povečati davčne olajšave za vlaganja v osnovna sredstva in uvesti dodatne stimulacije za tiste, ki štipendirajo študente in za nedoločen čas zaposlujejo mlade, brezposelne in invalide. Prizadevala si bom za brezplačno šolanje na vseh ravneh. Danes nam govorijo, da je šolanje brezplačno, pri tem pa ne upoštevajo, da obstajajo tudi stroški prehrane, nastanitve, učbenikov in vsega ostalega, kar mladi potrebujejo v šolah. Sistem izobraževanja se mora spremeniti tako, da se bo povezal s prakso. Zraven tega pa je zame in za Ptuj pomembno, da se čimprej uvrsti na seznam UNESCO, in to kot regijsko in kulturno središče Spodnjega Podravja.
V mestnem svetu sedite z Dejanom Levani~em, najmlajšim svetnikom, oba sta ZLSD. Kakšna je vaša vizija mladih, kako je za njih poskrbljeno?
Združena lista socialnih demokratov je stranka, ki mladim odpira prostor. Dajemo jim priložnost, saj vemo, da imajo ideje in zami-
sli, na katere smo mi skoraj pozabili. Nimamo vedno vse prav, tega se moramo zavedati. Z Dejanom se odlično razumeva in sva odličen par. Usklajujeva potrebe tako mladih kot tistih, ki se na kakršen koli način obrnejo na naju. Skupaj sva vložila pobudo za ohranitev študentskih bonov na Ptuju, izgradnjo Mladinske hiše na Ptuju, preko Mestnih oblasti pozvala ministra za šolstvo, naj zagotovi primerljivo število študentskih postelj glede na evropske standarde. Vendar je na tem področju potrebno narediti še veliko več. Z davčno zakonodajo zainteresirati podjetja, da bodo več štipendirala, več sredstev kot doslej je potrebno nameniti za štipendije iz občinskih proračunov, zagotoviti brezplačno šolanje, uvesti beneficirane obresti na kredite, ki so najeti za študij, enote višjih in visokih šol ter fakultet organizirati v vseh
Mestnih občinah ter slediti načelu, da mora biti izobraževanje pravica vseh, ne privilegij bogatih.
Povejte nam, zakaj bi ljudje volili ZLSD (Združeno listo socialnih demokratov)?
Združena lista socialnih demokratov je stranka, ki ne povzroča konfliktov in ne ustvarja afer. Daje razvoj države, sociale in solidarnosti na prvo mesto. Sledi načelu, da moramo zagotoviti takšne pogoje, da si bo lahko vsaka posameznica in posameznik s svojim delom in ustvarjalnostjo zagotovil blaginjo zase in svojo družino ter jo solidarno delil z drugimi. Ne zagovarjamo politične razdelitve le na liberalni in krščanski tabor, temveč menimo, da si država, kot je Slovenija, zasluži odprt prostor za socialno demokracijo.
Plačana objava
Lenart • Seja občinskega sveta
Tudi v tretje ni šlo
V četrtek, 9. septembra, so se lenarški občinski svetniki sestali na 14. seji.
Najprej so sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o predkupni pravici v občini Lenart. V nadaljevanju so se lotili, že tretjič, sprejemanja rebalansa letošnjega proračuna, ki ga na 12. in 13. seji niso sprejeli. V predlogu rebalansa proračuna so se prihodki povečali za 10,17 odstotka in znašajo 1.686 milijonov tolarjev. Odhodki pa so se povečali za 15,42 odstotka in znašajo 1.811 milijonov tolarjev. V rebalansu je predvideno tudi dodatno zadolževanje občine v višini 125 milijonov tolarjev. Tako letošnje zadolževanje proračuna znaša skoraj 235 milijonov tolarjev.
Najprej je svetnik Ručigaj od direktorja ZD Lenart Jožefa Krambergerja, ki je tudi občinski svetnik, zahteval pojasnilo v zvezi z nekaterimi govoricami, ki se širijo po Lenartu, da v ZD Lenart rušijo zobne ordinacije, stare štiri leta, in da se del zdravstvenega doma namerava privatizirati. Svetnik in direktor ZD Lenart Jožef Kramberger je pojasnil, da gre za investicijo, vredno 110 milijonov tolarjev. Za nakup prostorov so Mariborske lekarne odštele 55 milijonov tolarjev, 35 milijonov je za nakup pripravljen občini plačati fizioterapevt Saša Vogrin, 20 milijonov tolarjev pa bo k investiciji primaknilo Ministrstvo za zdravje. To pomeni, da če
investicija ne bo potrjena, bo občina izgubila 110 milijonov tolarjev. Kramberger je odločno zanikal, da bi lekarno gradil za ženo in da jo namerava priva-tizirati. Pojasnil je, da ne bodo rušili štiri leta starih zobnih ambulant, ampak jih bodo le prestavili na novo lokacijo, saj je ta dokaj neprimerna, ker je zaradi velikih hodnikov in čakalnic izkoriščenost prostora slabih 50 odstotkov.
Po dveh urah razprave, v kateri so posamezni svetniki menili, da je rebalans proračuna nerealno zastavljen in da je v njem velika proračunska luknja, je župan mag. Ivan Vogrin povedal, da rebalansa proračuna ne bo dal na glasovanje. Kot vzrok je navedel izvršbe, ki jih dobivajo občine zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ki je na več pobud gospodarskih družb (Telekom Slovenije, Elektro Slovenije, DARS, Geoplin) odločilo, da so občinski odloki o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v neskladju z zakonom. Župan je svetnike seznanil tudi z vsebino pisma, ki so ga poslali predsedniku vlade Antonu Ropu, o njem smo poročali v prejšnji številki Štajerskega tednika. Če bo davčna uprava izvršbe izpeljala, grozi občini Lenart zaplemba sredstev v višini 136 milijonov tolarjev s pripadajočimi obrestmi
Telekomu in 22 milijonov tolarjev s pripadajočimi obrestmi Elektru Slovenije. Zaradi navedenega je župan predlog rebalansa umaknil in svetnikom predlagal, da ga pooblastijo za podpis pogodbe za nadaljevanje investicije v Zdravstvenem domu Lenart, saj ta nima posledic za proračun. To so svetniki tudi soglasno storili.
Zmago Šalamun
Kidričevo • LDS
Predvolilno srečanje
Foto: M. Ozmec
V kidričevskem Parku mladosti se je zbralo nekaj sto članov in simpatizerjev LDS.
Ptuj • Ponovno oratorij
"Lahko si zvezda"
"Lahko si zvezda" je bilo glavno geslo letošnjega oratorija, že tretjega. Od 16. do 21. avgusta se je na njem vsakodnevno zbiralo kar 150 otrok. Gre za sklop delavnic, molitve in iger, ki otrokom omogočajo bogate počitnice, animatorjem pa aktivno sodelovanje in veliko izkušenj.
Otroci od 4 do 14 let so se vsak dan ob 9. uri zbrali v prostiji, kjer je bilo središče dogajanja. Po petju in igrah so si pred cerkvijo sv. Jurija ogledali uprizoritev zgodbe o 'Modri' - Katarini Aleksandrijski. Po molitvi v cerkvi so se začele delavnice, poleg iger najzanimivejši del oratorija. Potekale so v treh skupinah: popotniški, Mavrični in Zvezdniški. Ob 12. uri
Ormož • Podpisano pismo o nameri
Občinski odbor LDS Kidričevo in kandidat za poslanca v državnem zboru Anton Butolen so minulo nedeljo 19. septembra v Parku mladosti pri kidričevskem vrtcu pripravili predvolilno srečanje s piknikom, ki se ga je udeležilo več sto članov in simpatizerjev stranke.
Organizatorji popoldanskega srečanja so v Kidričevem sicer pričakovali udeležbo celotnega ministrskega zbora LDS s predsednikom vlade mag. Antonom Ropom na čelu, žal pa sta se kmalu po predstavitvi kandidata Antona Butolena, ki kandidira za območje Majšperka, Žetal, Cirku-lan in Cirkovcev, srečanja lahko udeležila le minister za zdravje dr. Dušan Keber in strankarski funkcionar Anton Anderlič.
-OM
vsak dan so za nas poskrbele kuharice s kosilom, nato pa so sledile igre na turnirskem prostoru pod gradom. Da pa je bilo vse skupaj še bolj pestro, so se v sredo odpravili v ptujske toplice, v petek pa na izlet do Doma krajanov v Skorbi.
V soboto smo zaključili z mašo, ki jo je vodil br. Mirko Veršič, temu pa je sledila še pogostitev in razstava za vse starše, ki so prejeli tudi časopis in zgoščenko s slikami. Za 40 animatorjev delo sicer še ni bilo zaključeno, saj jih je čakalo še pospravljanje in prever-ba, a glavno je, da so imeli otroci možnost en teden žareti kot zvezde.
Oratorij so organizirale vse tri ptujske župnije, podprla pa ga je tudi Mestna občina Ptuj ter veliko drugih sponzorjev in prostovoljcev. Upamo pa, da jih bo na Ptuju še veliko!
A. K.
Gradili bodo dve pošti
Tik pred odprtjem novih prostorov pošte v Središču ob Dravi in pri Miklavžu pri Ormožu sta predsednik uprave Pošte Slovenije mag. Alfonz Pod-gorelec in župan občine Ormož Vili Trofenik podpisala pismo o nameri. V njem se zavezujeta, da bosta do avgusta prihodnjega leta končala izgradnjo poslovno-stanovanjskih objektov v Podgorcih in Ivanjkovcih.
Pošta Slovenije in Občina Ormož sta našla skupen interes, saj obe v teh okoljih potrebujeta poslovne prostore. Pošta Slovenije širi in obnavlja svoje poslovalnice predvsem zaradi nenehne širitve obsega svojih storitev (letos so jih v primerjavi z lanskim letom povečali za 16%), zlasti v povezavi z NKB. Obnovili so že poslovalnico pri Sv. Tomažu, v prihodnjih letih pa bo potrebno obnoviti tudi
pošto v Ormožu, ki vse težje dohaja potrebe poslovanja. Dogovorjeno pa je tudi manjše popravilo fasade na pošti pri Veliki Nedelji. Na vprašanje o morebitnem zaprtju pošte na Kogu pa je pa je mag. Podgorelec povedal, da je v Sloveniji precej pošt, ki s prihodki ne utemeljujejo svojega obstoja. V takšnih krajih delujejo kot javna služba in ne nameravajo zapirati pošt proti volji občanov. Povedal je še,
Mag. Alfonz Podgorelec, predsednik uprave Poste Slovenije, in župan občine Ormož Vili Trofenik sta svečano podpisala pismo o nameri, da do prihodnjega avgusta skupno zgradijo poslovno-stanovanjska objekta v Ivanjkovcih in Podgorcih.
da je Pošta Slovenije samostojna gospodarska družba, ki od leta 1953 ni več proračunski porabnik, zato vse svoje investicije financira iz tujih kreditov, amortizacije in prodaje premoženja. Predvidevajo, da bodo za posamezni objekt prispevali okrog 60 do 70 milijonov SIT.
Občina Ormož je ponujeno priložnost prav tako pograbila z obema rokama, saj je kot ustanoviteljica dolžna zagotoviti primerne prostore za delovanje ambulant Zdravstvenega doma. Ambulanti bosta tako delovali v Ivanjkovcih in Podgorcih. V mansardi objektov pa načrtujejo ureditev stanovanj. Občina bo poizkušala del sredstev za izgradnjo pridobiti od Ministrstva za zdravstvo oziroma Stanovanjskega sklada RS. Zemljišči za oba objekta sta že zagotovljeni. Župan Trofenik je poudaril, da spremembe prinašajo boljše delovne pogoje uslužbencem in zvišanje nivoja storitev za občane, prispevajo pa tudi k ure-jenejšemu videzu kraja. Rojaku mag. Alfonzu Podgorelcu se je za njegovo osebno angažiranje pri posodobitvi pošt v občini zahvalil s spominskim zlatnikom Občine Ormož.
viki klemenčič ivanuša
BANKA
NIJE
PREDNAROČILO priložnostnih kovancev 2005
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2005 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 77/2004), in sicer ob:
-	100-letnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze in
-	100-letnici slovenskega filma.
Ob vsakem dogodku bosta izdana zlatnik s predvideno nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev in srebrnik s predvideno nominalno vrednostjo 5.000 tolarjev. Vsi priložnostni kovanci bodo izdani v prvi polovici leta 2005. Prodajali se bodo po prodajni ceni, ki bo višja od nominalne vrednosti.
Banka Slovenije zbira predhodna naročila za navedene zlatnike in srebrnike. Pisno prednaročilo lahko posredujete do 11. oktobra 2004 na naslov:
Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana
ali na elektronski naslov: prednarocilo-pril.kovanci@bsi.si .
Obrazec za prednaročilo je objavljen na spletni strani www.bsi.si.
Po objavi sklepa Banke Slovenije o datumu izročitve priložnostnih kovancev v prodajo in obtok v Uradnem listu RS, bodo prednaročniki o tem posebej obveščeni.
Foto: vki
Ptuj • Problematika parkiranja v blokovskih naseljih
Občina zemljo, občani denar za ureditev?
Ptuj ni nobena izjema, kar zadeva problematiko parkiranja. Težave so v vseh delih mesta, v starem mestnem jedru, prav tako pa tudi v blokovskih naseljih, teh je največ na območju mestne četrti Ljudski vrt, se zlati pa v Kraigherjevi in Ulici 5. prekomorske.
Kot je povedal predsednik sveta četrti Stojan Žižek, so si reševanje teh problemov zadali tudi v svoj program dela. Stanovalci na prizadetem območju so se organizirali, ustanovili tudi iniciativni odbor, vodi ga Franc Kelc, Kraigherjeva 28, da bi problematiko rešili v zadovoljstvo čim večjega števila prebivalcev tega obmo-~ja Ptuja. Na Kraigherjevi je na primer 400 stanovanj, a le 210 parkirnih mest.
Iniciativni odbor za re{evan-je problematike parkiranja na Kraigherjevi od 14 do 33 in Ulice 5. prekomorske sestavljajo predstavniki svetov stanovanj-
skih skupnosti, na Kraigerjevi jih je 19. v Ulici 5. prekomorske 7. Drugega sestanka, ki je bil 16. septembra, na prvem so podrobneje predstavili problematiko parkiranja in nakazali rešitve, na katerem so se seznanili z idejnim načrtom izgradnje parkirnih mest na koncu Kraigherjeve, se je udeležilo več kot polovica predstavnikov stanovanjskih skupnosti, sodeloval je tudi podpredsednik četrti Boštjan Florjančič. Predstavnikov skupne občinske uprave in službe mestnega arhitekta ni bilo. Mestna oblast je pripravljena prisluhniti občanom dela Kraigherjeve, ki
so v večini tudi lastniki stanovanj, pri reševanju njihovega problema. Brezplačno jim odstopa zemljišče na koncu omenjene ulice, kjer bi lahko uredili 86 parkirnih mest na asfaltirani podlagi, z rampo in ograjo. Po projektantski oceni naj bi ureditev enega parkirnega mesta veljala od 150 do 200 tisoč tolarjev. Ta znesek pa se lahko še zniža, tudi z aktivnim angažiranjem članov svetov stanovanjskih skupnosti.
Na sestanku 16. septembra je bilo slišati tudi nekaj nasprotujočih si mnenj, od tega, da je zelenice škoda urediti v parkirišče. Resnici na ljubo jo
Foto: Črtomir Goznik
Na tem mestu naj bi uredili 86 parkirišč za potrebe stanovalcev na Kraigherjevi ulici od številke 14 do 33.
nekateri že sedaj uporabljajo za parkirišče, saj je stiska velika, nekateri imajo ob enem stanovanju dva in tudi tri avtomobile, ne pa tudi toliko parkirnih mest. Ko se je blokovsko naselje izgrajevalo, je na eno stanovanje odpadlo le 0,5 parkirnega mesta. Trenutno stanje pa je takšno, da to območje izkazuje potrebe po 1,5 parkirnega mesta po enem stanovanju, število avtomobilov pa se še povečuje. Za nekatere pa bi bilo bolj sprejemljivo, da bi si poiskali parkirno mesto na trenutno gramoziranem parkirišču ob Arbajterjevi ulici, kjer pa je predvidena gradnja tripleks garaž, ko bo imela mestna občina denar, sedaj ga nima. Dejstvo pa je, da na mestu, kjer je predvidena gradnja, ne bo nihče vlagal.
Zdaj je na stanovalcih, da se odločijo, predstavniki svetov stanovanjskih skupnosti so na sestanku 16. septembra sprejeli nalogo, da bodo obiskali stanovalce in zbrali podatke o številu zainteresiranih za gradnjo. Verjetno je za vse boljša rešitev ureditev varnih parkirnih mest, kot pa, da jih bodo nenehno preganjali mestni redarji in jim pisali kazni za nepravilno parkiranje. Zdaj so v stiski, ker nimajo parkirnih mest, prisiljeni parkirati na pločnikih in zelenicah.
Tretji sestanek, kjer bodo že lahko predstavili število tistih, ki se bodo odločili za ureditev lastnega parkirnega mesta, bo po volitvah, 5. oktobra.
MG
Središče ob Dravi • Otvoritev plinovodnega omrežja
Greli se bodo s plinom
Prejšnji petek so v Središču ob Dravi uradno odprli plinovodno omrežje od Ormoža do Središča. Podjetje Mestni plinvodi iz Kopra je delo pričelo v letu 2002, investicija je bila vredna okoli 224 milijonov tolarjev, izgrajenega je bilo 12.617 m plinovodnega omrežja in 62 priključkov. Trenutno je na plin v Središču ob Dravi priključenih 36 uporabnikov.
Trak je na petkovi otvoritveni slovesnosti prerezal ormoški župan Vili Trofenik. Občina Ormož je namreč pred 10 leti kot druga v Sloveniji, prvi so bili v Novem mestu, podpisala koncesijsko pogodbo s podjetjem Mestni plinovodi o izgradnji plinovodnega omrežja in distribuciji plina za obdobje 29 let, po letu pričetka distribucije. Začelo se je v mestu Ormož, leta 1995 so pričeli z distribucijo plina, koncesija pa je bila podpisana za izgradnjo plinovodnega omrežja in distribucijo plina tudi do Središča ob Dravi, kjer se je izgradnja pričela leta 2002 ter se v letu 2003 v večji meri zaključila. Zgrajenih je bilo 12.617 m plinovodnega omrežja, 62 priključkov ter reducirna postaja v Ormožu. V letošnjem juniju je bilo pridobljeno uporabno dovolje-
Foto: Majda Frk
Franc Magdič, vodja PE Ormož, in Egon Maglica, direktor poslovnih enot podjetja Mestni plinovodi, sta s prižigom bakle prejšnji petek v Središču bo Dravi uradno odprla plinovodno omrežje.
nje. Na plinovodno omrežje je trenutno priključenih 36 uporabnikov, od tega pet večjih: Dom kulture - Sokolana, podjetje Stamberger, d. o. o., vrtec, stavba krajevne skupnosti, poteka pa tudi obnova kotlovnice OS Središče ob Dravi. Prispevek za plinovodni priključek za gospodinjstvo je 162.432 tolarjev, če sta na priključku dva uporabnika pa je trenutno akcijska cena 107.000 tolarjev. Direktor podjetja Mestni plinovodi Egon Maglica je na otvoritveni slovesnosti poudaril, da je zemeljski plin energija prihodnosti, pa še cenejši je od kurilnega olja za okoli 25 %. Slavnostnim nagovorom je prejšnji petek na Trgu talcev v Središču ob Dravi sledil prižig plamenice ter pričetek uradnega obratovanja plinovodnega omrežja v Središču ob Dravi.
Majda FridI
Od tod in tam
Janežovci • Mega piknik ZLSD
Kandidati Robert Markež, Marija Magdalenc in Albin Mi-lošič skupaj s predsednikom stranke Borutom Pahorjem.
V nedeljo, 19. septembra, je v Janežovcih potekala velika zabavno-sportna prireditev z nastopom glasbene skupine, animatorke Mimi in s predstavitvijo kandidatov ZLSD v VIII. volilni enoti. Prireditve se je udeležil tudi predsednik ZLSD Borut Pahor, ki je zbranim spregovoril o dosedanjem delu stranke in načrtih za bodočnost. Zbranim pa so se predstavili tudi kandidati, ki kandidirajo v treh ptujskih okrajih: Robert Markež, Marija Magdalenc in Albin Milosič. Na prireditvi so se pomerili tudi v raznih družabnih športnih igrah - in pekli palačinke.
Zmago Šalamun
Markovci • Upokojenci obnovili dom
Foto: mz
Društvo upokojencev (DU) Markovci, katerega predsednik je Janez Majer iz Bukovcev, šteje 728 članov. Konec poletja so v celoti obnovili zunanjost svojega rekreacijskega doma v Markovcih. Zaradi dotrajanosti so bila na poslopju že večkrat izvedena obnovitvena dela. V15 letih, odkar društvu predseduje Janez Majer, so v bifeju prepleskali stene, zamenjali zavese, kupili nov točilni pult, kavni aparat in blagajno. Za upravne prostore društva so nabavili novo pisarniško pohištvo in pripadajočo opremo. Med obnovitvenimi deli so z granitom obložili stopnice ter v celoti opremili sejno sobo. V teh dneh pa se je končala zunanja obnova doma. Kot navaja predsednik društva Janez Majer, so v celoti obnovili ostrešje in ga pokrili z novo kritino: "Seveda pa imamo tudi že načrte za naprej, saj bi radi obnovili še notranjost našega bifeja, da bo prostor čimbolj prijeten in da se bodo naši gostje v njem dobro počutili..'
Mojca Zemljarič
Pristava • Prvo srečanje vaščanov
Foto: Niko Soštarič
Prostovoljno gasilsko društvo iz Pristave v občini Ljutomer je pripravilo prvo srečanje vaščanov, ki so kdajkoli živeli v tem kraju. Povabljenih je bilo več kot 120 ljudi, odzvalo se jih je okoli sto in v prijetnem vzdušju so ob pestrem kulturno-zabavnemprogramu obujali spomine iz mladih dni. Posebej čustven je bil Tone Vršič, ki je najbolj oddaljen od rojstne Pristave—že 47 let živi v predmestju kanadskega Toronta, vsaj dvakrat letno pa se vrača domov. Izjemno pretresljiva je zgodba 85-letne Rozalije Vargazon, ki jo je leta 1946 takratna oblast skupaj s še štirimi člani družine izgnala iz Pristave. Doživela je veliko gorja, pristala pa je na Dunaju, kjer je že 58 let. Takšne in podobne zgodbe so se v sobotnem pristavskem druženju kar vrstile. Vsi udeleženci pa so v skupnem druženju izžarevali srečo in zadovoljstvo, ob slovesu pa je bila njihova največja želja, da se prihodnje leto znova srečajo.
Niko Šoštarič
Foto: ZS
Ptuj • 43 let po začetku sindikalnih srečanj
Obujeno sodelovanje bratskih obdn
V spomin na 16. september leta 1961, ko so sindikalni delavci iz občin Čakovec, Varaždin in Ptuj na skupni seji v Ptuju sklenili dogovor o medrepubliškem sindikalnem in kulturnem sodelovanju, so se dolgoletni sindikalni delavci po 43 letih spet zbrali v Delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju in sklenili, da sodelovanje obnovijo.
Kot je poudaril eden od začetnikov teh sodelovanj Feliks Bagar, je 16. september 1961 v zgodovini sindikalnega gibanja občin Čakovec, Varaždin in Ptuj zapisan kot zavestno dejanje takratnih sindikalnih svetov, ki je obrodilo bogate sadove množičnega gibanja za krepitev prijateljskih vezi in sodelovanja dveh sosednjih narodov na območju hrvatskega Zagorja, Međimurja, Podravine in Podravja. Razvilo se je kot rezultat sindikalnega sodelovanja slušateljev prve generacije takratne ptujske sindikalne šole z občinskim sindikalnim svetom iz Varaždina ter sindikalno organizacijo Tekstilnega kombinata Varteks Varaždin iz leta 1960 ter od spomladi leta 1961 tudi z občinskim sindikalnim svetom Čakovec. Posledica tega sodelovanja je bila prva skupna seja sindikalnih svetov iz Čakovca, Varaždina in Ptuja, ki so 16. septembra 1961 na Ptuju položili temelje za vsestransko sodelovanje, ki je trajalo do leta 1990. Potem ko so leta 1960 pričeli sodelovanje med Ptujem in Varaždinom, se je leta 1961 priključil Čakovec, leta 1964 Ormož, 1968 Koprivnica, 1969 Slovenska Bistrica, 1973 Krapina, 1977 Maribor Tezno, 1979 Pregrada, 1981 Lendava in Šmarje pri Jelšah, 1984 Ivanec in leta 1985 še Klanjec. Dogovori pa so potekali tudi z Zlatarjem Bistrico in Zabokom. Zajelo je širok krog ljudi, od najmljaših do najstarejših, vključevalo pa številne krajevne skupnosti, tovarne, šole in ustanove, štabe in enote civilne zaščite, kulturna, gasilska in športna društva, družbenopolitične organizacije, pa tudi lokalne časopise in radijske postaje. Vsako leto so izdajali skupno revijo Prijateljstvo, ki je izhajala v jezikih obeh sodelujočih narodov. Ob 20-letnici so ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije ter republiških in občinskih sindikalnih svetov Slovenije in Hrvaške pripravili razstavo. Zgodovinski arhiv iz Ptuja, ki jo je strokovno pripravil, je izdal poseben katalog.
V spomin na uspešno bratsko
sodelovanje so 20. septembra 1975 pri ptujskih Termah posadili 9 spominskih dreves; dogodek je spremljalo okoli 3.000 delavcev sodelujočih občin. Ob 25-letnici sodelovanja so 16. septembra 1986 v Delavskem domu Franca Krambergerja postavili spominsko ploščo, v tednu kajkavske kulture so vsako leto ob 16. septembru priredili dan prijateljskih občin, pozneje tudi skupne oddaje lokalnih radijskih postaj. Občinske konference mladine so pripravljale skupne mladinske delovne brigade. Med večje prireditve so sodile tudi medrepubliške vaje enot in štabov civilne zaščite. V letu 1985 pa so podpisali še listino o pobratenju sodelujočih občin in sindikalnih svetov.
Sodelovanje in delovni program je sprejemal in skrbel za realizacijo Koordinacijski odbor, ki je imel vsako leto sedež v drugi občini, njegovo delo pa je usahnilo v letu 1990. Simbolni sedež, ki se je selil iz občine v občino, sedaj hrani Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Ptuj v avli Delavskega doma Franca Krambergerja. Vso dokumentacijo o sodelovanju hrani Zgodovinski arhiv Ptuj, ves čas pa jo je skrbno urejala dolgoletna sodelavka srečanj Nada Jur-kovič.
Ideja o ponovni oživitvi sodelovanja je vzklila v začetku letošnjega leta; na pobudo Feliksa Bagarja sta na slavnostni seji ob prazniku MO Ptuj 5. avgusta župana Varaždina Ivan Čehok in Ptuja Štefan Čelan podpisala listino o sodelovanju med Ptujem in Varaždinom. Tudi omenjeno srečanje v Ptuju 43 let po njihovem začetku oziroma 14 let po prekinitvi sodelovanja je bilo namenjeno skupni oceni dosedanjih aktivnosti in tehtanju možnosti za njihovo ponovno oživitev. Poleg Feliksa Bagarja so se ga udeležili tudi pionirji bratskih srečanj: Tomislav Cu-kor, Ivica Domislovič, Dragoslav Đordevič, Vladimir Tapun in drugi. Ob obuditvi srečanj sta izrazila veselje tudi predsednik sindikata upokojencev Slovenije
Foto: M. Ozmec
Spomini so zaživeli tudi ob sprehodu pod drevesi v aleji bratstva, ki so jih zasadili leta 1975.
Foto: M. Ozmec
Ptujčan Feliks Bagar (desno) skupaj s pobudniki srečanj iz Hrvaške in Čakovca.
Konrad Breznik ter sekretar območne organizacije ZSS Ptuj Boris Frajnkovič.
Predstavnik sindikatov Hrvaške Siniša Miličič je poudaril, da meja ne predstavlja nobenih ovir, saj med prijatelji vedno velja le dobra volja, ter predlagal, da pripravijo prihodnje leto srečanje pobratenih občin v Varaždinu.
Sekretar območne organizacije ZSS Ptuj Boris Frajnkovič se je posebej zahvalil Feliksu Bagarju za pobudo in ponovno oživitev srečanj ter izrazil vso podporo. Pridružila sta se mu tudi tiskovna predstavnica Mestne občine Ptuj Tanja Osterman Renault, ki je opravičila županovo odsotnost, posebno zahvalo vsem, ki so ta srečanja začeli in z njimi tudi nadaljujejo, pa je izrazil tudi
Foto: M. Ozmec
Udeleženci spominskega srečanja pred delavskim domom v Ptuju, kjer so se pred 43 leti srečanja bratskih občin tudi začela.
Foto: M. Ozmec
Veselje nad obuditvijo srečanj je izrazil tudi predstavnik hrvaških sindikatov Siniša Miličič.
predsednik območnega sindikata upokojencev Ptuja Edi Kupčić.
Spomine na nekdanja srečanja so obujali tudi Dragoslav Đordevič, Robert Muhič in Stane Lepej. Janko Bezjak je opozoril aktualne politike, da ne želimo takih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, kot smo jim priča prav po njihovi zaslugi, Andrej Feko-nja je ugotovil, da ni mnogoče prekiniti sodelovanja med Slovenci in Hrvati z nobeno dnevno politiko, saj obstajajo zgodovinske vezi, že od časov Matije Gub-ca naprej, Vlado Kapun pa je predlagal, da iz pogovornih slovarjev zbrišejo nazive gospe in gospodje ter da se spet nago-vorjajo s prijatelji in tovariši, kar tudi so.
Da bi ponovne vezi spet utrdili, so se vsi skupaj odpravili proti ptujskim Termam ter se sprehodili pod alejo devetih spominskih dreves, ki so jih zasadili leta 1975, pred skupnim kosilom pa so položili še venec k spomeniku na starem mestnem pokopališču v Ptuju.
M. Ozmec
Od tod in tam
Videm • Desetletnica šole
V	OŠ Videm se v prvih jesenskih dnevih spominjajo časa pred 10 leti, ko so svećano odprli novo šolo. Ob tej priložnosti so pripravili dokumentarni film o zgodovini šolstva v Vidmu, o dogodkih ob odprtju šole ter o današnjih aktivnostih na šoli. Film si bodo učenci ogledali v sklopu razrednih ur, starši pa na roditeljskem sestanku. Tudi občanom in občankam Vidma bodo film predvajali po internem ^-sistemu. (T P)
Središče ob Dravi • Dan odprtih vrat
V	Oljarni pripravljajo v soboto med 9. in 18. uro dan odprtih vrat. Obiskovalcem bodo predstavili ročno tre-bljenje buč, proizvodnjo bučnega olja, razstavo jedi iz bučnega olja, razstavo buč in še kakšno presenečenje. Zanima jih, pri kom je letošnjo jesen zrasla največja buča, zato obiskovalce pozivajo, da primerjajo svoj bučni pridelek in ga prinesejo na ogled. Nagradili bodo največjo in najzanimivejšo bučo. (vki)
Radenci • Župan Toplak za poslanski stolček
Foto: Miha Šoštarič
Jožef Toplak, ki že v drugem mandatu opravlja delo župana občine Radenci, bo na bližnjih državnozborskih volitvah kandidiral za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke. Jožef Toplak iz Boračeve bo kandidiral v šestem volilnem okraju osme volilne enote s sedežem na Ptuju. Toplak si predvsem želi, da bi kot poslanec pospešil gradnjo avtocestnega odseka Maribor—Lendava, prizadeval si bo tudi za izgradnjo domov za starejše občane v Radencih in Gornji Radgoni, za zmanjšanje socialnih razlik ter dvig osebnih dohodkov in pokojnin, stimuliranje podjetij k zaposlovanju iskalcev prve zaposlitve ter starejših brezposelnih in oseb, ki so že več let brez zaposlitve ... ^MS)
Ormož • Druga otroška modna revija
Foto: arhiv Ne-ja
Minulo nedeljo je v prostorih Centra starejših občanov v Ormožu potekala druga otroška modna revija šiviljstva Ne-ja iz Senešcev pri Veliki Nedelji. Po modni brvi se je v dveh izhodih sprehodilo dvajset mladih ma-nenenk in manekenov, ki so predstavili modna otroška oblačila za jesen in zimo, poleg tega pa so na razstavili tudi izdelke, ki so jih dan poprej izdelali v okviru muzejskih delavnic — večinoma modne rutice in torbice, ki so jih ročno poslikali in tudi sami sešili, na modni reviji pa uporabili kot privlačne modne dodatke. (nsk)
Radomerje • Pričakuje se dobra letina
3
V Radomerju pri Ljutomeru je minulo nedeljo potekala tradicionalna turistična prireditev Preša, vino, veselje. V dopoldanskem času so si obiskovalci na kmečki tržnici lahko kupili številne podeželske dobrote, popoldanski čas pa je bil namenjen trgatvi grozdja ter prešanju na star način. Trgači so nabrali okrog 400 kilogramov grozdja, ki so ga nato stisnili v več kot 100 let stari Pihlarjevi preši (na fotografiji). (MS)
Ptuj • Predstavitev kandidatov DeSUS
Boljši jutri za vse generacije
V dvorani Doma upokojencev v Ptuju je bila v sredo, 15. septembra, tiskovna konferenca, na kateri so predstavili sebe in svoje programe kandidati Demokratične stranke upokojencev Slovenije za 8. volilno enoto Marija Černila, Ignac Vrhovšek in Stanislav Lepej.
Okoli 150 udeležencem predstavitve so uvodoma prebrali pozdravno pismo predsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev Podravja Mirka Bern-harda, ki je poudaril, da v Zvezi
društev upokojencev podpirajo DeSUS pri vseh prizadevanjih za korist in ohranitev upokojenskih pravic. Program stranke in kandidate je predstavil Albin Pišek, predsednik ptujskega obmocne-
Foto: M. Ozmec
Kandidati DeSUSa za 8. volilno enoto; z leve Stanislav Lepej, Marija Černila in Ignac Vrhovšek.
Prejeli smo
Spoštovani gospod Mirko Hanželič!
Ker ste v svojih izjavah na tiskovni konferenci Obiinskega odbora SLS Ormož 10. 9. 2004 natrosili toliko neresnic in klevet, sem vas, čeprav nerad, dolžan javno spomniti na naslednja dejstva:
1. da se je iztekla veljavnost pogodbe o mojem sodelovanju s SLS na državnozborskih vo-
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšni toni
Seveda je zdaj še prezgodaj za dajanje kakršnihkoli dokončnih ocen o značilnostih in kvaliteti tokratne predvolilne kampanje. Kljub temu so nekateri že pohiteli z različnimi ocenami, med katerimi prevladujejo tiste o izjemni umirjenosti in nekakšni "nevtralnosti" predvolilne retorike, kar naj bi bila ena izmed bistvenih značilnosti in razlik v primerjavi z vsemi prejšnjimi volitvami.
Pri tem še posebej udarja v oči "odsotnost" tako imenovane "ideološke tematike" in bistveno manj zaznavno ukvarjanje s travmatičnimi vprašanji druge svetovne vojne in časov po njej. Številna merjenja razpoloženja volivcev v glavnem kar naprej kažejo nekakšno že kar "tradicionalno" delitev slovenskega volilnega telesa na levo in desno, s tem pa tudi nujnost velikih povolilnih koalicijskih kombinacij, ki teoretično in praktično pravzaprav omogočajo možnost participacije pri bodoči oblasti tako rekoč sleherni stranki, ki se ji bo uspelo prebiti čez parlamentarni prag. Kljub vsemu temu - in vsaj globalno gledano kljub vsej dolgočanosti in "normalnosti" volilne tekme - pa različnih presenečenj (in seveda tudi pretresov) ni mogoče izključiti.
ga odbora DeSUS.
Marija Černila, rojena leta 1943, nekdanja učiteljica in ravnateljica OS Videm, ki kandidira za 11. volilni okraj, je poudarila, da ne dovoli, da nekdo govori o upokojencih kot o "krdelu starcev, ki predolgo živijo", saj so si svojo pokojnino zaslužili s trdim delom. Kljub upokojitvi še vedno delajo za svoje družine, predvsem za svoje vnuke. Zavzemala se bo predvsem za to, da bi v urejenem okolju vsi ljudje živeli človeka vredno življenje.
Ignac Vrhovšek, rojen 1944, iz Nove vasi pri Ptuju, ki kandidira za 9. volilni okraj, je poudaril, da kandidira zato, ker ga je prepričal slogan "Za vse generacije" in ker se zaveda trditve, da če upokojencev ne bo zraven, jih ne bo. Zavzemal se bo za skladnejši regionalni razvoj, če bo izvoljen za poslanca, pa bo vložil
predlog za spremembo zakona, ki govori o financiranju občin, saj sedanji po njegovem ni dober.
Stanislav Lepej, 62-letni upokojenec iz Ptuja, kandidira za 10. volilni okraj. Zatrdil je, da ni član nobene stranke, vendar ga je program DeSUS-a najbolj navdušil, saj je zagotovilo, da lahko starejša generacija pomembno vpliva na odločitve v Državnem zboru, o usodi svojih otrok in vnukov ter seveda o svoji usodi. Poudaril je, da bo podprl vsak dober predlog, ne glede na to, iz katere stranke bo prišel, ter se zavzemal za pravičnejšo družbo in se dosledno boril proti krivicam, ki najbolj prizadenejo najnižje sloje.
Dogodek je popestril mešani pevski DU pod vodstvom Jožeta Drnikoviča.
-OM
litvah pred štirimi leti, katero sem podpisal s takratnim vodstvom stranke in katero ste tudi vi sopodpisali;
2.	da nadaljnje sodelovanje objektivno ni bilo več mogočeza-radi prevelikih razhajanj s sedanjim vodstvom stranke, še zlasti po izstopu SLS iz sedanje vladne koalicije;
3.	da ste mimo določil koalicijske pogodbe preklicali 29. 3. 2004 sodelovanje v koaliciji v
občinskem svetu;
4.	da sem vas in vodstvo stranke že davno obvestil, da nadaljnje sodelovanje ni več možno in da zaradi tega ne morem več sodelovati na letošnjih državnoz-borskih volitvah s SLS;
5.	da sem vas o tem zadnjič osebno obvestil na sestanku vodstva Občinskega odbora SLS Ormož, na katerem so poleg vas sodelovali še g. Mohorko, g. Trstenjak, g. Zadravec ter g. Kuharič, in sem vam na istem sestanku tudi obljubil, da ne nameravam
sodelovati z neko tretjo stranko, za katero ste me vprašali oziroma kot ste od mene zahtevali;
6.	da sem poravnal članarino za mesec avgust v višini 30.068,00 SIT in
7.	da sem 31. 8. 2004 s priporočeno pošiljko RR 57919247 SI zahteval izbris iz članstva stranke in to prej, kot sem podpisal soglasje za kandidaturo na letošnjih volitvah.
Ostale vaše klevete in podtikanja so pa vaš problem.
Vili Trofenik
Predvsem pa nas izkušnje zadnjih paralmentarnih volitev učijo, da napovedi različnih barometrov niso nujno vselej dovolj zanesljiv kazalec razpoloženja volivcev. Takrat namreč nobena prognoza ni zaslutila in napovedala tako popolne zmage liberalne demokracije, kot se je v resnici zgodila ...
"Umirjenost" letošnje volilne kampanje mnogi pripisujejo novi filozofiji večine političnih strank, ki naj bi (končno) dojele, da slovenski volivci v veliki večini niso naklonjeni napadalnim nastopom in da nekako prej ali slej vselej pristopijo na stran žrtev. Ta ocena je samo delno točna, saj preveč izrazito pušča ob strani vprašanje, za kakšne vrste napadov je doslej šlo in koliko so bili ti napadi v resnici utemeljeni in argumentirani. Tako bi lahko še posebej za pretekle povišane tone v razpravah o novejši slovenski zgodovini in "zgodovinskih napakah" rekli, da so najbolj škodovali tistim, ki so si od njih največ obetali in koristili tistim, za katere so bili najbolj moteči in ob katerih so na veliko izgubljali živce (ali pa po nepotrebnem padali v nekakšno defenzivo). Ali drugače povedano: velik del volivcev krat-komalo ni bil pripravljen sprejeti
novih "resnic", ki so jih tako bučno vsiljevale nekatere politične opcije, ki so jim bili sicer morda celo naklonjeni. S tega vidika zdaj lahko govorimo nekakšni novi zrelosti in taktiki tistih sil, ki so poskušale z reinterpretacijo in kriminalizacijo partizanstva in polpretekle slovenske zgodovine dobivati politične in volilne točke, kar pa se je pokazalo za zmotno in celo odbijajoče. To pa seveda še ni nujno tudi resnični premik v njihovi politiki in resnična sprememba v njihovem siceršnjem ravnanju glede tega, kot si sicer nekateri kar preveč naivno v teh dneh domišljajo in tudi razglašajo.
Kar nekaj opazovalcev letošnjega predvolilnega dogajanja v Sloveniji posebej opozarja na medlost, celo dolgočasnost predvolilnih razprav in predstavljanj. Vsekakor je za to več razlogov. Predvsem se pri veliki večini akterjev (vseh barv) zaznava velika "utrujenost" in naveličanost, nekakšna rutina, ki med drugim govori tudi o tem, da so se nekateri kratkomalo nekako zlepili s poslanskimi sedeži in svojimi političnimi pozicijami, da sebe vidijo kot nezamenljive in nenadomestljive. Kljub različnim prigodnim izjavam o čisto "novih močeh" ostaja namreč struktura poslanskih kandidatov in vodstvenih kadrov v večini strank že znana in v glavnem stara. V tem pa je očitno predvsem treba iskati pomanjkanje žara in vsega tistega pole-
ta, ki je v glavnem značilen za tiste, ki prihajajo na novo in se šele morajo potrjevati v javnosti. Škoda, da se v času pred volitvami (pa tudi sicer) ni nihče natančneje ukvarjal z analiziranjem kadrovskih razmer v posameznih strankah, predvsem tudi z vprašanjem, kako je v vsaki izmed njih poskrbljeno za splošno in še zlasti poslansko kadrovsko obnovo. Glede tega je bila po svoje posebej značilna in ilustrativna tudi neodločnost in zadrega voditeljev strank v odgovoru na direktno TV vprašanje, kaj bodo storili sami s seboj v primeru takšnega ali drugačnega neuspeha njihovih strank na volitvah. Nihče izmed njih namreč zase ni najavil kakšnih posebej otipljivih kadrovskih konsekvencev, denimo odstopa z vodilne pozicije ...
Del krivde za "mlačnost" predvolilne kampanje kaže iskati tudi v neučakanosti opozicije (zlasti Janševe SDS in Bajukove Nove Slovenije), ki je večino svojih domnevno najtežjih nabojev izstrelila še pred uradnim začetkom in se v marsičem predčasno izpela. Še posebej njena interpelacija o delu vlade je vladi omogočila, da je veliko bolj vsestransko in veliko kvalitetneje, kot bi to storila sicer, predstavila svoje delo in svoje dosežke. Tudi tokrat se je prepričljivo pokazalo, da v politiki ni dovolj, da poveš, kaj hočeš, ampak tudi kdaj to poveš in kako.
Od tod in tam
Ptuj • Mladi in volitve
Mladinski svet Mestne občine Ptuj organizira okroglo mizo, ki bo v soboto, 25. septembra, ob 19. uri v kuturni dvorani Gimanzije Ptuj. To bo soočenje vseh kandidatov iz 8. volilne enote -10. okraj, ki kandidirajo v državni zbor. Pogovor bo vodil moderator in gledalci bodo lahko postavljali vprašanja. Tema pogovora bo Mladi in mladinska problematika. Vabljeni so vsi.
Ormož • Lista za podjetno Slovenijo
Prejšnji četrtek so v Ormožu predstavniki Liste za podjetno Slovenijopredsta-vili svoj program ter program svojega kandidata na volitvah v državni zbor, inženirja - podjetnika Ivana Kukovca, ki bo kandidiral na območju občine Ormož. Listo sestavljajo predvsem podjetniki in obrtniki, nekaj je kandidatov tudi iz kmetijstva in drugih poklicev.
Ivan Kukovec kot vsem nam skupni največji problem v Sloveniji vidi dolge čakalne vrste v zdravstvu. Kot najbolj ustrezno rešitev predlaga Lista za podjetno Slovenijo razpis koncesije ter izgradnjo najmodernejšega diagnostičnega zdravstvenega centra. Finančna sredstva so pripravljeni prispevati tudi slovenski podjetniki. Predvsem pa želijo spremeniti podjetništvu neprijazno okolje. Tudi kaznovalna politika je neustrezna. Morala bi biti odraz višine škode, kije nastala. Na lokalnem nivoju bopotreb-no urediti železniško in cestno povezavo proti Ljutomeru in Murski Soboti, nakladalne rampe, most preko Drave v Ormožu, povezavo z avtocestnim sistemom. Osrednji slovenski problem pa bo v kratkem postala pitna voda, skrb za katero je potrebno centralizirati, saj bo pitna voda kmalu tako kot nafta strateška surovina.
Majda Fridl
Ormož • Sanje Trnuljčice
v občini Ormož kandidira za poslanca Združene liste socialnih demokratov dr. Robert Oravecz, doktor medicine, psihiater in doktor psiholoških znanosti. Prejšnji četrtek je predstavil program stranke ter smernice svojega delovanja, če bo izvoljen za državnega poslanca. Čeprav ni domačin, po rodu je pripadnik madžarske manjšine iz Vojvodine, si bo prizadeval za razvoj občine in okolice, v kateri živi s svojo družino. Po njegovem je vloga poslanca nekje vmes med lokalnim in globalnim. S prstom na pulzu lokalne skupnosti mora poslanec poiskati možnosti, da se npr. gospodarski in socialni problemi razrešijo preko uveljavljanja ustreznih zakonskih predlogov. Iz posameznih zgodb malega človeka je spoznal, da Ormož spi sanje Trnuljčice. Na prvi pogled se zdi, da je vse v redu, v ozadju pa je veliko problemov malega človeka; zaposleni shajajo iz meseca v mesec, veliko jih je zaposlenih za določen čas, z revščino se soočajo tudi zaradi neustreznih posojil v preteklosti.
Slovenija potrebuje politično neobremenjene poslance, meni dr. Oravecz.
Majda Fridl
Ptuj • Kandidati SDS 8. volilne enote
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so se v soboto srečali kandidati SDS v 8. volilni enoti. Sodeloval je tudi predsednik stranke Janez Janša. V 8. volilni enoti kandidirajo: v prvem okraju Janez Somi, v drugem Branko Šumenjak, v tretjem Ludvik Fili-pič, v četrtem Jožef Ficko, v petem Alojz Glavač, v šestem Jožef Toplak, v sedmem Marjan Bezjak, v osmem Marjan Pojbič, v devetem Franc Pukšič, v desetem Miroslav Luci in v enajstem volilnem okraju Branko Marinič.
Kmetijstvo • Dobra novica za mlekarje
Do oktobra dodatne mlečne kvote
Kot smo v naši prejšnji številki časopisa že poročali, je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) ob koncu avgusta razdelila mlečne kvote za letošnje leto, ki pa so bile približno 10 odstotkov nižje od dejansko oddane količine mleka.
Z novo izdajo odločb o dodatnih mlečnih kvotah pa te razlike ne bo več. "Opisana rešitev pomeni, da bodo proizvajalci mleka lahko pridobili pravico do mlečne premije in dodatnega plačila za mleko za leto 2004 v višini vseh oddanih in neposredno prodanih količin mleka v kvotnem letu 2003/2004," sporočajo iz Agencije.
Zakaj in kako je prišlo do te (pozitivne) spremembe, pojasnjujejo v Agenciji tako: "Manj mlečnih kvot je bilo razdeljenih, ker je kvota za oddajo nižja od evidentirane oddaje mleka v referenčnem letu. Hkrati pa je bila od kvote za oddajo odšteta še 3 % rezerva. Da bi razrešilo ta problem, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo več predlogov možnih rešitev v okviru veljavnega pravnega reda Evropske unije in zaprosilo Evropsko komisijo za mnenje, ki ga je pridobilo 3. septembra 2004. Na tej osnovi bo
mogoče proizvajalcem dodeliti še razliko med njihovo doseženo oddajo v referenčnem letu in kvoto za oddajo, ki jo ima Slovenija na razpolago oziroma to pomeni, da bo lahko dodeljena tudi tista količina mleka, za katero je bila posameznemu proizvajalcu kvota znižana. Ta dodelitev mlečnih kvot bo dodeljena v obliki kvote za neposredno prodajo mleka, in sicer tako, da bodo izdane dopolnilne odločbe k že izdanim odločbam o dodelitvi mlečnih kvot. Te dopolnilne odločbe bodo izdane po uradni dolžnosti do konca oktobra letos. Za pripravo teh odločb ne bo potrebno pridobivati nobenih dodatnih podatkov oziroma zahtevkov, kar pomeni, da za proizvajalce ne bo nobenih dodatnih obveznosti in stroškov."
Kot poudarja ministrstvo, je temeljni namen letošnje razdelitve mlečnih kvot ustvariti podlago za izplačilo mlečne premije in dodatnega plačila za mleko v
ARSKTRP je v začetku septembra izdala točno 11.844 odločb, od tega 8.363 za oddajo mleka, 2.878 za oddajo in neposredno oddajo mleka in 603 samo za neposredno prodajo. Tako je bilo razdeljenih 453.000.000 kg mlečnih kvot za oddajo in 19.605.000 kg mlečnih kvot za neposredno prodajo oz. skupaj 472.605.000 kg mlečnih kvot, kar je približno 50.000.000 kg mlečnih kvot manj kot je znašala skupaj evidentirana oddaja in neposredna prodaja mleka v referenčnem letu 2003/2004.
letošnjem letu.
Manj mleka in mlečnih izdelkov
Po zadnjih podatkih statističnega urada RS se je odkupljena količina mleka v letošnjem juliju glede na julij 2003 zmanjšala za 3 %, nekoliko pa se je zmanjšala tudi glede na prejšnji mesec junij (iz 43,8 tisoč ton na 42,2 tisoč ton). Vsebnost beljakovin in maščobe v mleku se glede na prejšnja dva meseca letošnjega leta še vedno nekoliko zmanjšuje, v primerjavi z julijem 2003 pa se je povečala.
Med izdelki, dobljenimi iz mleka, se je v primerjavi s prejšnjim mesecem opazno zmanjšala predvsem količina zgoščenega mleka, sira in izdelkov v prahu z vsebnostjo maščobe nad 1,5 %.
V primerjavi z julijem 2003 pa je opaziti padec praktično vseh mlečnih izdelkov, razen konzu-mnega mleka (porast za slabih 22 odstotkov) in smetane (porast za 10 odstotkov).
Najbolj pa se je v enem letu zmanjšala proizvodnja mleka v prahu (za 68 odstotkov) in zgoščenega mleka (za 21 odstotkov), pa tudi mlečne smetane v prahu, vseh vrst masla in sirov iz kravjega mleka.
SM
Podlehniške podobe • Počasno umiranje
Med sramoto in tragedijo
Znamenite pravljice se vedno začenjajo z: Nekoč je živel ... in obvezno končajo s "happy endom".
Pravljice o Podlehniku, predvsem o tistem njegovem predelu, ki je še dobro desetletje nazaj veljal za srčiko haloške vinske kraljevine, ni napisal še nihče (če odštejemo slavospeve bolj kot ne redkega ali vsaj manj znanega propagandnega materiala). Danes veliki pravljičarji v deželi vina ne bi imeli kaj početi, zato pa ta del Haloz ponuja odlično osnovo za dramatike in tragike. Se sprašujete zakaj?!
Vedno so slike tiste, ki povedo največ. Včasih toliko, da so besede popolnoma odveč. Tako kot v tem primeru.
SM
Kmetijstvo • Kaj in koliko smo letos sejali
Več zelene krme in stročnic
V vsej Sloveniji je bilo letos, v primerjavi z lanskim letom, zasajenih nekaj manj kot 6000 hektarjev več njivskih površin. Lani je bilo teh namreč 168 578, letos pa 174 206 hektarjev. Največ njivskih površin je še vedno posejanih z žiti (lani 98 286 ha, letos pa 102 324 ha).
Po posameznih kategorijah je v letošnjem letu več zasajenih površin z žiti, stročnicami in zeleno krmo, manj pa je njiv s korenovkami in gomoljnicami ter z industrijskimi rastlinami.
Porast je zabeležen pri ječmenu, kjer se je površina povečala za dobrih 14 odstotkov oziroma za slabih dva tisoč hektarjev in pri koruzi za zrnje, s katero je bilo posejanih 7 odstotkov več njiv, kar v naravi predstavlja 3200 hektarjev. Za 2000 hektarjev manj kot lani pa je letos pšenice in pire.
Tudi pri stročnicah za suho zrnje je stanje podobno. Površin s fižolom za zrnje je letos prav toliko kot lani, več je krmnega graha (za okoli 100 hektarjev). Precej pa se je zmanjšala skupna velikost njiv z gomoljnicami in korenovkami. Krompir smo v Sloveniji zasadili na enakih površinah kot lani (6833 ha), precej manj pa je njiv s sladkorno peso; lani je bila zasejana na 5359 hektarjih, letos pa na 4760 hektarjih, kar pomeni skoraj 12-odstotno znižanje. Kar za dobro četrtino
Več koruze za zrnje, manj pšenice
Foto: SM
manj je tudi njiv s krmno peso in kolerabo, ki je lani rasla na 1063, letos pa le še na 785 hektarjih. Za slabih 30 odstotkov je manj še njiv z oljno ogrščico (z 2705 na 1921 hektarjev), skoraj prepolovile pa so se površine, zasajene s sončnicami (lani 107, letos 57 ha), nekaj manj kot lani pa je tudi hmelja. Med industrijskimi rastlinami pa je zato opaziti izjemen porast površin,
zasajenih s sojo (za 90 odstotkov) in malenkost tudi z bučami za olje (za 3 odstotke).
Več kot lani je letos zasajene lucerne (za 45 odstotkov) in druge travnodeteljne mešanice (za 33 odstotkov), zato pa je manj površin s koruzo za silažo (za 10 odstotkov) in čiste detelje (za 18 odstotkov).
SM
(vir: SURS)
Staro{ince • 14. regijsko tekmovanje traktoristov
Ponovna zmaga Vlada Divjaka
Gostiteljica letošnjega 44. regijskega tekmovanja Oračev Podravja, ki je potekalo na njivi pri Lipi v Starošincih, ob glavni cesti Ptuj-Pragersko, in se ga je udeležilo 28 tekmovalcev, je bila tokrat občina Kidričevo.
Letošnje regijsko tekmovanje oračev Podravja, ki je pomenilo tudi izbiro najboljših oračev za nastop na državnem prvenstvu ta konec tedna v Brežicah, je potekalo v organizaciji Strojnega krožka Dravsko polje, ter v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijskima zavodoma v Mariboru in Ptuju ter Perutnino Ptuj.
Oračem, kmetovalcem in drugim gostom so zaželeli dobrodošlico	predsednik mariborske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Alojz Strnad, kidričev-ski župan Zvonimir Holc ter poslanec v državnem zboru Anton Butolen.
Tekmovanje je vodil dr. Stane Klemenčič, ki je povedal, da so bili zaradi vse manjše podpore kmetijskega ministrstva pred resno dilemo, ali s tovrstnimi tekmovanji sploh nadaljevati. Na srečo pa so več dobre volje pokazali župani nekaterih občin v Podravju, še posebej občina Kidričevo, tako da so letošnjo tekmovanje spet lahko izvedli brezhibno.
V	boj za čimbolj pravilno, dovolj globoko in lepo obrnjeno brazdo se je na 28 ha veliki njivi podalo 28 oračev, oziroma 14 ekip, svoje znanje in spretnosti pa so dokazovali v kategorijah obračalni plug in desni krajnik.
V	kategoriji desni krajnik je zbral največ točk lanskoletni zmagovalec Vlado Divjak iz SK Orač, drugo mesto si je prioral Janko Zemljič, tretje pa Bojan Elbl - oba iz SK Lenart. V ekipni konkurenci pa je prvo mesto dosegla ekipa SK Orač II, druga je
Foto: M. Ozmec
Vlado Divjak je ubranil lanskoletni uspeh.
bila ekipa SK Lenart, tretja pa ekipa SK Orač I.
Da bi bila prireditev odmev-nejša in zanimiva za širšo kmetijsko javnost, so že pred pričetkom tekmovanja v prostorih gasilskega doma v Sikolah pripravili zanimivo in dokaj dobro obiskano okroglo mizo o kmetovanju
na vodovarstvenih območjih. O spremembah pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja je zbranim, med katerimi so bili poleg kmetovalcev tudi nekateri župani iz občin Po-dravja, govoril Miran Naglič iz Ministrstva za okolje in prostor. Z razpravo pa so želeli dodatno prispevati k seznanitvi kmetovalcev in predstavnikov občin z novimi pogoji, ki jih narekuje uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika na Dravskem polju.
Ob tekmovalni njivi so demonstracijsko prikazali zanimivo in naporno oranje na konjsko vprego, z vajetmi, znojem in lahko ornico se je spoprijelo tudi nekaj županov in kmetijskih strokovnjakov. Ob prireditvenem prostoru pa je Strojni krožek Dravsko polje poskrbel tudi za predstavitev sodobne kmetijske mehanizacije in opreme.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ob tekmovalni njivi so prikazali tudi oranje na konjsko vprego.
Foto: SM
Cirkovce • Obnovljena šola
Dobri pogoji za devetletko
V Cirkovcah so prejšnji četrtek svečano odprli prenovljene prostore osnovne šole. Izgradnja, oziroma prenova je potekala postopno in končno je šola pridobila ustrezne pogoje za normalno delo v devetletki.
Po besedah ravnateljice šole Ivanke Korez so potem, ko so pred tem pridobili novo vecna-mensko dvorano v stari šolski zgradbi, ki je bila zgrajena pred sto leti, uredili večje, sodobnej-{e učilnice, v bivši šolski telovadnici, ki je pred tem služila tudi kot kulturna dvorana, so uredili sodobno kuhinjo, jedilnico ter nekaj učilnic in kabinetov, iz bivše šolske kuhinje pa je nastala čudovita knjižnica in računalniška učilnica, ki so jo na šoli do sedaj najbolj pogrešali. Sedaj je na šoli devet učilnic. Kljub vsemu se še nekoliko stiskajo, saj je zgrajena za devet oddelkov, letos pa jih je na šoli enajst, tako da so vse učilnice polne od osme do petnajste ure. Letos je na šoli 215 učencev.
Na osnovni šoli v Cirkovcah deluje tudi enota kidričevskega vrtca v treh oddelkih, s prenovo pa so pridobili še en oddelek, dobili so tudi večnamenski prostor, ki bo omogočil otrokom več možnosti za gibanje in druge aktivnosti.
O financiranju prenove šole smo se pogovarjali s kidričevskim županom Zvonimirjem Holcem,
ki nam je dejal, da je investicija vredna okrog petsto milijonov tolarjev, od tega je država prispevala okrog 46 odstotkov sredstev. Občina upa še na nekaj dodatnega denarja, saj je adaptacija veljala več denarja, kot so najprej načrtovali, saj so se povečali stroški zaradi temeljenja in statike nasploh. V občini Kidričevo imajo sorazmerno dobro rešen šolski prostor, bo pa potrebno v bodoče urediti šolsko kuhinjo v osnovni šoli v Kidričevem.
Otvoritvena slovesnost je potekala pred šolo, pravzaprav pred šolsko avlo, ki bo služila kot šolska jedilnica. Pozdravne nagovore so imeli kidričevski župan Zvonimir Holc, ravnateljica osnovne šole Ivanka Korez ter ravnateljica kidričevskega vrtca Neža Sešo (v cirkovški šoli deluje tudi enota tega vrtca), v kulturnem programu pa so sodelovali učenci šole ter otroci iz vrtca. Slavnostni govornik je bil dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije.
Franc Lačen
Prenovljena šola v Cirkovcah.
Foto: FI
Odprtja šole se je udeležil tudi minister za šolstvo, šport dr. Slavko Gaber.
Foto: F
znanost in
Ormož • Aktivnosti Vzgojno-varstvenega zavoda
Ustvarjalno v oktobru
V Vzgojno-varstveni zavod (VVZ) Ormož je vključenih sedem vrtcev: Podgorci, Velika Nedelja, Ormož, Ivanjkovci, Središče, Miklavž in Kog. Največje kapacitete ima mestni vrtec Ormož, kjer je deset oddelkov v samem vrtcu, en oddelek pa gostuje v OŠ Stanka Vraza.
433 otrok, kolikor jih je letos vpisanih v vse enote ormoškega vzgojno-varstvenega zavoda, je razdeljenih v 30 oddelkov. Za dobro počutje teh otrok skrbi 30 vzgojiteljic in 30 pomočnic. ""Naš osnovni program je vzgoja, varstvo in izobraževanje predšolskih otrok. To delo seveda temelji na kurikulumu za vrtce. Velik poudarek pri izvajanju rednega programa med drugim dajemo tudi vlogi odraslega in vlogi staršev.
Sicer pa v vrtcih izven rednega kurikuluma izvajamo tudi nekaj dodatnih projektov. Nekaj jih je skupnih in tečejo v okviru Zavoda. Najstarejši izmed skupnih projektov je projekt Zdrav vrtec, za katerega v zadnjem času že lahko trdimo, da več ni projekt, ampak postaja način našega življenja, saj si nasploh prizadevamo za zdrav vrtec. Že šesto leto pa smo tudi vključeni v mednarodni projekt Fit klub — Svet
Manjšim pri jedi priskočijo na pomoč, starejši pa to znajo že sami.
gibanja, svet veselja. V okviru tega projekta na nekoliko drugačen način skrbimo za razvijanje veselja do gibanja ter zdrav in pravilen razvoj otrok. Naslednji projekt širšega pomena je projekt mentorstva šestim vrtcem, ki so priključeni osnovnim šolam. To so vrtci Markovci, Videm, De-strnik, Zavrč-Cirkulane, Gorišni-ca in Sv Tomaž. Ta projekt je v zadnjih dveh šolskih letih prerasel v mrežo in z letošnjim šolskim letom smo postali študijsko oziroma mentorsko središče. Na osnovi tega se bodo za te vrtce pri nas odvijale študijske skupine in tako se bo naše strokovno druženje in izpopolnjevanje nadaljevalo. Iz naše sredine bosta tudi obe izvajalki študijske skupine in na podlagi tega bomo naše strokovno izpopolnjevanje še nadgrajevali. Omenjena projekta pa seveda izvajamo v povezavi z Zavodom za šolstvo," je pojasnila ravnateljica VVZ Ormož Marjeta Meško.
Sicer pa Meškova v nadaljevanju dodaja, da se je njihov zavod v letošnjem letu vključil tudi v mrežo učečih se vrtcev in šol. Projekt temelji na zavesti o samoučenju (da se zavedamo, da se celo življenje učimo — od svojih sodelavcev, otrok ...), izvaja pa ga Sola za ravnatelje. "Seveda izvajamo tudi številne individualne projekte, ki jih vzgojiteljice pripravijo same. O teh projektih bi zaenkrat težko govorila, ker so letni načrti šele v nastajanju.
Timske sestanke smo sicer že opravili, za kaj so se po posameznih vrtcih odločili, pa bomo lahko videli šele proti koncu meseca. Prav gotovo pa imajo vzgojiteljice za jesen pripravljene že številne aktivnosti, ki se bodo predvidoma pričele v začetku oktobra, ko poteka teden otroka, ki ga v naših vrtcih nekako razvlečemo čez cel mesec. V tem času se odvijajo skupne delavnice s starši, ki temeljijo na druženju, spoznavanju in prijetnem bivanju v vrtcu. Vsebinsko so delavnice vezane na letni čas in na izdelavo različnih izdelkov iz naravnih pridelkov. V tem času pripravimo tudi različne pohode. Jeseni bomo v okviru projekta Svet gibanja — svet veselja izvedli projekt Fit hoja, ko bodo starši svoje otroke v vrtec pripeljali bodisi peš ali s kolesom."
Ravnateljica VVZ Ormož Marjeta Meško je povedala, da zavod nima nekih posebnih težav. Edini problem, ki jih tare, je dotrajanost samih vrtcev, predvsem opreme. Meškova pojasnjuje, da so vsi vrtci stari okrog 30 in več let. Vsi so nujno potrebni nove opreme in večjih vzdrževalnih del. V zelo slabem stanju naj bi bil ormoški vrtec, ki beleži že več kot 30 let in bi ga bilo potrebno po besedah Meškove adaptirati v celoti. Sicer pa glede tekočega vzdrževanja in financiranja vrtcev ni večjih težav.
Mojca Zemljarič
Tednikova knjigarnica
Tri nove slikanice za najmlajše
Med knjigami za najmlajše je vse več slikanic, ki imajo izrecno vzgojni namen. Kakor da bi se knjige za najmlajše vračale na svoj začetek, v tiste davne čase, ko so odrasli s pomočjo zgodbic žugali otrokom o pokornosti, poslušnosti, "bogaboječnosti", o vsevednosti in vsemoči odraslega sveta, ki edini ve, kaj je prav in kaj ne. Novodobne slikanice so sicer spodobno likovno opremljene in prilagojene željam in zakonitostimprvobralcem, toda literarna vrednost takih slikanic je skromna. Pravzaprav so to slikanice, ki jim ni kaj bistvenega očitati v poplavi knjig, ki jih založniki tiskajo z edino željo: prodati in zaslužiti. To so slikanice dokaj korektnega jezika, nekatere so ilustrativno dopadljive, morda je sama vsebinska ideja zanimiva, a literarna izvedba je šibka, medla, ciljno prozorna. Na primer slikanica Mali škrat Plenicetat govori o opuščanju pleničk, Medvedek vile Dudkosnedke o odvajanju sesanja, no, že naslovi slikanic jasno izražajo namen (Zdajpa bomo spali ...).Vednopravim, da so vse ljudske pravljice in preverjena otroška klasika iz še tako zbledelih in zguljenih knjig boljše od vzgojnih novosti iz novih bleščečih slikanic. Ampak odraslim odgovarja branje vzgojnih zgodb, otroke pa zapeljejo "kičaste" ilustracije.
Dragi bralci knjigarnice, presodite sami, tokrat vam predstavljam tri novosti založbe Karantanija in Kres.
Dve slikanici prve založbe, ki ji, roko na srce, zelo manjka verodostojen likovni urednik, sta likovno atraktivni in vabljivi. Slikanici sta večjega, kvadratnega formata, plastificiranih platnic, ki skoraj agresivno kličejo najmlajše bralce. Velik, močno rumen naslov je obema enak: MIŠEK TIP, eni piše v podnaslovu, z manjšimi črkami NAGAJA, drugi pa NOCE SPATI. Eni na platnici prevladuje živo rdeča barva, drugi temno modra, na zadnji stranipa vabita starše s tremi stavki iz slikanice in: Tako kot vsi otroci, nagaja tudi Mišek Tip. Njegova iznajdljiva mamica pa ve, kaj narediti, da bo mišek spet ubogal. Le kako ji to uspe? (No, čemu je mišek enkrat z veliko začetnico, drugič pa z malo, ne vem.) Drugače pa sta slikanici duhovito ilustrirani in zgodbici berljivi. Jana Kete ju je prevedla, napisala Anna Casalis, ilustriral pa Marco Campanella.
Tretja slikanica, Sovica Jokica, založbe Kres, pa sodi med tiste slikanice, ki jih z veseljem priporočam, kajti ima vse, kar morajo imeti dobre knjige za najmlajše: prijetno besedilo in odlične ilustracije. Nekega dne se gozdni prebivalci vznemirijo zaradi presunljivega joka. Živali so najprej pomislile na starega volka Vilburja, a ta je že dolgo mrtev. Nato hodijo živali za jokom in najdejo sovico. Želijo jo potolažiti in izvedeti, čemu sploh tako neutolažljivo joče. Vran ji prinese nekaj pisanih kamenčkov, a malčica ne neha točiti solza. Veverica ugiba, če je sovica lačna in ji ponudi lešnik. Krt ve, da sovice ne jedo lešnikov in jo želi razveseliti s kito pisanega cvetja ... Toda sovičin jok kar narašča. Stari rogač se je razsrdil in ji zagrozil s svojimi klešči, kar malčico spravi še v večji obup. Druge živali naderejo jeznoriteža in postavijo paj-kovo mrežo. Mogoče bo zibanje potolažilo jokajočo živalco. Toda... Ej, kaj vse požene solze na rob otroških oči! In kaj vse odrasli počenjamo, da bi bilo čim manj otroških solza. Toda ni življenja brez solza...
Odlično živalsko zgodbico (skozi živalska usta je lažje upovedovati za otroke) je napisal Paul Friester, čudovito ilustriral Philippe Goossens, prevedla pa Jana Osojnik. Slikanica je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami in jo zelo priporočam šolskim knjižnicam za učence prvega tri-letja devetletke, imenitna pa bo tudi za branje in gledanje v vrtcih.
Liljana Klemenčič
Dravinjski Vrh • Literarni večer Mile Kačič
Poezija še živi
Kulturno društvo (KD) Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju je v petek, 17. septembra, ob 19. uri v cerkvi Svetega Janeza na Dravinjskem Vrhu organiziralo literarni večer poezije Mile Kačič.
V cerkvi na Dravinjskem Vrhu se je zbralo okrog 30 ljubiteljev poezije, ki so dobro uro poslušali pesmi imenitne igralke in ugledne pesnice Mile Kačič. Večina njenih pesmi govori o materinski in ljubezenski usodi, tako so bile tudi predstavljene pesmi napolnjene s tovrstno vsebino. Kačičeva, ki se je rodila leta 1912, umrla pa leta 2000, je bila
vsestranska ženska, njeno priljubljenost pa dokazuje tudi nominacija za Slovenko leta. 16 njenih pesmi je bilo prevedenih v italijanščino, za kar je dobila tudi prestižno nagrado. Nagrad pa Kačičeva ni prejemala le kot imenitna pesnica, temveč tudi kot odlična igralka, leta 1978 je namreč prejela zlato areno. Kot so poudarili organizatorji, je pesnica rada prihajala v Videm, saj je v teh krajih imela prijateljske vezi z nekaterimi prebivalci.
Program, v katerem so člani recitacijske skupine KD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju predstavili 27 pesmi, so popestrili s štirimi glasbenimi točkami instrumentalnega tria. Po končanem programu pa so obiskovalci pokusili tudi kozarček odličnega haloškega vina.
Dženana Beéirovié
Gledališče Ptuj
Obiskovalci so uživali v poeziji Mile Kačičeve.
Ptuj • Srbski večer v knjižnici
Jutri premiera
V petek so se v Gledališču Ptuj predstavili protagonosti jutrišnje premiere. Gre za delo Igorja Ba-uersime norway.today, ki smo ga predstavili že v prejšnji številki Štajerskega tednika.
Dramo z mladinsko vsebino so ustvarili: režiser Miha Golob, direktor in umetniški vodja Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, ki je dobitnik študentske Prešernove nagrade za predstavo Malomeščanska svatba ter dobitnik nagrade Marta 2000 na Internaci-onal festival of theatre schools v Brnu, Iva Krajnc, igralka Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je svojo igralsko pot začela na Ptuju, dobitnica Stopove nagrade za obetavno igralko ter nagrade strokovne žirije Vesna za najboljšo
Izposoja knjig s pomočjo knjigomata
Prejšnji četrtek so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pripravili srbski večer. Ob tej priložnosti se je s svojimi slikami predstavila mlada slikarka iz Beograda Tijana Đapović, ki končuje študij slikarstva na Šoli lepih umetnosti v Benetkah. Tijana se je v svečani dvorani knjižnice predstavila s figuraliko v olju, akrilu in pastelu.
žensko vlogo 2002 v filmu Varuh meje in Matej Puc, mlad in obetaven igralec iz Maribora, ki mu je vloga Avgusta v tej predstavi profesionalni igralski debi. Trenutno je študent 4. letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
Delo je prevedel Rene Maurin, dramaturg je Rok Vilčnik, lektorica Metka Damjan, scenografija in videoprojekcije so v rokah Akademije 01, kostumograf je Andrej Gabron, glasbena in zvočna podoba predstave pa je v rokah Štefana Miljeviča.
Delo predstavlja sodobno življenje in probleme mladih, gre za iskanje resnice in realnost skozi medije. Delo je nastalo po resničnih dogodkih.
Fl
Večer je popestrila ptujska pravljičarka Lilijana Klemenčič s tremi pravljicami, ki jih je povzela iz srbskih narodnih pripovedk. Dogodek je spremljala glasba učencev glasbene šole Stevana Mokranjca iz Požarevca, ki so v lanskem šolskem letu nastopili na Ptuju, v dvorani ptujske glasbene šole.
Na prireditvi so predstavniki Tenzorja predstavili tudi pomembno novost, in sicer knjigomat, ki omogoča hitrejšo, sodobnejšo izposojo knjig. Knjigomat je razvilo podjetje Tenzor v sodelovanju s finsko firmo. Doslej
so v slovenskih knjižnicah postavili že pet knjigomatov, na Ptuju so predstavili šestega. Knjigomat olajšuje delo knjižničarjem, ki se s tem, ko si izposojevalci sami poiščejo knjigo, lahko bolj posveti svetovanju bralcev. Knjigo-mat deluje zelo enostavno, ves postopek je prikazan na monitorju. Knjige je potrebno opremiti s črtnimi kodami, tudi članske kartice morajo biti prilagojene računalniku. Zaenkrat bo v ptujski knjižnici preko knjigomata možna izposoja knjig, vračanje zaradi kontrole knjig še ne bo mogoče. Tudi drugod po Slo-
Tijana Đapović
Foto: Fl

fc -s
Foto: Fl
Srbskega večera se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič - na desni, poleg ravnateljice Tjase Mrgole Jukič.
veniji je tako.
Prireditve se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič, ki v ministrstvu pokriva področje knjižničarstva in arhivov. Ciril Baškovič nam je v pogovoru dejal, da je v slovenskih knjižnicah razvoj elektronskega poslovanja zadovoljiv, ni pa dovolj denarja za hitrejši razvoj.
Državnega sekretarja Cirila Baškoviča smo povprašali tudi o bodoči organiziranosti slovenskih arhivov ter o prenosu ptujske vojašnice na kulturo. "Slovenski arhivi delajo dobro in upamo, da se bodo dobro razvijali. Pred-
log zakona, ki ga je vlada podala pred začetkom poletja v državni zbor, predvideva, da bi sedanji zgodovinski in pokrajinski arhivi združili v en državni arhiv Republike Slovenije v sestavi Ministrstva za kulturo. Gre za podobno operacijo, kot je pri Zavodu za kulturno dediščino, v primeru arhivov pa si bomo vzeli daljši prehodni čas ter reorganizacijo temeljito pripravili. Sedanji slovenski arhivi (sedem jih je) bi postali poslovne enote z visoko avtonomijo pri poslovanju in pri strokovnem delu. Smisel reorganizacije je racionalizacija. V vseh primerih gre za državne arhive in ni nobene potrebe, da imamo toliko direktorjev, ki bodo kasneje vodje poslovnih enot, določene zadeve se da združiti in povezati, osnovna strokovna doktrina pa je tako enotna," je dejal Ciril Baškovič.
Glede ptujske vojašnice se še vlada ni dokončno odločila glede prenosa na kulturno ministrstvo, bo pa se to zgodilo še v tem mandatu vlade, potrebno je doreči še nekatere stvari z Mestno občino Ptuj, glede njenih potreb po vojašnici, država bo zagotavljala prostore za Zavod za kulturno dediščino, za arhiv in za Pokrajinski muzej.
Fl
Pa brez zamere
Zveneče besede
Volilne modrosti naših strank
Slogani, ki si jih vsaka, vsaj koliko-toliko resna stranka omisli pred volitvami, so precej bolj pomembni, kot pa bi si lahko mislili. Kajti v njih mora stranka v enem ali najvei dveh stavkih povedati, kakšna stališća zagovarja, kakšna je njena vizija, kakšna stranka to sploh je in tako dalje. Najti predvolilni slogan ni nič kaj lahka zadeva. In za take pogruntavščine stranke plačujejo agencijam, ki se s tem ukvarjajo, zelo lepe denarce. A to nas sedaj niti na zanima. Zanimajo nas predvolilni slogani slovenskih strank. Kajti, kot smo rekli, slogan je eno-, največ dvostavčna misel, ki mora prezentirati celotno stranko in pomembno prispeva k celotni predvolilni kampanji stranke. Zato si sedaj oglejmo, s kakšnimi besednimi bravurami nam je postreženo pred letošnjimi volitvami. Cisto na kratko, saj za več ni prostora.
Pa začnimo z največjo stranko, LDS. Postregla nam je s sloganom "Skupaj spreminjamo Slovenijo". Hm. Clovek se vpraša, koga so pravzaprav mislili pod tem "Skupaj'. Skupaj v smislu, da oni držijo skupaj in spreminjajo Slovenijo? Ker potem mi tako nimamo zraven kaj iskati. Ali pa morda v smislu, da vsi skupaj spreminjamo Slovenijo? Kar pa spet vemo, da ne drži najbolj, saj smo mi "male ribe" in na potencialno spreminjanje Slovenije nimamo prav nikakršnega vpliva. No, morda tu in tam kdo na cesti odvrže na asfalt ogorek ali žvečilno, ampak nekega resnega spreminjanja Slovenije pa se ne gremo. Pa tudi če že kdo spreminja Slovenijo, se to dogaja predvsem v okolici prestolnice, ne pa tu pri nas. Tako da imamo povsem legitimne razloge, da si mislimo, da je ta slogan malce žaljiv.
^ Gremo dalje. SDS. "Slovenja na novi poti'. Kakšni novi poti? Cisto novi? Ali samo malce spremenjeni? Ker če pot do zdaj ni bila v redu, potem to pomeni ,da tudi naš vstop v EU in Nato ni v redu. Ker podmena slogana naše največje opozicijske stranke je v tem, da naši sedanji oblastniki niso v redu in jih je treba zamenjati. Kar lahko razumemo, saj je jasno, da si SDS (tako kot vsaka druga stranka) želi priti na oblast. A tisto, kar je v njihovem sloganu neprepričljivo, je to, da si povprečen človek lahko reče: "Hej, kakšna sprememba bi že bila dobrodošla, ampak cela nova pot, to pa ne vem, če je zelo v redu. Saj je tudi zdaj že kar nekaj stvari okej, tako da vse skup spreminjati _' Ljudje se namreč v veliki meri bojijo novitet in sprememb. Tako da SDS, če vam s tem sloganom uspe, tudi prav.
ZLSD. "Stranka za prihodnost'. A res? Kaj pa pravzaprav to pomeni? Da brez nje ni prihodnosti. Potemtakem so pri ZLSD zelo samovšečni — če se imajo za edinega garanta svetlepri-hodnosti. Zraven tega pa to zveni zelo podobno kot parole njihovih predhodnikov, ki so nam vladali pol stoletja.
NSi. "Nova priložnost'. "Nova smer". 'Itd itd. Nova priložnost za kaj? Za spremeniti Slovenijo tako kot to baje počnejo njihovi rivali pri LDS (sodeč po njihovem predvolilnem geslu)? Ali pa nova priložnost v smislu, da imamo mi, volivci, priložnost zdaj popraviti naše napake iz preteklosti, ko nismo volili njih. Eh. Spet sindrom vsemogočnosti in ekskluzivnosti.
SLS. "Ohranimo Slovenijo". Kako? Kaj drugače bo propadla ali kaj? Spet sindrom vsemogočnosti. Oziroma, če poenostavimo, pri SLS nam pravijo, da bo brez njih Slovenija propadla. Seveda.
SNS. "Brezdlake na jeziku" (ali nekaj podobnega). Ja, in kaj potem? Koga pa briga, če si ti brez dlake na jeziku? Naredi nekaj, da nam bo vsem boljše! Že lepo, da nimaš dlake na jeziku, ampak od tega meni osebno ni nič boljše. Razen morda, da se tu in tam pozabavam ob gledanju parlamentarnih prenosov.
In tako dalje. Takih modrosti bi se našlo še kar nekaj, a nam zmanjkuje prostora. Preidimo k bistvu: Katero stranko torej voliti? Se pravi, za katero opcijo se odločiti, če še niste popolnoma prepričani? Pojma nimam. A nekaj vam vseeno povem: svojega favorita si izberite po katerem drugem kriteriju, ne pa po predvolilnih sloganih.
Gregor Alič
Viktorinov večer
Krščanstvo v Evropi
V petek, 24. septembra, bo v re-fektoriju minoritskega samostana na Ptuju ob 1930 Viktorinov večer. Gost večera bo mariborski pomožni in naslovni ptujski škof dr. Anton Stres. Spregovoril nam bo na temo Krščanstvo v Evropi.
Krščanstvo je oblikovalo zgodovino Evrope, to spoznavamo na vsakem koraku in k tej zavesti nas še posebej spodbuja sedanji papež. Sklicevanje na preteklost pa ni dovolj, ker so danes v Evropi navzoče močne nasprotne sile. Za krščanstvo se mora odločati vsaka generacija vedno znova, ker bo drugače postala Evropa misijonska dežela. Življenje v Evropi se srečuje s problemom rodnosti, krizo družinskega življenja, padcem števila duhovnih poklicev, padcem solidarnosti in v
ospredje se postavlja kapital, znanost in tehnika. V tem svetu se zgublja spomin na krščansko dediščino, pojavlja se verska brezbrižnost in nevera.
Temu življenju prinaša odgovore svobodno poslanstvo Cerkve, ki ima čut za solidarnost, demokracijo in človekove pravice. V cerkvi se oblikujejo misijonska in duhovna gibanja, ki dajejo odgovore sodobnim problemom družbe. Ne pustimo si vzeti poguma in se povezati v Cerkvi in med kristjani, življenje pa usmeriti v ljubezen in veselo oznanilo evagelija.
Viktorinov večer bo v uvodnem delu obogatil nastop Okteta iz Dor-nave, katerega umetniški vodja je Simona Žgeč Veselič. Iskreno povabilo na Viktorinov večer v imenu Društva.
Peter Pribožič
Trnovska vas • Ob občinskem prazniku
Temeljni kamen možnosti
V petek so v občini Trnovska vas proslavili občinski praznik. Osrednji dogodek praznovanja je bila položitev temeljnega kamna za novo osnovno šolo in telovadnico v Trnovski vasi.
Ob tej priliki je župan občine Trnovska vas Karl Vurcer dejal, da temeljni kamen za novo šolo pomeni temeljni kamen možnosti za sedanje in bodoče rodove, za razvoj Slovenskih goric. Z novo šolo bodo dani odlični
prostorski pogoji za šolo in vrtec ter za kulturni in športni razvoj celotnega kraja.
Z novo investicijo bo Trnovska vas pridobila 1705 kvadratnih metrov šolskega in vrteškega prostora. Šola bo imela dve tria-
di, v njej bodo 6 učilnic s knjižnico, kabineti, sodobna kuhinja, jedilnica in drugi potrebni prostori ter telovadnica. Vrednost projekta je 435 milijonov tolarjev, od tega bo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike
Slovenije prispevalo 204 milijone, Sektor za šport 10 milijonov, Fundacija za izgradnjo športnih objektov 15 milijonov in občina Trnovska vas 205 milijonov Projekt bo zaključen v letu 2007, kar bo za nadaljnja tri leta po-
Dobitniki priznanj za najbolj urejene domove: Marija Ceh, Stanislav Dominik in Ferdinand Murko s predsednikom komisije za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem Manfredom Jakobom in županom Karlom Vurcerjem.
Temeljni kamen so položili ravnatelj šole Drago Skurjeni, podžupan Franc Pukšic in župan Karl Vurcer.
Dobitniki občinskih priznanj: Antonija Korent, Stanko Tašner in Franc Mohorič z županom in podžupanom.
polnoma obremenjevalo občinski proračun.
Ob položitvi temeljnega kamna sta govorila še podžupan Franc Pukšič, ki je tudi predsednik gradbenega odbora, in ravnatelj šole Drago Skurjeni.
Drugi del občinskega praznovanja je potekal v kulturni dvorani, kjer je župan predstavil dosedanje delo mlade občine Trnovska vas, podelili pa so tudi občinska priznanja. Prejeli so jih: Franc Mohorič iz Trnovske vasi, Stanko Tašner iz Ločiča in An-
tonija Korent iz Črmlje. Podelili so tudi priznanja za najbolj urejene domove v občini na predlog komisije za okolje. Prejeli so jih: Marija in Stanislav Dominik iz Bišečkega Vrha, Marija in Štefan Čeh iz Bišečkega Vrha in Ivana in Ferdinand Murko iz Biša.
Kulturni program so pripravili učenci in učitelji šole Trnovska vas, ljudski pevci kulturnega društva Trnovska vas, člani kulturnega društva dr. Jožef Muršec ter Folklorna skupina Destrnik.
Franc Lačen
Zavre • 100. obletnica rojstva Maksa Furjana
V	spomin umetniku igre in besede
V	završkem kulturnem domu so 18. septembra proslavili 10 let dela Kulturno-umetniškega društva Maksa Furjana, hkrati pa so se spomnili še 100. obletnice rojstva rojaka iz Goričaka, gledališkega igralca Maksa Furjana, po katerem društvo tudi nosi ime.
Osrednje praznične slovesnosti v Zavrču sta se udeležila dramska umetnika Polde Bibič
in Bojan Maroševič, ki sta Furja-na dobro poznala. O bogatem življenju in delu
Foto: TM
Dobitniki Gallusovih značk, društvenih zahval, v družbi z umetnikoma Bibičem in Maroševičem.
Maksa Furjana je govoril Peter Vesenjak, ob tem pa posebej poudaril, da je bil rojak iz Zavrča svojevrsten slovenski igralec, dobro poznan na odrskih deskah, še bolj pa se je občinstvu približal v številnih filmih. Zanj najdragocenejše priznanje je bil prav gotovo Borštnikov prstan, sicer pa je bil M. Furjan odličen pedagog na AGRFT v Ljubljani. Rad se je vračal tudi v rodne Haloze, predvsem v zadnjih letih svojega življenja.
Bojan Maroševič, njegov študent na akademiji pred 30 leti, je dejal, da je bil Furjan mojster gledališke maske, odličen igralec in pedagog, hkrati pa velik ljubitelj literature; na prav poseben način, skozi lastno knjigo Soigralci, pa je Furjana opisal Polde
Bibič. Prav njemu gre zasluga, da so pred leti v Goričaku na Furja-novi rojstni hiši položili spominsko ploščo.
O prvih letih delovanja KUD je pripovedovala prva predsednica Kristina Vuzem, o poznejših letih ter uspehih pa Terezija Maj-cenovič, še do lani predsednica društva, danes pa aktivna članica. Obe sta poudarili, da je imelo društvo že od vsega začetka veliko načrtov, ciljev in pričakovanj, pa tudi zavzetih članov, ki so društvu prinesli uspehe. Posebej vztrajne so bile ljudske pevke, ki so še zmeraj skupaj, danes pa si želijo delovati v sodobni kulturni dvorani, v družbi mladih.
V kulturnem programu so se umetnikoma Maroševiču in Bibi-
Po slovesnosti so obiskali Furjanovo rojstno hišo v Goričaku, kjer je Polde Bibič položil venec, Bojan Maroševič pa v spomin na velikega umetnika prižgal svečko. Pridružili so se jima še Furjanov nečak Anton Furjan, Peter Vesenjak in Terezija Maj-cenovič.
ču pridružili otroški pevski zbor OŠ Zavrč, otroška folklorna skupina, ljudske pevke, ljudski pevci Trta in ljudski godci, Prireditev pa je povezala Nada Koter.
Vodja območne izpostave sklada za kulturo Ptuj Nataša Petrovič je trem pevkam podelila bronaste Gallusove značke; pre-
jele so jih: Julijana Mislovič, Katarina Hrženjak in Ivanka Vidovič. Sedanja predsednica KUD-a Vida Milinuč pa je ob jubileju podelila še tri društvene zahvale dolgoletnim kulturnikom: Janku Potočniku, Francu Vaupotiču in Petru Vesenjaku.
TM
Ptuj • Evropski projekt mobilnosti
Dijaki na usposabljanju v Nemčiji
Program Leonardo da Vinci je program poklicnega izobraževanja in usposabljanja v tujini, katerega namen je pridobivanje novih izkušenj, izboljšanje jezikovnih spretnosti, utrditev mednarodnega sodelovanja, izboljšanje usposobljenosti in zaposljivosti udeležencev, ki po opravljenem praktičnem izobraževanju v državah EU pridobijo ustrezen certifikat.
iiiiii liiimiin
Na pobudo Branka Kumra, direktorja Šolskega centra Ptuj, se je z omenjenim programom podrobno seznanila in postala vodja tega zanimivega projekta na Šolskem centru profesorica angleščine Nadja Jager Popovič. Po njeni kratki predstavitvi v februarju so se za tritedensko bivanje v Nemčiji najprej prijavili dijaki strojne, elektro in kmetijske šole. Tako dijaki kot profesorji smo bili veseli, da se je tudi nam ponudila možnost bivanja v tujini, saj smo večkrat
tarnali, da so vrata v svet odprta le gimnazijcem. Odziv pri dijakih je bil velik, glede na postavljene pogoje pa smo izbrali dijake z dobrim znanjem nemščine in strokovnih predmetov, pomemben faktor pa je bilo tudi vedenje.
14. avgusta, ko je večina šolarjev še uživala v počitniškem brezdelju, smo se podali na pot: 18 dijakov in njihovi učiteljici nemščine Monika Čeh in Milka Liponik.
Že samo potovanje je bilo
za večino udeležencev pravo doživetje, saj so razen nekaj izjem vsi prvikrat leteli z avionom. Sledilo je bivanje in praktično usposabljanje v Leipzigu, ki smo ga imeli čas vsi dobro spoznati. Ob koncih tedna smo si ogledali še lepo, staro mesto Dresden in seveda Berlin z njegovimi znamenitostmi. Obe ekskurziji so nam omogočili sponzorji, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
Domov smo se vrnili s polno malho novih spoznanj in izku-
šenj ter ponosni, da smo bili med številnimi skupinami iz Bolgarije, Češke, Poljske, Španije ..., ki so tudi gostovale v Leipzigu, prav mi deležni pohvale.
Vsem dijakom, ki se mogoče še ne morejo odločiti, pa to: vprašajte, kdo je že bil z Leo-nardom v tujini, pogovorite se z njim in če ste uspešni v šoli ter se seveda znate obnašati, ne oklevajte ter se prijavite na razpis, Evropa vas čaka!
Milka Liponik
Dijaki strojne, elektro in kmetijske šole so se tri braževali v Nemčiji.
Foto: SC Ptuj
tedne izo-
Foto: Fl
Foto: Fl
Spodnje Podravje • Srečanje starodobnikov
Potujoči muzej
Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo je v soboto, 18. septembra, organiziral že 5. vseslovensko, letos tudi mednarodno srečanju starodobnikov, saj so se ga udeležili lastniki oldtajmerjev iz Hrvaške in Avstrije.
Letošnje srečanje je bilo posvečeno 50-letnici Taluma Kidričevo, 50-letnici tovarne Tomos in 5-letnici delovanja Kluba, v katerem se družijo ljubitelji in hkrati lastniki starodobnikov.
Že zgodaj zjutraj je Kidričevo zbudil glas starih lepotcev - motorjev in avtomobilov, letos se jih je zbralo 85. Najstarejši med najstarejšimi so bili: motorno kolo Lavrin & Klemen iz leta 1903, DKW letnik 1927, avtomobil Tat-
Kljub visokemu jubileju ga zdravje še ne pušča na cedilu, čeprav po kapi pred dvema desetletjema težko hodi in nekoliko slabše vidi na eno oko. "Ampak še vedno nas rad 'poko-mandira' in ne mine dan, da ne bi nekaj opravil okrog hiše ali v njej, pa tudi v hlev redno zavije, da pogleda, kako je z živino in če je vse na mestu," njegov de-lovnik opišeta hči Marija in njen mož Rafael Rodošek, ki sta skupaj z domačijo prevzela tudi skrb zanj.
Svojčas je Franc Klep šestčlansko družino preživljal s trdim delom v žetalskem kamnolomu; leta, ki jih je pustil v prahu kamenja, pa niso bila nikoli zabeležena v delavski knjižici. Ko si je že naložil šesti križ na svoja pleča, je poprijel za delo še pri takratni Vojni pošti in pomagal pri gradnji ceste Zagreb-Maribor, nato pa si je nekaj delovnih let
ra iz leta 1927, Ford Tudor letnik 1930, Mercedes cabriolet letnik 1950, občudovali pa smo lahko še star Certusov avtobus kljunač.
Karavana starodobnikov je po startu v Kidričevem izpred restavracije Pan krenila na pot proti Majšperku, kjer so konec tedna slavili občinski praznik in jih je sprejela županja mag. Darinka Fakin, v Žetalah pa jim je sprejem pripravil župan Anton Buto-len. Žal se v Podlehniku tokrat
niso ustavili, saj je prišlo do zapletov pri načrtovanem prehodu čez novi most, je pa bilo zato še bolj veselo najprej v Jurovcih pri gostišču Majolka, nato pa v Le-skovcu in kasneje v Sovičah. V Leskovcu so jim pripravili krajši kulturni program in sprejem, pot pa je karavana starodobnikov potem nadaljevala še v turistično vas Halonga v Soviče, kjer so organizatorji podelili priznanja, zahvale ter spominske darila vsem udeležencem in sponzorjem.
Po zaključku je bil zadovoljen tudi glavni organizator srečanja, sicer predsednik kidričevskega kluba starodobnikov Stanko Ko-res, ki je dejal, da so povsod doživeli prijeten sprejem, pa tudi vreme jim je služilo.
Letos jeseni se bodo odpravili še v Koper, kjer jih želijo presenetiti ob 50-letnici obratovanja tovarne s posebej izbranimi To-mosovimi lepotci.
Tatjana Mohorko
Breg • Seja četrtnega sveta
Turniščan hajdinski kletar
13. septembra so se člani sveta mestne četrti Breg sestali na 12. seji. Potekala je v dveh delih: na domači lokaciji v Domu krajanov Turnišče, zatem pa v dvorani občine Hajdina, s katero jih povezuje letošnji kletar letnika Stanko Vegan.
Naselje Turnišče, iz katerega izhaja Vegan, sodi v faro Hajdina, kjer so se skupaj z občino leta 1996 odločili za organizacijo občinsko-farne prireditve "Iz mošta vino - pridi na Hajdino". Po pravilih kletarja imenuje vsako leto drugo naselje, ki sodi v župnijo sv Martina v Hajdini. Stanko Vegan, ki so ga na seji sveta četrti Breg soglasno imenovali na to častno funkcijo, je le-to sprejel z velikim navdušenjem in odgovornostjo. S tem bodo v občini Hajdina končali prvi krog prire-
ditve "Iz mošta vino - pridi na Hajdino" in začeli novega.
Na seji sveta četrti Breg so oblikovali tudi predlog prejemnikov priznanj v okviru najbolje urejenih hiš in okolice v mestni občini Ptuj, govorili so tudi o delitvi sredstev za pospeševanje kulture, športa in rekreacije, Janezu in Angeli Kirbiš iz Dražen-ske ceste 31 pa odgovorili, da bodo nadaljevali asfaltiranje odseka ceste ob železnici proti haj-dinskemu pokopališču.
MG
Foto: TM
Podlehnik • Pri Francu Klepu
Pri sedemdesetih delal za tri
"Najrajši imam dober domač kruh, tu in tam kozarec vina, mesa pa ne maram," pravi najstarejši občan Podlehnika Franc Klep, ki je minulo sončno nedeljo, 19. septembra, praznoval točno 93 let, odkar je na domačiji v Kozmincih ugledal luč sveta.
nabral še pri podjetju Gradnje Ptuj. "Za delo je bil vedno priden, dokler mu je le zdravje to dopuščalo. Nič ni bilo pretežko zanj. Pri košnji trave je veljalo, da ga devet koscev težko premaga, pri gradnji ceste pa je kljub takratnim šestdesetim letom delal za tri pare rok," vedo povedati domači, saj Franc o sebi ne pove rad kaj dosti: "Če bo še kaj zdravja, potem bom že še kakšno leto. Zdravja si pa res najbolj želim!"
Tega mu je zaželela tudi delegacija podlehniških občinskih svetnikov z županom Vekosla-vom Fricem na čelu, ki je slav-ljenca ob visokem življenjskem jubileju obdarila s praktičnim darilom in nazdravila z besedami: "Franc, do okrogle obletnice, ki se piše s tremi številkami, se bomo še nekajkrat srečali! Na zdravje!"
SM
Župan Vekoslav Fric je najstarejšemu občanu Podlehnika Francu Klepu čestital ob rojstnem dnevu in mu zaželel, da se srečajo še velikokrat.
Ko Je tisoč besed premalo. Ko Je vsaka beseda odveč. Pošljite MMS - sporočilo z besedilom, zvokom in sliko.
MMS sporočila lahko odslej pošiljate tudi Mobluporabnikl. Tako kot Mobitelovi naročniki - po polovični ceni. Za vkiop storitve pošljite SMS z besedo MiVIS na števiiko 1918. Še prej pa preverite, aii vaš obstoječi mobiinik podpira MiVIS. Če storitve ne podpira, si v bogati Mobitelovi ponudbi poiščite novega, sodobnega.
Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051700 700, Mobluporabnikl: 031/041/051121, ostali: 080 70 70.

ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE
W W W . I
..SI
Foto: SM
Ptuj • Ob odpustu iz bolnišnic
Ko tudi sedem otrok ni dovolj
Prvega junija letos je pričelo veljati navodilo o zagotavljanju zdravstvene in socialnovarstvene obravnave v primerih odpusta iz bolnišnic ter v primerih, ko upravičenec živi doma. Podpisala sta ga minister za zdravje Dušan Keber, dr. med., in minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski.
Po vsej verjetnosti je njihov nastanek posledica razvpite afere Črni les, o kateri je po vectedenski medijski gonji vse potihnilo. Na nekaj na{ih vpra-{anj v zvezi z uresničevanjem omenjenega navodila so odgovorili v ministrstvu za zdravje, ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Centru za socialno delo Ptuj ter v Splo{ni bol-ni{nici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
[t. tednik: S kakšnimi cilji so bila sprejeta navodila?
Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo: "Cilj navodila je sodelovanje vseh pristojnih služb pri zagotovitvi ustrezne zdravstvene in socialne obravnave upravičencev. Določa ravnanje zdravstvenih in social-novarstvenih izvajalcev po zaključenem akutnem zdravljenju v bolni{nici in v primerih, ko upravičenec živi doma, vendar mu zdravstveno stanje oziroma življenjsko okolje ne omogoča samostojnega življenja in zahteva integriran pristop zdravstve in socialnovarstvene službe doma ali v ustreznih institucijah."
[t. tednik: Kako se bodo navodila uresni~evala v praksi? Bodo za to potrebna dodatna sredstva?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: "Navodila se v praksi izvajajo od prvega junija 2004 dalje. Za njihovo izvajanje ni predvidenih dodatnih zaposlitev oziroma dodatnih stro{kov, bolni{nicam pa omogočajo, da se doregistri-rajo za izvajanje institucionalnega varstva in tega tudi dejansko izvajajo."
[t. tednik: Javnost navodil ne pozna.
Ministrstvo za zdravje: "Pri pripravi navodil so sodelovali vsi izvajalci na primarni, sekundarni in terciarni ravni, večina njihovih pripomb je bilo vključenih v navodila."
Sodelovanje med Centrom za socialno delo, domom upokojencev in ptujsko bolni{nico je dobro.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: "Navodila v določeni meri posegajo v 'utečene' oblike dela v pristojnih službah že prej na{tetih izvajalcev in od njih zahtevajo bolj{e timsko in medresorsko sodelovanje, hkrati pa tudi sodelovanje z uporabnikom in njegovimi svojci. V posameznih okoljih je tak{no sodelovanje uspe{no potekalo že pred njihovim sprejemom."
"Navodilo samo po sebi ne prina{a velikih sprememb pri obravnavanju upravičencev Že do sedaj smo se ravno tako dogovarjali, čeprav je bilo največ odvisno od samih bolni{nic oziroma lečečega zdravnika upravičenca in njegovega 'socialnega čuta', kako dolgo bo {e zadržal upravičenca v bolni{nici, potem ko mu je zdravljenje po doktrini dejansko že prenehalo. Na Ptujskem imamo to srečo, da je na{ dom upokojencev dejansko poskrbel za vse tiste primere v nekaj dneh, ko se je zgodilo, da upravičenec iz tak{nih ali drugačnih razlogov ni mogel na domači naslov. Ne glede na napisana pravila je po mojem mnenju {e vedno vse najbolj odvisno od samih ljudi, ki so strokovno vklju-
čeni v razre{evanje in pomoč v kriznih situacijah, sama pravila brez ustreznih prostorov in zagotovljenih sredstev v okviru zdravstva ne pomenijo popolnoma nič. Zaenkrat nimamo podatkov, da bi se {tevilo negovalnih postelj v bolni{nicah za na{e upravičence povečalo," je povedal direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin.
Neakutna bolnišnična obravnava le 20 dni
V Splo{ni bolni{nici Ptuju iz dneva v dan ugotavljajo več socialnih indikacij pri sprejetih bolnikih. Dokler je bolnik {e po-kreten in sam skrbi za osebno higieno in prehrano, so težave manj{e. Ko pa postane nepokre-ten, so težave večje, ker tak{ni bolniki potrebujejo celodnevno nego in oskrbo od svojcev. Velikokrat se zgodi, da pridejo svojci k sobnemu zdravniku in povedo, da nočejo ali ne morejo vzeti domov svojih bližnjih, ki so tako zboleli, da več ne morejo skrbeti zase. V takih primerih tudi v praksi "zaživi" navodilo o zagotavljanju zdravstvene in socialnovarstvene obravnave v primerih odpusta pacientov iz bolni{nic ter v primerih, ko up-
Podvinci • 11. praznik DU Rogoznica
Priznanja upokojencev
"V upokojenskih organizacijah si bomo tudi v bodoče prizadevali za ohranitev s poštenim delom zagotovljenih pravic," je ob praznovanju 11. praznika Društva upokojencev Rogoznica minulo nedeljo med drugim poudaril predsednik društva Feliks Bagar.
Na slovesnosti v Podvincih, ki se je je udeležilo preko 100 članov in gostov, so podelili tudi društvena priznanja. Letos so jih za sodelovanje z rogozniškimi upokojenci prejeli Vrtec Troben-tica z Rogoznice, Anton Brmež iz Žabjaka, Lizika Koren iz Ptuja in Anica Lavrenčič iz Kopra.
Danes, v četrtek, 23. septembra, bodo rogozniški upokojenci pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah podpisali listino o sodelovanju in prijateljstvu s tamkajšnjimi upokojenci in s tem še okrepeli dosedanje vezi in prija^ ^ ^ ^ ^^^ ^ ^ . . ,,.,., „ . . ,
teljsjva	Priznanje DU Rogoznica je iz rok Feliksa Bagarja prejela Vera
j .	. Sagadin iz Vrtca Trobentica.
ak _
ravičenec ostane doma. Do leta 1998 je na teh vpra{anjih delala socialna delavka, po njenem odhodu na tem dela medicinska sestra, ki je povezovalni člen med svojci, bolni{nico in krajevno pristojnim centrom za socialno delo. Njena naloga je, da uredi premestitev v institucionalno varstvo ali domačo oskrbo.
"Težave se pojavljajo predvsem s svojci, ki v mnogih primerih svojih ostarelih star{ev in bližnjih sorodnikov kratkomalo nočejo sprejeti v domačo oskrbo. V tak{nih primerih je na{a dolžnost, da uredimo premestitev v katerikoli dom v Sloveniji. Če to zaradi čakalne dobe ni mogoče takoj, ostane pacient za čas čakanja za sprejem v bolni-{nici, v obliki neakutne bolni{-nične obravnave, ki pa ne sme trajati več kot 20 dni. V tem času moramo urediti vse potrebno za premestitev bolnika v ustrezno institucijo. Povedati moram, da je sodelovanje s Centrom za socialno delo dobro, v zadnjem času ni posebnih težav s pre-me{čanji, ker so se zmogljivosti v domovih starej{ih v zadnjem času v slovenskem prostoru povečale. Še vedno pa imamo velike težave pri svojcih, predvsem
pri pridobivanjih njihovih soglasij za sofinanciranje plačevanja oskrbe star{ev ali drugih bližnjih. Res pa je tudi, da nekateri starej{i ljudje, ki sami bolni živijo v svojih hi{ah, odklanjajo domsko varstvo, saj jih noben zakon ne more prisiliti, da bi jih proti njihovi volji premestili. Prav tak{ni bolniki pa centru za socialno delo in bolni{nici povzročajo veliko dela. Od 1. avgusta do 16. septembra letos smo imeli v ptujski bolni{nici osem primerov, ko svojci bolnikov, ki več ne morejo živeti sami, niso želeli vzeti domov. V enem primeru je živih {e sedem otrok, niti eden med njimi pa ne more poskrbeti za svojo mamo in 'zahtevajo', da jo premestimo v domsko varstvo. To je samo eden od primerov, s katerimi se v bolni-{nici dnevno srečujemo. Pogosto se tudi dogaja, da je edini od star{ev nepokreten, živi v svoji hi{ici s sinom ali hčerko, ki nima družine in ne službe, odvisni so le od minimalne državne pokojnine. V takem primeru traja urejanje domskega varstva dlje časa, saj moramo preko na{e službe urediti plačilo in sočasno najti prosto mesto v domu upokojencev," je o izpolnjevanju navodil povedal direktor ptujske bolni-{nice Lojze Arko.
Teorija eno, praksa drugo
Čeprav so odgovorne institucije v takih primerih že doslej v večini dobro sodelovale, to raznih "črnih lesov" ni preprečilo. Eno je teorija, drugo praksa. V centrih za socialno delo ugotavljajo, da brez prostorov in denarja navodil ni mogoče v celoti uresničevati, v bolni{nicah lah-
ko neakutna obravnava traja le 20 dni, kar morajo poznati in upo{tevati svojci upravičencev, katerih zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja, spet druga zgodba pa je doregistracija za institucionalno varstvo, pa tudi "socialni čut" le-čečih zdravnikov. V primerih, ko pa zdravstveno stanje bolnika dopu{ča, lahko ta čas, ko čaka na sprejem v institucialno varstvo, preživi doma. Med čakanjem lahko zanj odgovorne službe poskrbijo v okviru pogostej{e nege na domu, pogostej{e pomoči na domu ali v okviru dnevnega varstva. Če upravičenec odkloni predlagano institucioanalno varstveno obravnavo, ga lahko bol-ni{nica odpusti, o tem obvesti bolnikovega izbranega osebnega zdravnika oziroma patronažno medicinsko sestro in krajevno pristojni center za socialno delo, ki so mu dolžni zagotoviti potreben obseg zdravstvene in socialne obravnave na domu. Velja pa, da bolnika, ki mu zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo doma, iz bolni{nice ni možno odpustiti, če ni urejena neposredna premestitev v institucionalno varstvo. Če premestitev v katerikoli dom za starej{e v Sloveniji zaradi čakalne dobe ni možna takoj, ostane za čas čakanja na sprejem v bolni{nici. V tem času za bolnike, ki jih ni možno odpustiti, dejavnost institucionalnega varstva opravlja bolni{nica, ki ima to dejavnost opredeljeno v ustanovitvenem aktu in je zanjo tudi ustrezno registirana. Ptujska te registracije nima.
MG
Ptuj • Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Ustavimo nasilje!
Od aprila letos smo Ptujčani bogatejši še za eno zelo pomembno organizacijo - Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki deluje znotraj zavoda Pa-pilot in je prvi ptujski center, ki se ukvarja s takšno obliko pomoči. Pomoč je zaupna, brezplačna in anonimna, prijazne svetovalke pa najdete na Obrtniški 11 na Ptuju (v prostorih bivše Spone).
Kot so nam povedale svetovalke, ki delajo v Centru, je svetovanje razdeljeno na več oblik. Ob ponedeljkih od 7.30 do 15. ure in ob četrtkih od 11. do 18.30 vam v prostorih Obrtniške 11 ponujajo osebno svetovanje, preostale dneve v tednu pa so dosegljivi na telefonski številki 02/771 10 17. Centri v Sloveniji delujejo od leta 1998, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kranju, na Jesenicah, v Murski Soboti, Velenju in na Ptuju. Ponujajo različne vrste pomoči vsem, ki se počutijo kot žrtev, pa naj gre za fizično ali psihično nasilje. Če je potrebno svetovalci žrtev tudi napotijo v ustrezne institucije, ki delujejo na področju, kjer bi žrtev reševala svojo stisko. Prav tako nudijo tudi zagovor-ništvo, ki zagotavlja iskalcu pomoči emocionalno in praktično pomoč v vseh postopkih in kontaktih z institucijami. Eno pomembnih načel Centrov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je to, da ne naredijo nobenega koraka brez vedenja žrtve. Žrtev lahko torej v center prihaja prostovoljno, kakor dolgo želi, pogovor med njo in svetovalcem pa je strogo zaupen. Edina izjema na tem področju so mladoletniki. Kadar gre za nasilje nad
Foto: Dženana Bećirović
Svetovalka Du{ka Zobec iz mariborskega centra za pomo~ Žrtvam kaznivih dejanj pomaga tudi na Ptuju.
mladoletniki in ima center kakršne koli informacije o nasiljem nad njimi, je po zakonu to dolžan prijaviti pristojnim organom. V Centru poudarjajo, da že pogovor o nasilju veliko pomaga. "Pomembno je, da žrtev govori o občutkih jeze, besa, nemoči in strahu. Mi jim stojimo ob strani in jim pomagamo na različne načine," je povedala Du{ka Zobec, svetovalka iz mariborske enote, ki trenutno pomaga Bronji Habjanič v Centru na Ptuju. Če ste v stiski in potrebujete kakr{no koli obliko svetovanje, vam bodo v Centru za
pomoč žrtvam kaznivih dejanj nudili najvi{jo stopnjo čustvene in praktične podpore, sprejeli vas bodo z naklonjenostjo in prijaznostjo, posredovali vam bodo informacije za re{evanje težav in pomagali najti možne re{itve. Svetovalke in svetovalci, ki so dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu (tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih), vam bodo v stiski pomagali takoj, ko boste pomoč potrebovali, za re{evan-je va{ega problema pa si bodo vzeli čas, saj svetovanje ni časovno omejeno.
Dženana Bećirović
Od leve: Petra Kurnik, Aleš Lesnik, Mladenka Bogatinovski in Aljaž Petek so se udeležili poletnega tabora Ecosy v Romuniji.
Romunija • Poletni Ecosy kamp
Solidarnost, strpnost in zabava
Konec julija se je 86 delegatk in delegatov Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov (MF ZLSD) v Romuniji udeležilo poletnega tabora Ecosy (European Community Organisation of Socialist Youth).
Tabora, ki je potekal v duhu gesla "Za združeno Evropo", se je udeležilo več kot 3000 mladih socialdemokratk in socialdemokratov iz cele Evrope. ^"V petih dneh tabora je bilo organiziranih okrog 40 delavnic, diskusije pa so se lotevale evropskih in globalnih vprašanj, prihodnosti EU, enakopravnosti in človekovih pravic, mesta in vloge Evrope v svetu, širitve EU in naše vizije Evrope v prihodnosti," pojasnjuje predsednik MF ZLSD Dejan Levanič in dodaja, da je zelo zadovoljen, ker je bila njegova organizacija na večini delavnic zelo dobro zastopana, saj so se med predavatelje zapisala naslednja forumovska imena: Damjana Karlo, Luka Juri, Petra Aršič, Aleš Klavžar, Matevž Fran-gež, Karmen [piljak in Pikica. V okviru tabora je bilo organiziranih tudi pet konferenc z uglednimi gosti in gostjami evropskega političnega prostora.
"Namen takšnih srečanj najmočnejše mladinske politične organizacije tako v Evropi kot v Sloveniji je opozoriti na mlade, ki smo del družbe in kulture, del okolja, ki nas sooblikuje in soo-predeljuje," je še povedal Levanič.
Ker pa je bila izmed vseh udeležencev kar četrtina Ptujčanov, nas je zanimalo, s kakšnimi vtisi so se vrnili s tabora.
Petra Kurnik: "Na taboru sem srečala podobno mislečo mladino iz cele Evrope, tiste, ki vzpodbujajo solidarnost in enakopravnost. Zelo pomembno se mi zdi, da so na taboru potekale delavnice na temo globaliza-cije, enakosti med spoloma in istospolno usmerjenih. Na takšnih srečanjih se pravzaprav čuti neka solidarnost, strpnost in podobno. Ta bližina se potem seveda utrjuje na večernih zabavah, ki so nepozabne."
Ales Lesnik: "Tabora sem se udeležil, ker se zelo rad družim z mladimi in spoznavam nove ljudi. Med drugim sem se tabora udeležil tudi zaradi dobre zabave. Romunijo sem zapustil z lepimi vtisi, saj so bile tamkajšnje zabave nepozabne. Imeli smo se zelo lepo, ker smo dneve in noči preživeli v duhu dobrih zabav."
Mladenka Bogatinovski: "Spomini na Ecosy tabor so prečudoviti. V začetku, ko smo prispeli, so me mogoče malo zmotili
bivalni pogoji in neurejene higienske razmere. Kasneje smo v duhu dobrih nepozabnih zabav na to kar pozabili. Na delavnicah mi je bilo všeč to, da so potekale v angleškem jeziku in na različne aktualne teme. Menim, da je vsak udeleženec med tematiko delavnic našel kaj zase. Sicer pa mi je bilo na taboru všeč tudi to, da smo lahko spoznali mišljenje in stališča svojih vrstnikov širom Evrope."
Aljaž Petek: "Poletni Ecosy tabor sem zapustil z lepimi vtisi. Udeležil sem se ga zaradi seminarjev in pa samega druženja z istomislečo mladino iz cele Evrope. Na taboru sem spoznal veliko mladih s podobnimi interesi. Glede organizacije menim, da je bila na nivoju in da so v dobri meri poskrbeli za osveščenost vseh udeležencev. Pika na i so bile nepozabne večerne zabave. Mislim, da se bom v prihodnje takšnih taborov še udeleževal."
Mojca Zemljarič
Ptuj, Podgorci • Pogovor z lepoticama
Veseli in zadovoljni, a vendar ...
Izbor za mis [tajerske je na finalnem tekmovanju za mis Slovenije 2004 ponovno slavil. Med tistimi, ki so se veselile, sta bili tudi prvo- in tretjeuvr{~e-na, Tanja in Sanja, ki sta postali prva in druga spremljevalka mis Slovenije 2004 @ive Vadnov, odnesli pa sta tudi lenti mis Ona in mis fotogeni~nosti.
čeprav sta obe zelo veseli in zadovoljni ob dveh oziroma štirih osvojenih lentah, črv vendarle gloda, bili sta tako blizu vrha in Kitajske. Z malo več sreče pa bi bili na vrhu, dodajajo tudi drugi. Sicer pa pravita, da je vsaka sama zase v prvi vrsti favoritka.
Zmagovalka ju ni presenetila, vedelo se je, kdo bo letošnja mis. Predhodno so jo napovedali tudi že v mediju, ki je tudi so-organizator izbora. Kakorkoli že, če se bo tako nadaljevalo, bo še manj slovenskih deklet pripravljenih stopiti na lepotne odre, še več se jih bo sprehajalo po cestah, mimo odrov.
Za Sanjo je bil regionalni izbor za mis Štajerske prva večja izkušnja na lepotnem odru, pravi. Pred dvema letoma se ji je sicer uspelo uvrstiti v finale za kraljico Slovenije, vendar ni šla. Naključje ali ne, Tanja je bila na kraljici 2002 druga spremljevalka. Tekmovanje za mis Slovenija 2004 si bosta zapomnili tudi po napornih pripravah. Spoznali sta nove ljudi, zanimanje, ki ju kažejo mediji in drugi zanju, jima odpira neke nove perspektive. Sanja končuje srednjo ekonomsko šolo na Ptuju, želi se vpisati na policijsko šolo in uspeti v modnem svetu. Tanja je študentka sociologije in slovenščine na
Foto: Črtomir Goznik
Tanja Hauptman, prva spremljevalka mis Slovenije 2004.
Foto: Črtomir Goznil<
Sanja Štiberc, druga spremljevalka mis Slovenije 2004.
Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ob profesuri bi se rada dokazala tudi v novinarstvu, prepričana je, da se bo s svojim nadaljnjim delom in aktivnostmi na novih področjih uspela dokazati. O zavisti dekleti ne razmišljata, ker kot pravi Sanja, kdor ni z malim zadovoljem, tudi velikega ni vreden. Vsak naj skuša "živeti" svoje sanje, brez polen pod nogami pa ni nikogar, jo dopolnjuje Tanja.
Obe sta bili nadvse veseli pozornosti svojih vaščanov, Tanja je nepozabni sprejem doživela že v noči od 12. na 13. september, Sanjini Podgorčani so jo navdušeno pozdravili 17. septembra. V prostem času Tanja pleše hip hop, zbira parfume, Sanja plava, igra odbojko, hitro pa tudi "bej-ži" (teče). Ko sta bili obe še majhni, sta sanjali, da bosta frizerki, Sanja si je želela tudi, da bi hodila na modnih odrih, zdaj se ji te sanje na nek način uresničujejo. Tanjina mama je hčerko videla v belem, v zdravstvu. Sanja obožuje čokolado, Tanja morsko hrano in slano pecivo.
Ta trenutek obe doživljata zvezdne trenutke, obe si seveda želita, da bi jima lente tudi dolgoročno nekaj prinesle, da bi jima pomagale pri uresničitvi življenjskih ciljev.
MG

L	J				
				V	_K
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 23. septembra do 30. septembra 2004
Vse cene so v SIT.
Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
župnik je na parkirišču zagledal Lojzeta, ki je preklinjal, ker mu avto ni vžgal. Pristopil je k njemu in mu dejal:
"Gospod Lojze, kaj ne bi prenehali preklinjati? Bolje bo, če rečete: 'Ljubi Bog, usliši me in mi pomagaj, da bo moj avto vžgal!"
Lojze je res ponovil župniko-ve besede, avto je vžgal in Lojze se je odpeljal. Za avtom pa je z odprtimi usti zijal župnik in si rekel: "Kaj takega? Odslej bom tudi
jaz veroval v čudeže!' ***
"Tega sploh ne razumem! se razburja mlada gospa pri ginekologu. 'Poročena sem šele štiri mesece, vi pa pravite, da sem že v sedmem mesecu nosečnosti!'
"Nič se ne razburjajte. Tako je pri prvem otroku običajno!'
***
Uokvirjen oglas v časopisu: "Danes z zadovoljstvom proslavljam najino srebrno ločitev! Srečni ločenec..'
***
Mihaela pride k ginekologu. "Gospod doktor, z možem si želiva otroka, toda doslej nama ni uspelo.' "Potem se pa slecite," reče ginekolog.
"Ampak, doktor," zgroženo reče Mihaela, 'jaz si vendar želim otroka s svojim možem, ne z vami!'
***
ženska je prišla k spovedi in rekla duhovniku: "'Veste, oče, bila sem z moškim..'
'Dobro, zmoli pet očenašev!' 'Toda, oče, jaz sem spala z njim!'
"Prav, potem pa zmoli deset očenašev!'
"Veste, jaz sem ga tudi oralno zadovoljila!' Duhovnik je za trenutek utihnil in vprašal župnika v sosednji spovednici: "Boris, koliko naj ji dam za oralni seks?' 'Dvajset evrov!'
Zanimivosti • Se o osebnih imenih
Od Šeherezade do Mercedes
če smo se v prejšnjem članku o osebnih imenih na Slovenskem poigrali s statistiko najbolj pogostih imen, smo tokrat poskušali izbrskati tista, ki so bolj redka in nenavadna, čeprav to še zdaleč ne pomeni, da so zato kaj bolj inovativna. Celo daleč od tega. Pa poglejmo, po čem oziroma kom vse lahko človek dobi svoje ime.
Očitno je, da ima na Slovence kar precejšen vpliv gledanje filmov in ob~udovanje velikih filmskih igralcev in igralk. Tako se v posameznih obdobjih, ko so na sporedu (ameri{ke) filmske uspešnice ali zelo popularne španske limonade, v rojstnih listih novorojencev začno pojavljati imena filmskih junakov ali igralcev, ki pa se v večini pokažejo bolj kot muhe enodnevnice, saj so tovrstna poimenovanja ponavadi omejena s kratkim časom. Kljub temu imamo v Sloveniji, recimo, osem deklic z imenom Kasandra in 18 Esmerald, pa še sedem z imenom Talita. Med moškimi, zanimivo, ni najti Sandokanov ali Tarzanov, zato pa imamo v naši državi 10 Zorov. Veliko bolj so popularna osebna imena znanih, predvsem ameriških filmskih igralcev ali pevcev. Med moškimi imeni prednjači ime Elvis (829), Kevin (400) - teh imamo daleč največ v Podra-vju, pa Tom (180), Arnold (18) -tudi največ v Podravju, Don (17), John (15) in Marlon (5). Med ženskimi imeni, ki jim lahko pripišemo spogledovanje z znanimi filmskimi igralkami, vodi Claudia (180), Melanie (124) - največ v Podravju, Samantha (78) - največ v Podravju, Nicole (62), Michelle (59), Pamela (46), Demi (14), Olivia (11) in Sharon (5).
Imena pa lahko dobimo tudi po avtomobilskih znamkah. V tem pogledu Slovenci očitno prisegamo zgolj na eno znamko: Mercedes, saj takšno ime nosi 15 deklet (noben moški), večina pa jih je spet, kje drugje kot v Podravju!
Morda bi v to kategorijo spadalo še ime Katrca po slovitem, zdaj že izumirajočem Renaulto-vem avtu, ampak to ni gotovo. Kakšnih Oplov, Fordov, Audijev, Suzukijev ali Hond pa med osebnimi imeni še ni opaziti.
Tudi kar se tiče znanih zgodovinskih osebnosti, nam Slovencem posnemanje imen ni
Mars ali Merkur), saj nosi ime Zvezda 47 žensk, Luna 33 in Venera 12.
Zato pa so precej bolj pogosta imena, ki izvirajo iz sveta rastlinstva. Med ženskimi seveda absolutno vodijo Cvetke, Jelke, Rože in Marjetice, precej je zadnje čase tudi imen Ajda (1038), vmes pa se najde celo ime Bilka (15) in Oliva (24). Kakšnih imen kot Kopriva, Cipresa, Vrtnica ali Pšenica še ni evidentiranih. Pri moških
je kar pogosto ime Bor (398), vseh ostalih je veliko manj; Klas (8), Javor (7), kakšnega Macesna, Hrasta ali Tulipana statistika še ni zajela.
In če je iz vegetacije vzetih kar nekaj osebnih imen, za živalske vrste velja popolno nasprotje. Edino, kar smo uspeli najti v registru imen, so ljubke izpeljave in pomanjševalnice; tako imamo v Sloveniji 9 žensk z imenom Maca in 198 imen Miša, med mo-
Foto: Martin Ozmec
posebno pri srcu. Zanimivo v tej kategoriji je ime Adolf, ki se je kar množično uporabljalo tja do konca druge svetovne vojne, najbolj množično prav v času vojne vihre, potem pa je popolnoma izginilo iz seznama osebnih imen. Danes je v državi še 1200 Dolfi-jev, največ jih živi v Podravju. Tita med moškimi imeni ni najti, je pa kar 83 moških z imenom Tit. Sicer se med moškimi imeni iz domače zgodovine najde še Sva-run (12), Ilir (23), Atila (13), Kaj-timir (6), nimamo pa nobenega Kelta ali Valjhuna. Tudi iz svetovne zgodovine si kakšnih posebnih znanih imen nismo sposojali (če seveda ne štejemo klasičnih imen), tako da ne beležimo Napoleonov ali Cesarjev, pa tudi ne Kleopater, imamo pa kar 312 moških imen Klavdij. Med mitološkimi osebnostmi je najti 16 Aladinov, kar 66 Alijev (vendar nobenega z imenom Ali Baba), 10 Šeherezad in pet Odisejev. Med redkimi svetopisemskimi imeni pa izstopata Izak (71) in Abel (6). Kajna ali Noeta uradno ni v evidenci imen.
Poimenovanja po zvezdah oziroma planetih so pogostejša med ženskami (med moškimi ni najti nobenega, recimo, z imenom
Računalniški kotiček
Varnost in Microsoft
Po dolgo pričakovanem popravku Microsoftovih Oken XP Pro je le-ta naposled ugledal luč sveta in sliši na ime SP2.
Kaj nam prinašajo novi popravki Oken in kakšne so njegove lastnosti? Dejstvo je, da nekaj, kar je Oknom že nekaj časa manjkalo: požarni zid. Ne moreš ''biliva-ti''! Okna XP Pro so dobila svoj požarni zid in kontrolo nad delovanjem protivirusnega progra-mja, naloženega na računalniku. Problem je ta, da omenjena kontrola pri nekaterem protivirus-nem programju deluje O.K., pri drugem pa včasih štrajka, in četudi program deluje, javlja, da pro-tivirusna zaščita ne deluje. Hmm, zanimivo!
Poglejmo, kaj o tem pravijo na Microsoftovi spletni strani:
http ://www. microsoft.com/ slovenija/Windowsxp/Sp2/razlogi_ za_namestitev.mspx.
Na kratko je glede novega popravka vse oh in sploh, predvsem glede varnosti, ki je sedaj privzeto vklopljena že pri zagonu sistema in ščiti pred virusi, hekerji in črvi
Zanimivo je to, da na ves glas govorijo o strožjih varnostnih
nastavitvah, o kontroliranju varnega odpiranja datotek v Outlooku, Messengerju in Internet Explorerju ter o spremembi kode Internet Explorerja .
Velika zanimivost je še nova ikonica v Control Panel Wireless Network Setup Wizard, ki nam pomaga pri nastavljanju lokalnega brezžičnega omrežja. Vsekakor je potrebno biti previden pri kakršnem koli nastavljanju že zaradi same propustnosti omrežja. Prevelike varnostne nastavitve Vam lahko upočasnijo delovanje računalnika v omrežju. Po drugi strani preveč ohlapne nastavitve lahko omogočijo kakšnemu nepridipravu, da se brez težav priključi na Vaše omrežje in uporablja vse, kar imate v mreži ponuditi.
Zelo dobrodošla novost je Pop Up blocker, ki je zelo uporaben in se ga da nastavljati.
Torej SP2 za Okna XP Pro prinaša veliko popravkov. Prinaša tudi občutek, da je SP2 popravek, ki bo Oknom XP Pro končno prinesel od samega začetka
te ugodnosti namenje
m naročnikom:
-	20% popust pri malih ogiasih,
-	TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta giasbe in zabave),
-	brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...),
-	poštna dostava na dom,
-	sodelujete v nagradnem žrebanju Centra Aerobike,
-	stari in novi naročniki Štajerskega tednika sodelujete v nagradnem žrebanju Aerokluba Ptuj in z malo sreče poletite daleč med oblake.
v
StmersU
TEDNIK
škimi je stanje enako: vodi ime Mišo (206) in Miško (18). Ostale živalske vrste so povsem zapostavljene, čeprav je znano, da se z njimi poimenujemo neštetokrat, zlasti v izbruhih jeze ...
Tudi meseci v letu služijo za številna osebna imena, vendar so v uporabi le trije: maj, julij in avgust. Tovrstnih moških in ženskih imen je ogromno, med njimi pa se najbolj izgublja moška in ženska izpeljanka imena Avgust/a, medtem ko uporaba ostalih dveh imen (Maja, Julija) narašča.
Ah, in še nekaj, da ne pozabimo: zadnje čase zelo popularno in velikokrat slišano ime iz naše sosednje države je dokaj pogosto tudi v Sloveniji. To je - kdo drug kot - Severina! Pri nas je deklet s tem imenom 106, največ Severin pa je doma - ugibajte (v Podravju, seveda!)
SM
(vir: SURS)
zahtevano robustnost in uporabnost.
Sedaj pa se obrnimo na navadne uporabnike. V Ptuju in bližnji okolici je še veliko takih, ki uporabljajo starejše računalnike, veliko je tudi poslovnih uporabnikov s starejšimi računalniki, kar nekaj jih uporablja programe za poslovanje v DOS-u (kaj je že to?). Novejši poslovni programi, ki delujejo pod Okni, so seveda dražji in navaden podjetnik, ki ima trgovinico in mora plačevati dajatve državi, zadostiti potrebam licenc programja in Oken ter hoče zaslužiti več, kot njegova žena lahko zapravi (kar je skrajno nemogoče), ima velik problem, če se v njegovem računalniku nahajajo Okna XP Pro. Po izkušnjah prijatelja ni problem, da DOS programje ne bi delovalo znotraj Oken. Programi delujejo, a je potrebno nekaj računalniške gimnastike, da se stvar nastavi. Problem je v tem, da SP2 nekako izklopi COM (RS232) priključek (ali jih tako hudo zaščiten, še ne vemo), in naprave, kot so ročni čitalci, elektronske tehtnice in paragon-ski tiskalniki več ne delujejo. Mogoče bo kakšen naslednji popravek to odpravil - ali pa ne.
No, tako je to. Vsak napredek prinese kak ''nazadek''.
Prijetno klikanje še naprej.
Ivan Kro{l
É lo
mMmsi .	I
riíícjrajujsiíi obsiojscs In novs niiracnlks Srajsrsksgii isclnlkii ossrn brs^pJačriih obiskov Csnira asrooiks prsjrnsia:
Srečko Vrbnjak, Rogaška o. 57,2251 Ptuj
Albin Cafuta, Koroška c. 105/a, 2000 Maribor
________________________________

AEROKLUB PTUJ

Panoramski let s pomočjo Aerokluba Ptuj prejmejo:
i/ilJJi! iijlujjjilj Íj/illJjáiíil "J-tí/ilj Uj^^íUJilJjy ÎiîJjJ^iiJ :^i!Ji!jJJll^íj JiUUJJJîJJJti] ^iUj Ž^ij'ii u'L ■Ji)JJJu3 j'jJil^jjil jJuVil^ij JiUiJJJllJJ liLIj li^ůo JiltíJJJtíJ
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
NAGRAJENCI PREJMEJO NAGRADE PO POSTI
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Barcelonski pločniki (3)
Tisti hecni odpirač
V majhnih trgovinah, ki jih je Lloret de mar poln, najdeš vse — obleko, obutev, ure čudnega porekla in izvora, nakit in najrazličnejše spominke. Nazadnje sploh ne veš več, v kateri trgovini si bil in v kateri ne, ko pa so si podobne kot jajce jajcu.
Prava redkost je, da v sosednji trgovini najdeš kaj drugega, cesar v prejšnji ni bilo. Prav zabavno je bilo iskati take primerke, ki so bili — resnici na ljubo — tudi najizvirnejši, a žal zelo redki. Vžigalnik v obliki straniščne školjke ali pa model, na katerem se zavrtijo kolesa, ko prižgeš ogenj. Izvirni so bili majhni keramični izdelki in oblike ur, v glavnem pa se je ponudba gibala od knjig pa vse do kvazikipcey ki jih ponujajo po najrazličnejših cenah. In kar lahko tu kupiš za šest evrov, lahko korak naprej za deset. Tako si lahko ustvariš mnenje o tem, kakšne kvalitete so omenjeni izdelki. Pa saj to nikogar tisti trenutek tudi ne zanima. Važno je, da hodiš sem in tja, paseš radovedne poglede, zbiješ ceno za kako drobnarijo in se nazadnje prav fino počutiš. Kot sem se jaz, ko sem si kupil odpirač za steklenice, ki se mi je zdel vreden nakupa. Kasneje nisem vedel zakaj.
Ker pa sem že pri odpiračih, še beseda ali dve o španskih vinih. Med znanimi velja omeniti sosednji kraj Tosse de mar, ki se ponaša z velikimi površinami vinorodnih območij in kjer je temu primerno tudi število vinskih kleti. Gostoljubnost v njih lahko primerjamo z domačo, slovensko, kadar zaideš v kako od njih.
Sicer pa ima Katalonija osem tako imenovanih Denominacines de Ori-gen, to je nadzorovanih vinorodnih področij. V glavnem gojijo bela vina, in sicer suha in sladka bela, med rdečimi vini pa prevladujejo bogata močna rdeča vina in sladka desertna vina. V Gironi so zelo priljubljene sorte ro-seja, dobro znana pa je tudi katalonska cava, med temi še najbolj brut in brut nature. V trgovinah je vino zelo
BOHINJ
2* apartmaji Triglav, cena po osebi, brezplačno do 12 let
od22.972D/N od 4.980 FIRENCE
avtobus, odlično slovensl<o vodenje, doživetje italijanskega larma
23.ioy2D/poL 24.900 BAVARSKI GRADOVI
avtobus, vključene vstopnine v tri gradove in ladjica
9.ioy2D/POL 29.900
Radoživa turška riviera
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
24.ioy7D/POL 37.900
MUET z letalom
3* hotel Odisej, polet letala iz Ljubljane
26.9y7D/POL 49.900 TURàjA,Antalija
3* hotel Orange, polet letala iz Uubljane, (14D samo 108.300 SIT)
26.9/7D/AI 69.900 TUNIZIJA, Monastir
5*VincciAlkantaraThalassa, polet z avstrijskih letališč
2.10/7D/POL 120.110 EGIPT, križarjenje po Nilu
5* ladja + hotel, naj bo potovanje užitek, odlično slovensko vodenje
22., 28.10780 159.900
SONČEK !
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonc:hek.com
slabo zastopano. Težko je dobiti dobro, kvalitetno vino, saj prevladujejo v
glavnem industrijska. Situacija torej ni ni~ kaj druga~na kot pri nas. Veliko lažje je dobiti pravo špansko sangrio, ki jo ponujajo v najrazli~nejših steklenicah — v obliki bika ali kitare. Tako združujejo turizem s tradicijo, kar je splošen vzorec. V Španiji se namre~ ves ~as stapljata tradicija in sodobnost, moderno s starim, ker Španci še vedno s ponosom gojijo in znajo tudi tržiti.
Po napornih ogledih ulic, oborožen z novim odpira~em, sem sedel na teraso ene od gostiln in si naro~il kavo. Medtem ko sem sedel in takole opazoval ljudi, me je nehote spreletela misel o ljudeh tod. Da se znajo zabavati, da
Cven
Četrti kmečki praznik
Na Cvenu pri Ljutomeru je tamkajšnje turistično društvo že četrtič pripravilo prireditev, namenjeno kmečkim opravilom na nekdanji izvirni način - tokrat drugič na kmetiji Roškar -Košnik.
V ospredju dogajanja je bilo spravilo koruze z njive in popoldansko-večerno kožuhanje ali li~kanje (na fotografiji). Kako so v tem delu veš~i, so se dokazovali ob županu ob~ine Ljutomer Jožefu Špindlerju še podžupanja Darja Odar in sedanji ob~inski svetniki, pa tudi kandidati za nove poslance v Državni
zbor. Razpoloženje je doseglo vrhunec s prikazom nekdanjega obi~aja ženitve (gostuvanja) in drugih ljudskih navad na kmetijah. Ob dobri glasbeni zabavi ni manjkalo pristnega doma~ega vina in doma~ih dobrot cvenskih kuharic.
MŠ
na življenje gledajo precej neobremenjeno, da radi kramljajo o športu, kulturi in politiki, da je stopnja kriminala izredno visoka ... Od kod pa ta misel? Najbrž še od kosila, ko smo govorili o krajah in kriminalu. Tega je, zlasti v velikih mestih, kot je Barcelona, veliko. Žeparji, ki kradejo denarnice, torbice in druge vredne predmete, sestavljajo prave mreže. Njihova dejanja so na-tan~no premišljena in na~rtovana. Še hujša od kraje na ulici pa je kraja po hotelih. Hotelsko osebje je sicer zelo prijazno, vendar ~e — iz zaklenjene sobe! — kaj izgine, oni o tem pa~ ni~ ne vedo.
In s to mislijo sem se pripravljal na obisk najve~jega katalonskega mesta. V Barcelono je pa~ mogo~e tudi s kakimi drugimi mislimi. Na primer, da je tam ni~koliko muzejev, kulturnih ustanov, da je tam olimpijski stadion pa barce-
lonski, da je v mestu ogromen akvarij, hiša voš~enih lutk, ki je prav dostojna dvoj~ica angleške, ne manjka umetniških mojstrovin. In seveda gne~e ...
In sem bil spet tam — pri žeparjih, ki v gne~i ljudi stegujejo svoje la~ne prste in ukradejo to in ono. Vodi~ nas je pa~ malo prej opozarjal na vse to in ~loveku kar sede podoba o kriminalu. Sicer pa, v katerem velikem mestu pa ni krimanala? In žeparjev?
Že ob prihodu v mesto se odpre pred teboj prostor številnih streh in arhitekturnih mojstrovin, pravzaprav je celo mesto kot eno samo za~ude-nje. Presene~enje za presene~enjem. Pogled na mesto se je odprl kot steklenica odli~nega španskega vina ve~er poprej, ki sem jo odprl s tistim hecnim odpira~em ...
David Bedrač
Nagradno turistično vprašanje
Poletna kopalna sezona je končana. Kopalci so se v glavnem že preselili v notranja kopališča. V Termah Ptuj so izredno zadovoljni z letošnjo poletno kopalno sezono. Kopalcev je bilo za polovico več kot v lanskem enakem obdobju. Novo zunanje termalno kopališče je že v kratkem času pokazalo izredno pozitivne učinke. Trenutno vse aktivnosti posvečajo pripravam na gradnjo novega hotela. V pripravi je druga prostorska konferenca, na kateri bodo govorili o spremembah in dopolnitvi lokacijskega načrta za gradnjo novega hotela in lokalne obvozne ceste.
V teh dneh pa so vse aktivnosti na Ptuju in v okolici posvečene pripravam na izvedbo najrazličnejših prireditev ob 27. septembru - svetovnem dnevu turizma.
Tudi za Ptuj lahko rečemo, da postaja turizem najperspektivnejša gospodarska panoga. Letošnji osemmesečni rezultati na področju obiska in nočitev to le potrjujejo, poudarja direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec. V prvih osmih mesecih letos se je število nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečalo za 45 odstotkov, kar pomeni, da jih je bilo v tem času toliko kot v celem lanskem letu. "V veliki meri takšnemu obisku botruje vstop Slovenije v EU, vendar ne smemo zanemariti večletnega dela vseh, ki so se ukvarjali z razvojem turizma in tistih, ki se na tem področju trudijo še naprej. Seveda se zavedamo, da je še precej poglavij nenapisanih in neodrečenih, zato pozivamo vse, ki imajo Ptuj radi, da s svojimi predlogi, konstruktivnimi kritikami še naprej
Foto: Črtomir Goznik
Ob svetovnem dnevu turizma bodo na Ptuju pripravili tri odmevne prireditve.
prispevajo k temu, da bo naše mesto lepše, gostoljubnejše in prijetnejše.'
Na Ptuju bodo ob svetovnem dnevu turizma pripravili tri odmevnejše prireditve. Dve bosta v soboto, 25. septembra, ena pa v ponedeljek, 27. septembra. V soboto, 25. septembra, bo Turistično društvo Ptuj pripravilo prireditev Za lepši Ptuj. Na Mestnem trgu bodo ob 10. uri podelili priznanja vsem tistim, ki so se v letu 2004 še posebej trudili pri urejanju okolja. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OS Olge Meglič, Stari prijatelji iz Kicarja in mažorete iz Lenarta. Na turnirskem prostoru ptujskega gradu pa se bodo popoldan ob 14. uri pričele druge ptujske grajske igre, ki jih pripravljata Društvo cesarsko-kralejvi Ptuj in LTO Ptuj v sodelovanju s prijatelji iz Burghausna. Več kot 100 nastopajočih se bo predstavilo v tradicionalnih oblačilih in na srednjeveški tržnici, posebej zanimiv bo animacijski program za otroke. Program bo predvidoma trajal do 19. ure.
Turistično kulturni dan pa za 27. septembra pripravlja OS Olge Meglič. Potekal bo od 10. do 12. ure na devetih lokacijah. Mladi bodo predstavili turistično pot, ki bo vodila od parkirišča na Zadružnem trgu skozi staro mestno jedro do Term. Ob tej priložnosti bodo v sodelovanju s Termami Ptuj, Pokrajinskim muzejem Ptuj, Turističnim društvom Ptuj, MO Ptuj in LTO Ptuj izdali tudi nov turistični plakat Ptuja.
Najstarejši hotel na Ptuju, ki obratuje že od leta 1870, je hotel Mitra v Prešernovi ulici 6. Nagrado bo prejela Ivanka Mohorko, Zagrebška 72, Ptuj.
Danes vprašujemo, pod kakšnim geslom bo potekalo letošnje praznovanje svetovnega dneva turizma. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 1. oktobra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Geslo letošnjega svetovnega dneva turizma se glasi:
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Potrebujemo večji avto!
^^o ^-tiričlanska družina in potrebujemo večji avto. Varčevati nameravamo 1 leto, in sicer cca. 100.000—150.000 SIT mesečno. Privarčevanega denarja trenutno nimamo nič. Zanima me, ali naj ta denar sproti vežemo na banki (tolarska ali devizna vezava?)? Ali je sploh možno mesečno nalagati sredstva na račun za vezana sredstva? Katera banka je najugodnejša? Kako si še lahko pomagamo, da bi ta majhna sredstva nekoliko oplemenitili? Avto nameravamo kupiti v roku enega leta in poleg privarčevanega denarja mogoče vzeti še kakšen kredit ali leasing. Kakšno je vaše mnenje glede teh finančnih leasingov in bančnih kreditov? Kakšne so prednosti oz. slabosti enega in drugega?
ODGOVOR:
Velike razlike pri obrestih ne bo, će vezete v tolarjih ali ev-rih. Največ boste dobili, če boste vsak mesec znesek vezali posebej na končno dobo, kolikor imate do enega leta, torej prvi znesek vezite v tolarjih za 12 mesecev, drugi za 11, tretji za 10 itd. Tako boste dobili se največ obresti.
Najbolj ugodne so bile nedavno, mislim da Hypo Alpe Adria, Reifessen bank in Sparkasse. Preverite ponudbe pri vseh in boste videli. V domače vzajemne sklade za tako kratko dobo zaradi davka na dobiček nima smisla vlagati, morda bi se vam splačalo 1/4 mesečnih pologov vlagati v tuje hedge sklade, vendar v tako kratkem času tudi tam ne morete pričakovati visjih donosov. Lizing je lazje dobiti kot kredit, vendar je drazji. Ce ne nameravate uporabljati avta več kot 5 let in če ste kreditno ze preveč obremenjeni, vzemite lizing, drugače pa kredit.
Kaj več pa lahko izveste na vseh nasih brezplačnih predavanjih, ki jih organiziramo sirom Slovenije!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
POSLIJŠMIE MS MimMETIJ!
RADIOPTUJ
(Mríúte
32k Tune In!
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
Šifra: Vija
Rojeni ste 21. v mesecu z naslednjo življenjsko potjo: 10 + 9 = 19
Rojeni ste 21. v mesecu. V dosedanjih numerolo{kih u~beni-kih, se to {tevilo predstavlja kot energija, ki prina{a težave v mladosti in urejene razmere v zrelem obdobju, ko naj bi se ~lovek na svojih napakah že toliko na-u~il, da bi znal obvladovati samega sebe in s tem razmere, v katerih živi. Toda numerolo{ka praksa tega ne potrjuje preve~. To je izrazito materialna energija, ki ~loveku prina{a predvsem avtori-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
teto, ambicije, dobro intuicijo, ni pa to energija, ki bi prina{ala pre-ve~ ljubezni in umirjenosti v ~lo-veka. Je pa delovanje te energije precej odvisno tudi od razmerja ostalih energij v analizi.
Va{e uradno ime (10) je samo po sebi vibracija, ki prina{a ~lo-veku mo~ne energije, tako v fizi-~nem, ~ustvenem in duhovnem smislu. To je energija, ki predstavlja kolo sre~e, trajni uspeh in dovr{eni na~rt — a le pod pogojem, da je ~lovek so~uten in da se izogiba sebi~nosti in trmi. To je tudi izrazita energija ustvarjalnosti in raziskovalnosti, ki ideje pretvarja v materijo, {e posebej, ~e je povezana z drugimi ugodnimi vibracijami ({tevili).
Vendar pa v Va{em primeru to ne velja, saj je energija Va{ega imena v velikem nasprotju z energijo Va{ega datuma rojstva, kar pa prina{a trenja in težave.
Precej bolj{a vibracija je energija Va{ega vzdevka (9), ki prina{a smisel za direktnost oz. za akcijo. To je tudi vibracija izrazitega smisla za po{tenje in pravi~nost. To je energija, ki prina{a v življenje mo~, pogum, napredovanje, iniciativo, konflikt pa tudi ranljivost, impulzivnost in naivnost ter velike umske in duhovne sposobnosti. Mnogo ljudi s to energijo v imenu ali v datumu rojstva ima vodilne sposobnosti in podpira tri vogale v hi{i. To je lepa in ustvarjalna energija z mnogimi talenti, darovi in sposobnostmi.
Predlagam Vam, da svoj vzdevek (tako, kot Vas kli~ejo) tudi uradno vstavite v ime, vendar ob spremembi priimka, tako da to
numerolo{ko izgleda 9 + 24 = 33. Še boljša, pa bi bila kombinacija 6 + 27 = 33, ki bi Vam prinesla še ve~ topline in ljubezni v življenje.
Šifra: Muri 1
Rojeni ste 21. v mesecu z naslednjo karmi~no potjo: 14 + 15 = 29.
Vaš datum rojstva je energija, ki vam prinaša predvsem zemeljske vibracije, kar pomeni, da v datumu rojstva nosite energijo avtoritete, ambicije, denarja, zakona, vere, intuicije in vsega, kar je povezano z materijo ali bolje re~eno s standardom. To je energija, ki govori, da se mora ~lovek v življenju precej truditi, narediti kar nekaj napak in se na teh napakah tudi kaj nau~iti. Zato je to vibracija, ki prinaša zadovoljstvo šele v zrelem obdobju življenja.
V Vaši energiji imena (14) pa se skriva vibracija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, mo~ pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kli~e po spremembah. Čeprav ga nekateri ozna~ujejo za sre~no število, tega numerološka praksa ne potrjuje preve~. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav, tako na podro~ju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kakšnem razmerju je z ostalimi števili v analizi. Najbolje je, da se ~lovek s to energijo zanese
Strokovnjaki svetujejo
Podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih
Za slovenske kmetije se po vstopu v EU za~enjajo uvajati standardi, ki jih zahteva evropska zakonodaja. V programu razvoja podeželja v letih 2004-2006 se namenjajo za podporo kmetijskim gospodarstvom (KMG) denarna sredstva za izvajanje standardov oziroma za investicijske stroške prilagoditve standardom.
Podpore bodo namenjene izvajanju treh standardov: nitratna direktiva; zdravstveno varstvo rastlin in varnost in zdravje pri delu.
Pri nitratni direktivi se lahko vlagajo tudi zahtevki za investicijske stroške prilagoditve standardom, pri ostalih dveh pa samo izvajanje standarda. Kmetije bodo morale izpolnjevati standarde, saj bodo samo tako v preverjanju navzkrižne skladnosti lahko pridobivale sredstva za ukrepe kmetijske politike.
Standard 1: Nitratna direktiva
Pod tem standardom se rešuje problematiko onesnaževanja okolja z nitrati iz kmetijske proizvodnje in predstavlja najzahtevnejši del zakonodaje za živinorejsko proizvodnjo. Pod to direktivo spada celotno obmo~je Slovenije. Zahteve nitratne direktive:
-	letna koli~ina uporabljenega organskega dušika mora biti manjša od 170 kg/ha kmetijskih ze-mljiš~,
-	skladiš~ni prostori za organski gnoj morajo biti vodotesni in
prepre~eno odtekanje in izpiranje,
-	zagotovljeno najmanj 6-mese~no skladiš~enje organskega gnoja,
-	gnojenje na podlagi analize tal, gnojilnega na~rta in v skladu z dobro kmetijsko prakso pri gnojenju.
Obtežba kmetijskih zemljišč v uporabi
Na govedorejskih kmetijah je lahko obremenitev kmetijskih površin 2,5 GVŽ/ha. Na praši~erej-skih, prerutninarskih in mešanih kmetijah je zgornja meja 2,0 GVŽ/ha. Mešana kmetija je tista, ki ima poleg goveda še ve~ kot 2,0 GVŽ praši~ev ali perutnine.
Kmetije, ki imajo višjo obremenitev od navedene, lahko višek organskih gnojil po pogodbi in z vso potrebno dokumentacijo oddajo drugim lastnikom zemljiš~ ali gnoj predelajo oziroma odstranijo v skladu s predpisi o odpadkih. Obremenitev površin z GVŽ se izra~una iz navedenih podatkov v B obrazcu subvencijske vloge v letošnjem letu.
Izvajanje standarda
KMG, ki izpolnjujejo dolo~ila standarda, bodo lahko že v letošnjem letu vlagali zahtevek za izpla~ilo izvajanja standarda. Op-ravi~eni do podpore za izvajanje standarda so:
predvsem nase in na svojo intuicijo.
Pri numerološki analizi vedno usklajujemo energijo imena z energijo datuma rojstva. Ime predstavlja naše ob~utke, datum rojstva naše misli. Ime predstavlja telo, datum rojstva dušo. Ime predstavlja zavest, datum rojstva podzavest. Ime predstavlja naša ~ustva, datum rojstva naš razum. Vse to mora biti skladno — ~e ni, potem je ~lovek razdvojen. To se kaže v nestabilnosti na vseh po-dro~jih življenja, še najbolj pa na podro~ju partnerstva in ljubezni.
Iz vaše analize je razvidno, da je Vaše ime v velikem nasprotju
z vašim datumom rojstva, saj po železnih pravilih te ve~ kot 10 000 let stare vede energije števil 14 in 21 nikakor ne smejo biti skupaj v analizi, ker so si preve~ razli~ne ali bolje re~eno nasprotne in ne prinašajo preve~ skladnosti v ~loveka.
Tudi Vam prinaša mnogo ve~ miru, ustvarjalnosti in zadovoljstva kombinacija 6 v imenu ter 27 v priimku.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Duševno zdravje
Rojena pod nesrečno zvezdo
Mojca je prepričana, da je rojena pod nesrečno zvezdo. Vse partnerske zveze se ji po vrsti sesuvajo. V vsako vstopa z največjimi pričakovanji, odhaja pa kot po-razenka, kot tista, ki ji druga dekleta po pravilu prevzemajo izvoljence. Zaradi neuspelih zvez se ji počasi sesuva svet.
Tezko verjamemo, da je nekdo rojen pod nesrečno zvezdo, če se zavedamo, da lahko vsakdo sam s svojo dejavnostjo vpliva na svoje zivljenje. Ne vemo, kaksne lastnosti, temperament ima Mojca, kakšne so njene značajske lastnosti in seveda kaksna osebnost je. Vprasanje je tudi, kaksne partnerje si izbira ipd. Seveda je očitno dozivela mnogo negativnih iz-kusenj in je nujno, da si poisče pomoč psihoterapevta in na taksen način poskusa najti resitev svojih tezav.
Psihoterapevt bo namreč ugotovil, kaj je doživljala v svojem zivljenju, kaksni so bili vplivi druzinskega okolja, kakšne samovarovalne mehanizme ima, pomagal ji bo ugotoviti morebitne nevrotske mehanizme, ki ji onemogočajo zadrze-vati partnerske zveze, pomagal ji bo razumeti njen čustveni svet ipd. Svetujem ji, naj se čim prej oglasi pri taksnem strokovnjaku.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
-	KMG, ki redijo najmanj 1 GVŽ in izpolnjujejo omejitve obremenitve površin z 2,0 GVŽ na go-vedorejskih oziroma 2,5 GVŽ na praši~erejskih, perutninarskih ali mešanih kmetijah in imajo zahtevano prostornino skladiš~ za organska gnojila,
-	KMG, ki imajo rastlinsko proizvodnjo, lahko uveljavljajo pla-~ila, ~e gnojijo najmanj 1 ha kmetijskih zemljiš~ z organskimi gnojili iz drugih KMG ob ustrezni dokumentaciji,
Investicije v standard
KMG, ki ne izpolnjujejo standarda, morajo v triletnem obdobju po uvedbi urediti skladiš~a za organski gnoj. Potrebna prostornina skladiš~ na 1 GVŽ za 6 mese~no skladiš~enje: v rejah na nastilj 3,5 m2 gnojiš~a za višino kupa gnoja 2m oziroma 7 m3
prostornine in 2 m3 jame za gnojnico. V rejah na teko~i gnoj (gnojevka) moramo zagotoviti 8 m3 prostornine skladiš~ na 1 GVŽ. Za investicije v zagotovitev standardov se zahtevki lahko nanašajo za najmanj 1 GVŽ/KMG in do obremenitve 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljiš~ v uporabi. KMG se v primeru uveljavljanja stroškov izgradnje gnojnih jam obveže, da bo redil živali še 5 let po prejemu standardnih investicijskih pla~il. V ukrep prilagajanju standardu nitratne direktive so zajete samo sanacije obstoje~ega stanja skladiš~ glede na stalež živali (B-obrazec) na 1. 4. 2004. Vlagatelj se tudi obveže, da bo s sanacijo izpolnjeval standard v naslednjih 5 letih.
Novogradnje hlevov s pripa-dajo~imi skladiš~nimi prostori za organska gnojila so izklju~ene iz tega ukrepa. lzklju~ujo~e so tu vse sanacije skladiš~nih prostorov, ki so kdaj koli bile sofinancirane iz sredstev ob~in, Republike Slovenije ali iz strukturnih skladov EU. O neprejetju ob~inskih sredstev bo potrebno priložiti potrdila.
Dodatni pogoji za nitratno direktivo
Za izvajanje standarda mora KMG upoštevati navodila dobre kmetijske prakse, kar dodatno zahteva gnojenje na podlagi analize tal in gnojilnega na~rta. KMG, ki bodo izvajali investicije, morajo zahtevo po analizi tal izpolnjevati ob zaklju~ku investicije - na ob-mo~ju z omejenimi dejavniki že v letošnjem letu.
Za izgradnjo gnojiš~ oziroma gnojnih jam na zemljiš~ih si mora KMG pridobiti na ob~ini lokacijsko informacijo, ~e velikost ne presega normativov, ki so navedeni v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (UL RS, št.114/2003). V nasprotnem primeru si mora pridobiti gradbeno dovoljenje.
V rejah na nastilj se pri standardnih investicijah stroški podpore delijo na 75 % za gradnjo gnojiš~ in 25 % za gradnjo gnoj-ni~nih jam.
Pri izra~unu prostornine skla-diš~ se upoštevajo tudi kanali v hlevu do spodnjega roba rešetk. Gnojiš~a, gnojne jame in kanali morajo biti zgrajeni vodotesno. Na gnojnih in kompostnih kupi na poljih je potrebno prepre~iti izpiranje, zato morajo biti tla betonirana, z urejenim iztokom v jamo za gnojnico. Alternativna rešitev je lahko namestitev folije pod gnojni kup in pokritje kupa s folijo. Za betonirana kompos-tiš~a se lahko uveljavlja stroške investicije. Kot skladiš~e za gnoj se upošteva tudi reja na nastilj, prepre~eno pa mora biti izpiranje in iztok teko~ega dela. Do podpor so opravi~ene tudi pašne reje živali, ~e je pašna sezona v skladu z navodili krajša od 8 mesecev.
Nadaljevanje prihodnjič
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
KGZ Ptuj, vodja Kmetijske svetovalne službe
Foto: OM
Info
Glasbene novice!
Jesen je tisti letni čas, ko se na policah s ploščami pojavi največja količina novih albumov. Z nasmeškom sem se sprehajal po svetovnem spletu, kjer je že razvidno, kdo so tisti glasbeniki, ki bodo glavni v naslednjih mesecih.
Ameriška pupa CHRISTINA AGUILERA ima očitno okus tudi za avtomobile, saj je za novo Mercedesovo reklamo posnela komad Hello. V ZDA se širijo govorice, da je izvajalka noseča, a to so le govorice. Bolj pomembna je glasba, v kateri je pevka na sočen r&b način priredila klasiko CAR WASH (****) pevke Rose Royce, v kateri sodeluje tudi živa legenda Missy Elliott. Ta potencialna uspešnica je bila posneta za novo Dreamworksovo risanko Shark Tale, v kateri glasovno sodelujejo Will Smith, Renee Zellweger, Roberto De Niro...
Michelle Williams, Kelly Rowland in Beyonce Knowles sestavljajo glasbeni trikotnik DESTINYS CHILD, ki je na glasbenem obzorju že šest let, ko so zaslovele s pesmijo No No No. Super dame soul in r&b glasbe niso niti malo presenetile z valujočo groovy godbo LOSE MY BREATH (***), ki napoveduje album Destiny's Fulfilled.
Jamajški regi mojster MAXI PRIEST je množice spravljal pred leti v delirij s hitom Close To You. Zanimivo je, da je glasbenik tokrat presedlal bolj v pop in soul vode, saj je na ušesom prijazen način priredil pesem FIELDS (*****), katere avtor je Sting in v originalu nosi naslov Fields Of Gold.
Simpatično dekle RACHEL STEVENS si je svoje prve glasbene kilometre nabralo v skupini S Club 7. Solistično pot je začela s pesmijo Sweet Dreams My LA Ex, medtem ko je bila to poletje kar uspešna s pesmijo Some Girls. Tudi ona je s pomočjo producenta Peta Watermana pobrskala po glasbeni zgodovini in se je podala v leto 1976. Takrat je Andrea True Connection zmagovala zpevkino aktualno popevko MORE MORE MORE (***), ki jo najdete na zgoščenki Funky Dore.
Komercialna house glasba je bila to poletje v ospredju s pomočjo hita Lola's Theme dueta Shapeshifters. Švedski studijski mojster ERIC PRYDZ prinaša pravi house naboj v komadu CALL ON ME (****), ki ima izposojeno bas linijo iz pesmi Valentine pevca Ste-va Winwooda. Video posnetek prikazuje aerobične vaje privlačnih žensk!
Vrstni red bi lahko bil Robbie Williams — Take That, Ronan Keating — Boyzone in BRIAN McFADDEN — Westlife. Zagotovo ste prepoznali zaporedje, iz katerega izvzemam Briana, ki se je podal
na solo pot s pogumno in nalezljivo pop/rock balado REAL TO ME (***).
Najstniki iz banda McFLY so uspeli na ena, dva, tri s skladbo 5 Colours In Her Hair. Presenetljivo dober je njihov debi plošček Room On 3 rd Floor, s katerega nam je znan še en No 1 hit Obviously. Trio ostaja pri svoji dinamični spevni rock glasbi v singlu THAT GIRL (***), kije dopolnjen še z verzijo pesmi She Loves Me skupine Beatles.
Glasbeni virtuoz MARKKNOPFLER je osrednja osebnost zasedbe Dire Straits in je v prostem času posnel veliko ploščo Shangri — La. Jokajoča kitara daje pravi občutek otožnosti v umirjeni starinski rock baladi BOOM LIKE THAT (****).
V 73. letu starosti je letos umrl glasbeni genij RAY CHARLES, ki se je zapisal v srca mnogih zaljubljencev z nepozabno I Can't Stop Loving You. V teh dneh je v ZDA začel igrati tudi film o glasbeniku, ki ga je upodobil Jamie Foxx. Posthumno pa je pred tremi tedni izšla fantastična zgoščenka duetov Genious Loves Company. Nosilna priredba tega projekta je zimzelena SORRY SEEMS TO BE THE HARDEST WORD (*****), v kateri se legendarnemu pevcu pridruži tudi izvirni izvajalec te pesmi Elton John. Magična pesem je preplet soula, popa in gospela, v kateri so tudi izjemne kitarske solaže. Priporočam!
David Breznik
-T-7-7- INtJliy <X Jdlllillll	-^-^
B. DBSESIDN - Aventura 3rd Wish & Baby Bash rDHAGOSTEA DIN TEI - Haiducii 0 Zdïîb^ 8. BUBBLIN - Blue -g.-^DVE YDUR BODY - Nina^Bk^-^ . TIŒSE WDHDB - Natasha BadUfiali
v/sak^
AO \r\ 2Č?. uro
Kdo je režiser filma Fahrenheit 9/11? Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■Ho
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Slavko Krajne, Lovrenc na Drav. p. 55. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgome pošljite do ponedeljka, 27. septembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 ^ Inlo).
Glasbeni kotiček
Tabuji brez tabujev!
LunLaGun — Tabu (Menart — 2004 / www.t-a-b-u.com , skupina.tabu@siol.net)
Kdo bi si mislil, da bodo Primož Štorman, Iztok Melansek, Tomaž Trop, Marjan Pader, Sandi Trojner in Nina Vodopivec zveneli tako temačno, a dovolj prepričljivo na njihovi tretji studijski plosči LunLaGun. Album je invazija trendovskih rock prvin in majhna mojstrovina novih prijemov v dvanajstih avtorskih komadih. Tabuji pač "furajo" svojo glasbo naprej po predvidljivih glasbenih poteh, s to razliko, da vas tokrat skladbe ne zadenejo s prvim poslušanjem, kar je vsekakor pohvalno! Zanimivi so osnovni podatki plošče, saj je vso glasbo pripravil Tomaž Trop. Besedila sta ob Nini Vodopivec prispevala še Pader in Melanšek, kar je popestrilo njihovo osnovno ljubezensko tematiko. Aranžmaje pa je ob skupini sestavil priznani Žare Pak.
Greh je po mojem mnenju najboljša pesem zgoščenke, saj je njena energija, kombinatorika in izpovedna moč na nivoju hita
Divje. Ostale hitre pesmi nekako nihajo med akcijo in preveč mlačno končno reakcijo! Kaj to pomeni? Pesmi V soju luči, Navdih od tu naprej in Od tu naprej navdih nimajo prave duše, ampak imajo le ojačan elektronski ritem s kopico efektov in vse to zveni prehitro ter premlačno! Smeh se mi je prikradel na obraz ob pesmi Kako je težavna?, saj v njej prevladuje hudomušno izzivalno besedilo. Ritem je prav svež in povezuje prvine popa in rocka. Ta pesem bi še najbolj pristajala skupini Sestre! Hiper je komad s pravim naslovom, saj vam že ta daje občutek, da je komad razigran, pozitiven in skratka hiperaktiven. Retorika stopi v ospredje v vabljivi skladbi Trenutek, kjer zmaguje dokaj enakomeren ritem, ki me je pustil precej hladnega. Enega izmed vrhuncev band ponudi v predzadnji pesmi Amelie. In kaj je posebnega slišati v njej? Polovica pesmi nas očara v njihovem bala-
Filmski kotiček
Fahrenheit 9/11
MICHAEL MOORE "Guverner Bush. Sem Michael Moore." GEORGE W. BUSH '"Lepo se obnašajte. Poiščite si pravo delo.'
"Fahrenheit 9/11" je novo delo filmskega ustvarjalca in oskarjevega nagrajenca Michaela Moo-ra. Po izrednem uspehu filma "Bovling za Columbine", ki je navdušil tako kritike kot občinstvo, je režiser in scenarist s pomočjo svojega pikrega humorja in edinstvene vztrajnosti vzel pod drobnogled zunanjo politiko Busheve vlade.
Film se loti perečih tem, s katerimi se danes spopadajo ZDA. Izjemni posnetki, neverjetne izjave in neomajno iskanje odgovorov na težka vprašanja. Moore podvomi v predsednika in njegovo administracijo, ki se ni zmenila za povezanost Savdske Arabije z 11. septembrom in se je brezglavo podala v vojno proti Iraku.
Film se začne z dvomljivimi volitvami leta 2000. Moore obudi Bushevo vprašljivo napredovanje iz propadlega teksaškega naftarja v voditelja svobodnega
Fahrenheit 9/11 Režija: Michael Moore Scenarij & dialogi: Michael Moore
Producenta: Kathleen Glynn, Kurt Engfehr Direktor fotografije: Mike Desjarlais Glasba: Jeff Gibbs Montaža: Kurt Engfehr Zvok: Francisco Latorre Glavni arhivar: Carl Deal
dnem stilu, medtem ko je druga polovica zares žurerska ska, regi in rock muzika, ki nas spominja na poletje, plažo in ... Močnejši del Tabujevih projektov zmeraj predstavljajo čutne ljubezenske izpovedi v epskih baladah. Ta trditev velja tudi za album LunLa-Gun. Štiri čudovite pesmi bodo marsikoga spet spominjale na ljubezen, pa čeprav niso vse usmerjene v to tematiko. Najbolj umirjena in hkrati tudi najbolj zatežena je Zgodba za jutri. Življenjske modrosti in skrivnosti prinaša preračunljiva pesem Tiha, ki pa ima kar nekaj zanimivih zapletov v samem besedilu! Srečna s teboj bo verjetno nova himna zaljubljencev in ima zelo prepoznavno glasbeno podlago. Sklepna pesem projekta je balada Nemir in prav ta vas bo vlekel
k ponovnemu poslušanju in odkrivanju novega albuma skupine Tabu.
Sam sem kar nekajkrat v celoti poslušal zgoščenko LunLa-Gun, vendar sem si v glavi že izkristaliziral svoje favorite. Verjamem, da bo podobno tudi z vami, saj skupina ponuja od izjemnih bombončkov do na silo narejenih temačnih pesmi. Celota pa tokrat žal ne zveni tako prepričljivo kot na primer na Malih norih idejah, vendar je na njej kar nekaj novosti, ki vas bodo prepričale in nedvomno tudi navduševale. Glavni simbol Tabujev je še zmeraj karizmati-čna pevka Nina Vodopivec, ki razdaja vso svojo energijo na koncertih in 1. oktobra jih bomo lahko slišali v Mariboru.
David Breznik
Vojna v Iraku se začne, Moore pa s kombinacijo izredne čustvenosti in zmerne jeze obravnava njene tragične posledice. Medtem ko Amerika prikazuje bridko soočenje družin z izbruhom vojne, se ameriški vojaki soočajo s strašno realnostjo iraške fronte. Navzlic vsej tej grozi pa brezobzirna Busheva administracija razglasi zmago in medtem predlaga znižanje vojaških dodatkov in zdravstvenih sredstev In medtem ko predsednik govori o
sveta. Nato se loti predsednikove osebne "Pandorine skrinjice" in prikaže tesno osebno prijateljstvo ter poslovne vezi njegove družine in sodelavcev z vlado Savdske Arabije in pripadniki družine bin Laden. Višek povezanosti vidi v letalski karti, ki je člane družine bin Laden brez obsežnega izpraševanja FBI popeljala iz Amerike takoj po tragičnem dogodku. Precej kričeča se mu zdita spodrsljaj v državni varnosti in nenehni strah državljanov pred morebitnimi terorističnimi napadi, medtem ko v Ameriki velja "patriotski zakon", ki posega v temeljne človekove pravice. Zavito v meglo je tudi dejstvo, da so bile ameriške meje zaradi pomanjkanja sredstev nevarno nezavarovane, Busheva vlada pa je ogromne količine denarja usmerila v pripravo v na pol sveta oddaljeno vojno.
častni smrti za Ameriko, vojska skuša rekrutirati srednješolce iz najrevnejših soseščin. Sramoten položaj se samo še stopnjuje, ko zagledamo poslovne voditelje, ki se okoriščajo s človeškim trpljenjem, iraško nafto in krvjo ter denarjem ameriških davkoplačevalcev.
Samo Michael Moore je lahko v tem temačnem položaju videl popolno ironijo. Spodbujanje zakonodajalcev k branju že podpisanih zakonov ali pa iskanje kongresnika, ki bi svojega otroka poslal v vojno v Irak. Dokumentarni film "Fahrenheit 9/11" je resnicoljuben, neusmiljeno šaljiv, močno provokativen in izredno zabaven.
TU/DB
CID
Petek, 24. septembra, ob 20. uri JAZZ TRIO: Dejan Berden — klavir, Matjaž Krivec — kontrabas, Ciril Sem — bobni.
Sreda, 29. septembra, ob 18. uri: Alenka Bone in Miran Lu-tarič
Ponudba rekreacije in neformalnega izobraževanja
-	Aerobika - polno! - začetek vadbe oktobra
-	Plesna šola Power Dancers - polno! - začetek dela 20. 9. v 4 skupinah
-	Debatni klub - brezplačno - začetek dela oktobra
-	Foto sekcija - začetek dela oktobra
-	Nadalejvalni tečaj pogovorne italijanščine - začetek dela oktobra
Prijave dejavnosti, ki še niso zasedene, sprejemamo do 24. 9. oz. zapolnitve mest.
Informacije o natančnih terminih dobite vsak delavnik od 8. do 15. ure osebno, telefonsko, lahko pa tudi po elektronski pošti.
POBUDA: Osnovnošolce, ki jih privlači likovno ustvarjanje, in njihove starše vabimo, da nam sporočijo, če bi jih zanimalo organizirano likovno ustvarjanje v CID pod mentorstvom likovnih pedagogov in slikarjev. V primeru, da se bo odzvalo dovolj otrok, bomo pripravili likovno delavnico, ki bi potekala enkrat tedesnko v popoldanskem času.
Vstopnine na klubske dogodke ni, prav tako ne za oglede filmov.
CID je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Kuharski nasveti
SLADKA SADNA MUSAKA
Sestavine: 1 kg jabolk 1 kg hrušk 50 dag suhih sliv 50 dag skute 5 dl kisle smetane
20 dag sladkorja 5 jajc
40 dag mletih orehov 3 dl mleka 5 dag masla 1 žlica ruma
Jabolka in hruške operemo in narežemo na kolobarje ter jim odstranimo pecke. Skuto pretlačimo, jo rahlo sladkamo in ji do-
va, prekrijemo s suhimi slivami in premažemo z orehovim nadevom. Orehe prekrijemo s hru{-kami in jih prekrijemo z drugo polovico skutnega nadeva. Po vrhu prelijemo z me{anico preostalih jajc in kisle smetane. Pe-~emo 45 minut pri 200 stopinj Celzija.
MEŠANA MARMELADA
Sestavine: 1 kg jabolk 1 kg hru{k 1 kg breskev 1 kg sliv
1	limona
2	kg sladkorja
kuhamo {e 30 minut. Marmelado po želji prepasiramo, ponovno prevremo, napolnimo v ~iste kozarce, dobro zapremo in pokrito ohladimo. Do uporabe hranimo v temnem in hladnem prostoru.
BISKVITNA REZINA Z RDEČIM RIBEZOM
Sestavine: 4 jajca
4,5 žlice sladkorja
1	vaniljev sladkor 4,5 žlice gladke moke ?? pecilnega pra{ka
za noževo konico cimeta
2	sadna pudinga (malina ali jagoda)
50 dag rde~ega ribeza sladkor po okusu (za ribez) 2 dl sladke smetane pest ribeza za okrasitev
damo dve jajci in dve žlici kisle smetane. Mletim orehom dodamo maslo in del sladkorja ter jih poparimo z vrelim mlekom. Okrogel peka~ s premerom 35 cm dobro premažemo z maslom. Na dno peka~a nadevamo kolobarje jabolk in jih premažemo s polovico skutnega nade-
Sadje operemo ter jabolka in hru{ke grobo naribamo. Jabolka pokapljamo s sokom ene limone, da ne porjavijo. Slive in breskve olupimo in narežemo na manj{e ko{~ke. Sadje damo v ve~jo posodo in med nenehnim me{anjem kuhamo 30 minut. Nato dodamo sladkor in
Mokri smrček
Vprašanje bralca Antona iz Hajdine: Imamo psi-co, ki je skotila 5 mladičkov. Opažamo, da psica nima dovolj mleka, zato so psički otožni in cvili-jo. Mladičke dodatno hranimo s kravjim mlekom, vendar so še zmeraj lačni. Ali lahko doma pripravimo mlečni nadomestek za mlade psičke in kakšna naj bo sestava?
Odgovor: Včasih moramo skrb za mlade psičke vzeti v svoje roke (pogin psice po porodu, pomanjkanje mleka, številčna legla, deficitarna prehrana, hormonske motnje pri psici ipd.). Najprimerneje, bi bilo najti nadomestno mater z zadostno količino mleka, kateri bi "podtaknili"
psičke. Psi~ke bi predhodno segreli v topli brisa~i ter po{kropili z mlekom nesojene matere, zato da jih le-ta ne bi zavrnila. Kadar nimamo možnosti psi~kom priskrbeti druge doje~e psice, je potrebno mladi~ke dohranjeva-ti. Mle~ni nadomestek za mladi-~ke lahko pripravimo sami. Ker
margarina (za peka~) Jajca, sladkor in vaniljev sladkor penasto ume{amo, da dobimo gosto zmes. Me{amo tako dolgo, da se sladkor stopi. Nato dodamo moko s pecilnim pra-{kom in cimetom. pripravljeno testo vlijemo v globok peka~ iz pe~ice, ki smo ga dobro nama-
ima kravje mleko v primerjavi s pasjim premalo beljakovin in ma{~obe, mu dodamo rumenjak, olje in skuto.
Recept za doma pripravljen mle~ni nadomestek za psi~ke bi vseboval:
1.	360 ml kravjega mleka
2.	50 g jaj~nega rumenjaka
3.	40 g rastlinskega olja
4.	530 g skute
5.	10 g Cedevite
Nadomestek dajemo mladi~-
kom v prvih treh tednih 4—6-krat dnevno oziroma na vsaki 2 uri. Kasneje {tevilo obrokov zmanj-{amo na 3 oz 4 .V nobenem primeru mle~nemu nadomestku ne dodajamo sladkorja, saj pri mla-
zali z margarino in potresli z ostro moko. Pe~emo 30 minut pri 180 stopinj Celzija. Ribez sladkamo in ga s pali~nim me{alnikom zme{amo ter zavremo. Vanj zakuhamo dva sadna pudinga. Ko se zmes zgosti, jo {e vro~o zli-jemo na pe~en biskvit. Po vrhu potresemo z jagodami ribeza. Rezino damo na hladno ali v hladilnik, da se strdi. Preden jo ponudimo, jo okrasimo s tol~eno sladko smetano.
KOLAČ IZ RDEČEGA RIBEZA
Sestavine: 37 dag ostre moke 1 pecilni pra{ek 1 vaniljev sladkor 18 dag sladkorja 18 dag masla in margarine 3 debelej{a jajca Nadev: 3 beljaki 12 dag sladkorja 50 dag rde~ega ribeza 10 dag na listi~e narezanih mandljev
Moko vsujemo v skledo, dodamo vaniljev sladkor, pecilni pra-{ek, sladkor, margarino in jajca. Iz vseh sestavin z roko na hitro zgnetemo testo. Peka~ iz pe~ice dobro premažemo z margarino in potresemo z ostro moko. Testo z roko enakomerno porazdelimo na poma{~en peka~. Testo damo v pe~ico, ki smo jo prej ogreli na 180 stopinj Celzija, in na pol spe~emo (približno 20 minut). Posebej stepemo sneg s sladkorjem. Ko postane ~vrst, dodamo mandlje in ribez, rahlo preme{amo in stresemo na do polovice pe~eno testo. Kola~ pe-~emo {e 10 do 15 minut. Preden ponudimo, ga lahko potresemo z mletim sladkorjem in mletimi mandlji.
Iz knjige Sodobne domače jedi (avtorja Nada in Vlado Pignar)
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
di~kih hitro nastopi driska. Mle~-ni nadomestek pred hranjenjem segrejemo na telesno temperaturo. Ker pasji mladi~ki {e ne znajo piti, jih moramo hraniti s pomo~jo stekleni~ke ali pipete. Da si olaj{amo delo in pripravo, lahko v trgovini kupimo že pripravljen mle~ni nadomestek za pasje mladi~ke. Le-tega zme{a-mo z vodo, ki jo vnaprej segre-jemo na telesno temperaturo in obrok je pripravljen. Velja pravilo, da zmeraj hranimo psi~ke s sveže pripravljenim mle~nim nadomestkom, saj se le-ta izredno hitro pokvari.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v jesenskem enakonočju
v jesenskem enakonočju se z razliko od pomladanskega v vrtu vse preobrne, dnevi se pridno kraj{ati, narava v vegetaciji po-jenjuje, plodivi in semena pa pridno zoreti, v nočeh, ki se pridno dalj{ati, pa se narava prične pripravljati na zimski počitek. y SADNEM VRTU, kjer v tem času že pričnemo pobirati plodove v jeseni zorečih sadnih vrst in sort, se z veliko naglico približuje čas za sajenje sadnega drevja in grmovnic. Ko mladim sadnim sadikam mladike olesenijo in listje odpade in preden zemlja ne prične zmrzo-vati, je v jeseni najprimernej{i čas za posaditev ali obnovo sadovnjaka. Načrtovanje in priprave za sajenje sadnega drevja v domačem vrtu so stekle že pred časom, v tem trenutku je {e dovolj priložnosti, da si v okolju, kjer si sadni vrt urejamo, po lastnih izku{njah, izku{njah prijateljev in spoznanjih letine, ki se počasi izteka in v kateri so bile vremenske razmere za nekatere vrste sadnega drevja neugodne, izberemo za lego in zemlji{če domačega sadnega vrta ustrezen sadni izbor. Med pripravami za obnovo sadovnjaka je najpomembnejše, da si že sedaj zagotovimo od kod si bomo pridobili sadne sadike, da bodo te najbolj{e in da si bomo uresničili želje in potrebe. Pri obnovi sadovnjaka in izboru sadik moramo vedeti, da imamo opravka s trajno kulturo, kjer ni mogoče sort menjavati v nekaj mesecih ali letno kot pri vrtninah in cvetličarstvu.
Še je čas, da pri obranih vrstah raznega jagodičevja opravimo zeleno rez, da bodo poganjki, ki smo jih namenili za rodni les, v naslednjem letu razbremenjeni od starega izrojenega lesa in mladih nedoraščenih in zakrnelih poganjkov in bodo nemoteno dozoreli in se utrdili naprezimitev. Pa tudi s škodljivci in boleznimi na jagodičevju, obrezanem še v tem letu, bo prihodnje leto manj težav.
V	eno- in dvoletnih jagodnih nasadih opravimo pletev in obdelavo jagodnih rastlin. Odstranimo živice tako, da jih ob rozeti s škarjami odrežemo, odstranimo pa tudi bolno in poškodovano ter suho listje, zdrave zelene liste pa pustimo, da bodo do pozne jeseni še prehranjevali cvetno rozeto. Ob okopavanju jagodnjaka rozete plitvo osipljemo.
V	OKRASNEM VRTU so še talne in vremenske razmere dovolj ugodne za razmnoževanje in presajanje okrasnih trajnic z delitvijo koreninske grude. Še ves mesec bo v zemlji primerna toplota, da se bodo rastline vkoreninile in utrdile za prezimitev.
Čeprav je že kasno, še ujamimo čas iztekajočega se poletja za poslednjo rez oziroma striženje žive meje, da bo bolje dozorela na lesu in novih poganjkih ne glede na to, ali so zasajenje iz listopadnih ali zimzelenih grmovnic.
Vrtnice v tem vlažnem jesenskem vremenu ob hladnih nočeh in toplih dnevih obolevajo s črno listno pegavostjo, listno rjo in sivo plesnijo, rastlinskimi boleznimi, ki zavzemajo takšen obseg, da so že mnogi grmi ostali brez listja v času, ko bi morali asimilirati največ potrebne hrane za tvorbo cvetnih brstov za naslednje leto. Škropimo jih z maz-ebom ali antracolom, da dosežemo ponovno zeleno in zdravo listje do pozne jeseni.
V ZELENJAVNEM VRTU varujemo endivijo pred črno listno pegavostjo z ridomilom, antracolom ali podobnimi fun-gicidi. Okužb z glivičnimi boleznimi je manj, ko listi niso vlažni. Ob deževju je priporočljivo nasad endivije prekriti s folijo, da jo zavarujemo pred vlago. Korenine radiča imajo radi voluharji, zato namenimo vso pozornost zatiranju tega škodljivca.
Miran Glušič, ing. agr.
23-četrtek è	24-Petek	25-Sobota	26-Nedelja
27-Ponedeljek	28-Torek	29-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: ribja kost, obrobitev, prikolica, Icana, Ast, kanja, Laa, PE, Jelko, RR, Pokuplje, EL, ileks, Amalija, Anu, ebonit, Pankratov, cedrin, Na, Arga, dielektricnost, JAL, Lovrijenac, Inki, ara, Eva, Sarac, saik. Ugankarski slovarček: AFA = oznaka afganistanske denarne enote afgani, ARACATI = mesto v Braziliji, AŠA = iransko duhovno bitje, ATAULF = kralj zahodnih Gotov v 15. stoletju, ATTITUDE = eden klasičnih položajev pri klasičnem baletu, LIMO = kenijski tekač (Felix, 1980-), ORAVA = novela slovaškega pisatelja Jana KalinCiaka, ROMET = znamka gorskih koles, TUA = novozelandski boksar, bronasta medalja na OI 1992 (David, 1972-).
Zanimivosti
S 4,6 milijona prevoženimi km v muzej
Stuttgart (STA/dpa) - Potem ko je grški taksist Gre-gorios Sahinides s svojim mercedesom 240D iz leta 1976prevozil kar 4,6 milijona kilometrov, ga je odpeljal v Mercedesov muzejv Stuttgartu. Sahinides je "nabral' toliko kilometrov z vožnjo po Solunu, sicer pa je prevozil na stotine kilometrov do Beograda, ko je med vojno na območju bivše Jugoslavije prevažal medicinske potrebščine. Grk je bil tako zadovoljen s svojim avtomobilom, da je pisal šefu Daimler-Chryslerja Juergenu Hubbertu in se mu osebno zahvalil za tako kakovostno vozilo. Predstavniki Mercedesovega muzeja so nato obiskali Sahinidesa, ki je privolil, da bo svojega dolgoletnega jeklenega konjička podaril muzeju. Daimler-Chrysler trdi, da je to mercedes z največ prevoženimi kilometri. Ko je ga Sahinides leta 1981 kupil, je imel že 500.000 kilometrov. Čeprav mu je trikrat zamenjal motor, je z njim prevozil neverjetnih 4,6 milijona kilometrov.
Domnevni duh povzročil paniko v ženskem zaporu v Kuvajtu
Kuvajt (STA/AP) - Zapornice in varnostniki v osrednjem kuvajtskem zaporu so nedavno oblasti zaprosili, naj dva oddelka zapora očistijo, ker naj bi se v njih zadrževali duhovi, je poročal časnik al Sijasa. Duhove, ki naj bi ponoči letali po zraku, so po navedbah ene izmed varnostnic v zaporu opazili v dveh oddelkih v zaporu. "Sedaj je delo v zaporu, predvsem v prvem in drugem oddelku, nevzdržno," je navedla varnostnica. Dodala je, da je uprava zapora zavrnila prošnjo, naj pripeljejo muslimanskega duhovnika, ki bi tam bral koran, kar je tradicionalen način
za izganjanje zlih duhov. "Kako lahko trdijo, da gre za privid, če jih je videlo že 26 varnostnikov?' je še dejala varnostnica in dodala, da je več varnostnikov že zagrozilo, da bo pustilo službo. Varnostnica se je obrnila tudi na kuvajtskega notranjega ministra Šejka Navafa al Sabaha. Pozvala ga je k posredovanju in ga prosila, naj dovoli, da bi v zaporu ponoči predvajali posnetke koranskih verzov, s čimer bi lahko izgnali prikazni.
Mrtve podgane poplavile pristanišče v Solunu
Solun (STA/AP) - Zaradi močnega deževja, kije poplavilo kanalizacijo v grškem Solunu, je pristanišče v tem mestu preplavilo več sto trupel podgan. Mrtve podgane so odkrili v glavnem pristanišču v mestu. Čistilci so za odstranitev mrtvih podgan potrebovali več ur, s čimer so želeli preprečiti, da bi podganja trupla dosegla obale in plaže mesta. Zastareli kanalizacijski sistem v Solunu med močnejšim deževjem večkrat poplavi, zaradi česar v pristanišče priplava več ostankov. Kot so navedli predstavniki, so nevihte prvič terjale toliko žrtev med podganami.
Polovica Indijk se poroči pred 15. letom
New Delhi (STA/AFP) - Polovica žensk v Indiji se poroči pred 15. rojstnim dnevom, kljub temu da so poroke mladoletnikov zakonsko prepovedane, ugotavlja vladno poročilo. Kot določa zakon, se lahko ženske poročijo po 18. rojstnem dnevu, moški pa, ko dopolnijo 21 let. Poročilo sicer ugotavlja velike razlike med severom in jugom države. V zveznih državah na severu se pred 18. letom poroči med 68 in 71 odstotki žensk, medtem ko je ta odstotek v državah na jugu giblje med 17 in 25. Poročilo še navaja, da mladostniki s spolnimi odnosi začenjajo vse bolj zgodaj, večina pa jih ne uporablja zaščitnih sredstev.
Lujzek • Dober den vsoki den
S kalendara me gleda nedela, 19-septembra, s kuhinje pa Mica, ki z nekšno župa šprica. Pod nogami se mi pes mota, ki mu boj paše meso
kak šelota. Vremen je toplo
in lepo, malo vetrovna sapica vleče, okoli mene pa osa leče. Najbrž je zavohala moj škropec, s kerim si dušo hladim in mož-gone bistrim. So pa ose in smr-
šeni v totem cajti že zavohali zoreče grozdne jagode, iz kerih pridno sok pijejo in nam vino-ljubcem letino redčijo. Jaz sem s totimi beroči sklena samoza-pravni sporazum, da se naj boj v sosedovi kak pa v moji gorici napijovlejo. Letošnja brotev v goricah bo dosti boj pozna kak lenska, ko smo rone sorte grozdja v totem cajti že v polovjokih meli in so roni mošteki tudi že odvreli. Pa kaj bi se kesirali, saj ma mati narova svoja pravila, betege in zdravila ...
Včeraj sma z Mico na Ptuji bila in mislila, da boma kaj pametnega kupila. Pa sma naletela na provi sejem oblub, resnic
in laži, ki so jih na več kuncih mesta delili valivcom kandidati za poslonce v držovnem zbori, pa nesen moga razločti, keri je boj pameten in keri boj nori. Oblube, oblube, bla, bla, bla, tak ke človik ne ve, koga bi na valilnem lističi obkroža, da bi med trjom zrasla tudi kokšna roža, da nas nebi samo koprive pekle, da bi nas božalo živleje in se nas ognilo trpleje. Da bi kmetje in delavci bojše živeli, bojše ploče in penzije meli, da bi mlodi službe dobili in več dece na svet spravili ... Da bi, da bi, na bregi in v grabi, na ravnici in v pivnici luštno blo, da bi zdravi pili vino in vodo, dobro jeli in se nasploh fajn meli.
Zaj pa še malo heca, ki ga je doživeja moj znonec, tak po tihem pa vam naj povem, da se je to meni zgodilo: Svoji Mici sen predlaga eno večer, da bi malo mejala položaj, saj vena vete kerega. Vsa navdušena mi je rekla, da to sploh neje niben problem: 'Ti boš meja svoj položaj v kuhinji in gospodinjstvi nasploh, jaz bom pa sedela v gostilni, duma televizijo gledala in bom nasploh položaj mejala ...!" Osta sem tiho in se odloča za stori položaj. Vas podavlja vaš starapalažajnik LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 23. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 24. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. ^8.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
SOBOTA, 25. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 26. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 27. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
TOREK, 28. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost.
17.30 SOOČENJE KANDIDATOV ZA POSLANCE (2. okraj 8. volilne enote). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio). SREDA, 29. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 SOOČENJE KANDIDATOV ZA POSLANCE (9. okraj 8. volilna enote). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Bodite bolj prilagodljivi in z odprtimi rokami sprejmite spremembe v službi, saj veste, da so spremembe v življenju nekaj običajnega. Da boste lažje zadihali, pa si le poi{~ite družbo tistih, na katere se lahko zanesete.
BIK
V	teh dneh boste na poslu precej brezvoljni in le težko boste delali in se dogovarjali predvsem glede zejo kompleksnih dogovorov. Če
boste pobrskali po svoji preteklosti, bodo na plan prišle zanimive skrivnosti.
DVOJČEK
Na poslovnem področju ali pa v službi bodite neposredni in takoj preidite k stvari. Ne odla{ajte. V jutranjih urah si vzemite maloveč časa zase. Na ljubezenskem področju bo zelo pestro. Pripravite se na prav zabavne viharje.
RAK
Ne bodite tako negotovi in negativni. Če boste verjeli vase, bodo tudi drugi postali bolj uvidevni do va{ih željah in mej, kijih boste postavili. Zaradi va{e trenutne izolacije, v katero ste se spravili sami, lahko izgubite prijatelja.
LEV
V	teh dneh boste predvsem re{evali finančne težave. Pri tem bodite previdni, da ne bi pozabili česa plačati. Glede zdravja si privoščite obilen
zajtrk in lahko večerjo. Prineslo vam bo čudežne spremembe. Privo{čite si počitnice.
DEVICA
Ohranite smisel za humor. Tudi če vam kdo kaj zakuha, ostanite mirni. Če bi se radi dokopali do ustreznega odgovora glede poslovnih zadev, morate spremeniti način iskanja. Sproščali se boste v krogu prijateljev.
TEHTNICA
Ne naprezajte se in lepo ležerno korakajte skozi poslovni vsakdan. Razlogov za negotovost ni. Zahtevajte tisto, kar vam pripada. I^e bodite presenečeni, ko boste ugotovili, da se nova znanstva kar kopičijo.
ŠKORPIJON
Čeprav trenutno menite, da si ne morete privoščiti novih poslovnih podvigov zaradi manjkajočih financ, le naredite to, obrestovalo se bo. Ne bojte se, kolege in sodelavce presenetite s svojimi nenavadnimi zamislimi.
STRELEC
Cel kup poslovnih zadev ste že postorili v tem obdobju. Pred vami pa je še nekaj neizpolnjenih obljub, ki jih boste tudi s pomočjo vaših sodelavcev zelo uspešno realizirali. V vaši ljubezenski zvezi ni prostora za dvome.
KOZOROG
Vsiužbi ne bodite tako trmasti in neprilagodljivi, saj se vas bodo kmalu vsi naveličali. Ne začnite brezglavo zapravljati, čeprav bo na vašem bančnem računu več denarja kot običajno. Nekdo vas bo prijetno presenetil.
VODNAR
Ne zaletavajte se z glavo skozi zid, ker ne boste dosegli želenega učinka. S sodelavcem, ki vas ves čas izziva, se preprosto ne splača prič-kati. Izognite se mu. Pri preurejanju stanovanja vprašajte za nasvet prijatelje.
RIBI
V	teh dneh boste morali sprejeti neko zelo pomembno poslovno odločitev in zelo prav se boste odločili, saj imate sedaj kar veliko
zalogo pozitivne energije, ki ste si jo nabrali s poležavanjem in sproščenim klepetom.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
jtn
liga J, kO''"""'""^' J
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Domžale - Kumho Drava 3:2 (1:1), Primorje - Ljubljana 0:0, Mura - CMC Publikum 0:0, Maribor Pivovarna La{ko -Koper 0:0, Bela krajina - HIT Gorica 0:1 (0:0), KD Olimpija - Zagorje 1:0 (0:0)
1. HIT GORICA	7	5	2	0	9:2	17
2. MURA	7	3	2	2	8:6	11
3. KD OLIMPIJA	6	3	1	2	4:4	10
4. PRIMORJE	7	2	3	2	6:3	9
5. KUMHO DRAVA	7	2	3	2	4:2	9
6. CMC PUBLIKUM	7	2	2	3	9:7	8
7. LJUBLJANA	7	1	5	1	6:6	8
8. DOM@ALE	7	2	2	3	6:6	8
9. MARIBOR PIVO. LAÎKO	6	1	4	1	6:6	7
10. KOPER	7	1	4	2	4:8	7
11. BELA KRAJINA	7	1	4	2	5:11	7
12. ZAGORJE	7	1	3	3	4:8	6
NAJBOLJŠI STRELCI
1. SNL: 3 zadetki: Zilic (Kumho Drava), Ipavec (Mura), Jolie (Primorje), Rakovic (Mura), Ranič, Rodič (oba HIT Gorica), Vršič (CMC Publikum); 2 zadetka: Arlič, Dvorančič, Mitrakovič, Stevanovič (vsi Domžale), Beršnjak (Maribor Piv. Laško), Kremenovič (Koper), Štrbac (Bela Krajina), Zavrl (Ljubljana).
Ptuj • Obnova stadiona
Zelena luč za Investicijo prve faze
Ptujski mestni svetniki so na 21. seji, ki je bila 20. septembra, potrdili investicijski program za gradnjo vadbenih prostorov s tribunami in razsvetljavo na Mestnem stadionu na Ptuju - prva faza.
Za to fazo je pridobljen tudi sklep ministrstva za šolstvo, znanost in šport v višini nekaj nad 65 milijonov tolarjev in soglasje ministrstva za finance. Delež mestne občine Ptuj znaša v tej fazi, ki bo izvedena z leasingom na 15 let, nekaj več kot 485 milijonov tolarjev.
Javni razpis za izbiro izvajalca bodo objavili v kratkem. Rok za dokončanje prve faze je julij 2005. Vključuje izgradnjo novih vadbenih prostorov in tribun južno od obstoječih tribun, pokrite atletske steze ob obstoječih tribunah ter kabelski razvod za razsvetljavo. Drugo fazo, v kateri bodo izgradili vadbene prostore in tribune severno od obstoječih tribun, bo financirala mestna občina Ptuj. Gre za naložbo v letu 2007, ki je ocenjena na 92 milijonov tolarjev. Tudi financiranje tretje faze v celoti prevzema mestna občina Ptuj. Za preureditev obstoječih notranjih prostorov tribun in zunanjo ureditev kompleksa s parkirišči in drugimi potrebnimi objekti razsvetljave bo morala zagotoviti skoraj 300 milijonov tolarjev. V celoti bo naložba v Mestni stadion na Ptuju v teh fazah do leta 2008 veljala predvidoma nekaj več kot 812 milijonov tolarjev brez leasinga.
Novembra letos bo objavljen tudi razpis fundacije za šport, kjer mestna občina za investicijo na Mestnem stdionu pričakuje od 20 do 30 milijonov tolarjev, saj je fun-
dacija že doslej podpirala investicije v mestni občini Ptuj, kot na primer izgradnjo atletske steze.
V okviru investicije bodo pridobili skupaj 1590 m2 novih vadbenih prostorov; garderob, sanitarij in drugih potrebnih prostorov bo skupaj 788,23 m2, stopnišč in hodnikov pa 500 m2. Celotna površina, ki jo bodo zgradili oziroma uredili, bo nekaj manj kot 2900 m2. Leta 2008 bo imel Mestni stadion na tribunah 2500 sedežev.
Po analizi, ki so jo izdelali v Športnem zavodu Ptuj, Športni zvezi Ptuj in oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, mestna občina zaostaja za vsemi mestnimi občinami in tudi nekaterimi manjšimi občinami, kar zadeva primerne športne objekte. Za ptujski tekmovalni šport je ustrezno urejen mestni stadion z vadbenimi površinami in tribunami nujno potreben, poudarjajo.
Ptujskim mestnim svetnikom se je za njihovo razumevanje potrebe po dograditvi stadiona in novega dela tribun nogometni klub Kum-ho Drava zahvalil s prijaznim pismom in povabilom, da si ogledajo kakšno od prvoligaških nogometnih tekem. Ponujajo jim sedenje na posebnem prostoru glavne tribune, če si bodo zagotovili VIP vstopnico. Prav to pa je nekatere vznejevolilo. Vsak ljubitelj nogometa naj bi namreč imel tudi denar za vstopnico, so prepričani.
MG
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil
V Domžalah odpovedala obramba
DOMŽALE - KUMHO DRAVA 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Stevanovič (3.), 1:1 Zilič (44.), 2:1 Arlič (76.), 2:2 Ljubanič (81.), 3:2 Ljubijankič (86.).
KUMHO DRAVA: Germič, Zajc, Grižonič, Šterbal, Miljatovič, Emer-šič, Alibabič (od 78. Gorinšek), Ko-rez (od 46. Težački), Prejac (od 63. Čeh), Ljubanič, Zilič.
Domačini so takoj od začetka pritisnili proti vratom Drave in povedli že v tretji minuti. Novinec Junior je podal do Klineta, ki je lepo oddal žogo proti Stevanoviču, in ni mu bilo težko zadeti gola. V igri domačih je bilo več gotovosti v obrambi, sredina in napad pa sta bila bolj agresivna. Drava na drugi strani ni pokazala veliko, toda vse domače nalete je pravočasno prekinjala, kot tistega v 37. minuti, ko je bil Stevanovič že sam pred Ger-mičem, a je bil Šterbal dovolj hiter. Toda spet se je pokazala slabost domačih. Kar ne lepem so popustili in Drava je to izkoristila in izenačila. Alibabič je dobil dvoboj na sredini igrišča, žogo podal v globino do Ziliča, ta pa je sam stekel proti vratom Domžal in zadel.
V nadaljevanju tekme so imeli gostje rahlo premoč, domači pa so prvič zapretili v 57. minuti, ko
Foto: Črtomir Goznik
Gorazda Gorinška (Kumho Drava) ustavlja Luka Elsner, ki je pred kratkim okrepil Domžale.
je Arlič stekel proti golu Germiča, gostujoči obrambni igralec ga je potegnil za dres, toda glavni sodnik Bukovec je le zamahnil z roko. Nato je v napadu resno nevarnost sprožila Drava, a je razčistil Mitra-kovič. Sledilo je obdobje brezglavega napadanja obeh ekip, v zadnjih 15 minutah pa je 600 gledalcev vi-
delo pravo točo golov. V 76. minuti je Stevanovič ukradel žogo na sredini in zaposlil Dvorančiča, ta je lepo preigral domačega igralca in našel Arliča, ki je premagal gostujočega vratarja. Drava se ni vdala in že v 81. minuti izenačila. Z leve strani je podal Težački, žoga se je odbila do Grižoniča, ta jo je nasta-
vil Ljubaniču, ki je z močnim strelom po tleh matiral Nemca. Drava je imela nato priložnost za vodstvo, ko je prodor Gorinška ustavil De Souza, ki je potisnil žogo v kot. Zmago domačih je le minuto kasneje zagotovil Ljubijankič z lepim strelom po tleh.
sta
Nogomet • 2. SNL
Fridauer vstopil šele v 58. minuti, a odlo~il
REZULTATI 8. KROGA: Aluminij - Factor 2:1 (0:0), Rudar Velenje - Livar 1:0 (0:0), Kr{ko -Nafta 3:2 (2:1), Supernova Triglav - Dravograd 2:1 (2:1), Izola .Arge-ta - Dravinja 0:2 (0:1), Svoboda -Šmartno 4:1 (2:0).
1.	DRAVINJA	8	5	12 12:8	16
2.	RUDAR VELENJE 8	5	1 2 13:11	16
3.	NAFTA	7	4	2 1 11:7	14
4.	SVOBODA	8	4	2 2 14:12	14
5.	LIVAR	8	4	0 4 14:8	12
6.	DRAVOGRAD	8	3	2 3 13:11	11
7.	FACTOR	8	3	14 11:9	10
8.	ALUMINIJ	8	3	1 4 11:11	10
9.	KR[KO	8	3	1 4 10:12	10
10.	SUPER. TRIGLAV 6 2 3 1 8:6 9
11.	IZOLA ARGETA 8 2 1 5 8:12 7
12.	[MARTNO	7 0 1 6 3:21 1
ALUMINIJ - FACTOR 2:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Jakopič (54), 1:1 Fridauer (67), 1:2 Fridauer (83)
ALUMINIJ: Strelec, Murko, Golob, Sambolec, Bečiri, Pekez, Emeršič (od 29. Ragolič), Kom-ljenovič, Čeh (od 58. Fridauer), Ozim (od 58. Koren), Kelenc. Trener: Miran Emeršič.
Končno so po dolgem času novo zmago slavili tudi nogometaši Aluminija, ki so tudi z nekaj sreče premagali goste iz Ljubljane. Že prva minuta bi lahko bila usodna za Kidričane, ko se je priložnost ponudila Hribarju, vendar pa je njegov strel domači vratar Strelec uspel ubraniti in
Foto: Črtomir Goznil<
Franci Strelec (Aluminij)
ohraniti mrežo nedotaknjeno. Sicer pa so v tem delu igre bolj organizirano delovali nogometaši Factorja.
Ko so gostje preko Jakopiča v 54. minuti povedli, je kazalo še na enega izmed neuspešnih nastopov domačih. Z vstopom v igro Fridauerja in Korena pa se je vse spremenilo. Igra nogometašev Aluminija je postala bolj povezana in napadalna. Sad dobre igre sta bila tudi dva zadetka Fridauer-ja v mreži Ljubljančanov. Kidričani so tako po dolgem času priredili veselje svojim najzvestejšim privržencem.
ki
Nogomet • Pokal NZS
Zavr~ presenetil pozitivno, Drava negativno
ZAVRC - RUDAR VELENJE 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Krepek (15), 1:1 Ibrahimovič (42), 2:1 Ljubanič (68)
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec, Frangež, Črnko, Meznarič (od 70. Vidovič), Lenart, Krepek, Kokot, Ljubanič, Zdelar, Obran (od 65. Fridl). Trener: Milivoj Jamnik.
Nogometaši domačega tretjeli-gaša Zavrča so pripravili prijetno presenečenje za svoje najzvestej-še privržence, saj so v pokalnem tekmovanju za pokal NZ Slovenije izločili velenjskega Rudarja. Zavrčani so dali vse atome moči od sebe, ob tem pa so izkoristili tudi izkušnje nekaterih svojih nogometašev in uspeh ni izostal. Vsekakor pa zmaga nogometašev iz naše južne meje proti močnemu drugoligašu iz Velenja spada med največje presenečenje 1. kroga tekmovanja za pokal NZ Slovenije.
NAFTA - KUMHO DRAVA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Ristič (69)
KUMHO DRAVA: Germič, Seli-movič, Grižonič (od 71. Jevdenič), Šterbal, Miljatovič, čeh (od 52. Korez), Težački (od 80. Prejac), .Alibabič, Gorinšek, Zilič, Emeršič. Trener: Srečko Lušič.
Nogometaši ptujskega prvoligaša so dokaj nesrečno izgubili srečanje drugega kroga za pokal NZ Slovenije. Skozi vso srečanje so imeli pobudo in številne priložnosti, vendar so v 69. minuti pozabili na domačega napadalca Aleksiča, ki je z natančnim udarcem lendavsko Nafto povedel v vodstvo. Ta zadetek pa se je izkazal tudi za zmagovitega, kar pomeni napredovanje za Nafto v 3. krog pokalnega tekmovanja. Zreb je določil, da se bodo Lendavčani v naslednjem krogu tega tekmovanja pomerili z nogometaši Aluminija. Tekma bo naslednjo sredo v Kidričevem.
kl
ALUMINIJ - KRŠKO 5:1
(3:1)
STRELCI: 1:0 Ozim (24), Pekez (28), 3:0 Komljenovič (30), 3:1 D. Bojovič (39), 4:1 Kelenc (70), 5:1 Fridauer (89).
ALUMINIJ: Strelec, Murko, Golob, Sambolec, Bečiri, Pekez, Komljenovič, (Emeršič), Koren (Fridauer), Čeh, Ozim (Ragulič), Kelenc. Trener: Miran Emeršič.
Domači nogometaši so se z učinkovito igro v prvem polčasu, ko so v obdobju šestih minut kar trikrat premagali gostujočega vratarja Goloba, zanesljivo uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
anc
Rokomet • 1/16 finala za pokal Slovenije
Bodo trije zadetki prednosti dovolj?
JERUZALEM ORMOŽ -VELIKA NEDELJA 31:28 (13:12)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudic (16 obramb), Cvetko, Dogša; Bel-šak 5, M. Horvat 4, Mesarec, Ko-ražija 5, Bezjak 6, Ivanuša 4, B. Čudic 5 (4), Kosaber 2, Hanželič,
D. Horvat, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
VELIKA NEDELJA: Klemenčič (12 obramb), Munda (1 obramba); Šterman, Mesarec 2, Cvetko 1, Šoštarič, Kukec 5 (2), Pintarič, Planine 9, Kokol 2, Gotal 5, Vajda 2, Kumer 1, Korpar 1. Trener: Zdenko Sekelj.
Žreb v Pokalu Slovenije je v šestnajstini finala ljubiteljem rokometa namenil dvoboj lokalnih rivalov 1. A-ligaša Jeruzalem Ormoža in 1. B-ligaša iz Velike Nedelje. Športna dvorana na Hardeku je bila tudi tokrat lepo polna, saj si je tekmo ogledalo okrog 500 gledalcev.
Tekmo so bolje pričeli Nedelja-ni, ki so uvodoma povedli s tremi
RK Jeruzalem Ormož
zadetki (1:4). Ormožanom na začetku igra ni stekla, napake so se kar vrstile, še sreča, da je zopet svojo nalogo v golu odlično opravljal vratar Čudič. Na sredini prvega polčasa so Ormožani v 18. minuti po golu Kosabra izid najprej izenačili na 7:7, nato sta zadela Koražija in Ivanuša za najvišjo prednost jeruzalemčkov v prvem polčasu 9:7. Nedeljani kljub zaostanku niso popuščali, iz razdalje je zadel razpoloženi Planinc, v vratih je svojo nalogo solidno opravil Klemenčič in varovancem trenerja Seklja je uspelo po zadetku Vajde povesti z 11:12. Do konca polčasa Nedeljani več niso zadeli, pri Or-možanih je najprej zadel Ivanuša, končni izid 1. polčasa (13:12) pa je po lepi podaji vratarja Čudiča postavil Horvat.
V drugem polčasu je 1. B-ligaš iz Velike Nedelje še zadnjič na tekmi v 35.minuti povedel s 14:15. Nato so sledile minute domačinov, ki so preko golov Horvata, Ivanu-še, Koražije ter Bezjaka ušli na štiri zadetke prednosti 20:16. V 47.mi-nuti po golu Koražije je sledila najvišja prednost na tekmi Ormo-žanov, ki so povedli s šestimi goli, 24:18. V nadaljevanju so ljubitelji rokometa pričakovali lahko delo za varovance trenerja Saše Prapo-tnika, ampak Nedeljani se niso predali in so ob samem koncu zaostanek 31:26 po golih Gotala in Korparj a znižali na končnih 31:28, kar daje upanje za napredovanje v Pokalu Slovenije še obema ekipama.
Uroš Krstič
NK Drava Ptuj
»Mladina na igrišče in ne v gostilne
Slogan, ki je temeljno vodilo uprave NK Ptuj, ki uživa podporo široke javnosti, športnih organizacij, Mestne občine Ptuj, še zlasti pa staršev. Otroci so naše največje bogastvo, na mladih svet stoji, prav vzgoja mladih pa je odločilna garancija vsake družine, gospodarstva, kulture in razvoja družbe kot celote.
«
Seveda so besede prazne, če za njimi ne stojijo konkretna dejanja. Tudi športni uspehi v občini so v ponos občanov in ponujajo višjo kakovost življenja, zagotavljajo imidž pozitivnega okolja, dvigujejo zaupanje, ki ga zelo koristno lahko uporabi v komercialne interese tudi lokalno gospodarstvo.
V	NK Ptuj smo odločeni, da v okviru Nogometne akademije vzgajamo mlade ljudi za te cilje. V letu 2003 smo pričeli z vzgojo otrok in mladine v nogometni šoli. V tej šoli vidimo tudi bodočnost nogometa v Spodnjem Podravju, ki ima glede na potenciale in tradicijo možnost postati stabilno nogometno središče Slovenije in tega dela Evrope.
V	dobrem letu, odkar šola deluje, ima danes Nogometno akademijo ter ~lansko ekipo, ki igra v 1. Slovenski nogometni ligi. V nogometni šoli se izobražuje 9 selekcij, v katerih je preko 200 otrok in mladincev - od U-6 (starost 6 let) do U-18 (starost 18 let). Že za sezono 2005-2006 na~rtujemo uvr-
stitev mladinske in kadetske ekipe v prvo Slovensko ligo.
Z mladimi se dela zelo odgovorno in strokovno, kar dokazuje, da to množico mladih bodo~ih nogometašev izobražuje 10 doma~ih trenerjev, ki po posebnem programu obiskujejo seminarje in predavanja. Izobraževanje nogometašev pa se odvija po posebnem programu znanega Slovenskega nogometnega strokovnjaka dr. Braneta Elsnerja. Zaradi tako obsežnega in zahtevnega posega NK Ptuj v vzgojo mladih so zelo porasli tudi stroški, ki jih z obstoje~imi spon-zorskimi sredstvi v klubu nismo ve~ sposobni pokrivati (delo trenerjev, telovadnice, opremo igralcev, prevoz ipd).
V sezoni 2004/2005 glede na sedanje gibanje stroškov ocenjujemo celotne letne stroške akademije na 17 MIO SIT oz 1,4 MIO SIT na mesec.
Prav nogomet ima v Ptuju in širši okolici dale~ najve~jo množi-~nost. Z vstopom NK Drave Ptuj v prvo Slovensko nogometno ligo se je interes po razvoju tega špor-
ta še pove~al. To je brez dvoma priložnost za vse, in to priložnost okolje preprosto mora izkoristiti. Vzgoja mladih na nogometnem igriš~u in ne v gostilnah, danes in takoj, je naložba v zdravo in prijazno bodo~nost našega prostora.
Ptuj ima nekaj zelo uspešnih gospodarskih družb, v katerih je zaposlenih veliko staršev, bratov in sester otrok, ki so deležni nogo-
metne vzgoje v NK Ptuj. Ti bodo jutri lahko zelo uspešno delali v doma~em gospodarstvu.
Naši otroci so naša skupna odgovornost in priložnost.
Vodja Nogometne akademije Dušan Ceh Podpredsednik NK Ptuj
Mirko Majhenič, univ. dipl. org
Selekcija U-10 NA Ptuj
Boks
14. zmaga Zavca
Ljubitelji boksa na Ptuju so v soboto zve~er ponovno držali pesti za slovenskega profesionalnega boksarja Dejana Zavca, ki je v nemškem Magdeburgu še štirinaj-sti~ nastopil v svoji profesionalni karieri. Njegov nasprotnik je bil Li-tvanec Juris Boreiko. Dejan Zavec je po šestih rundah, kolikor je tra-
jal ta dvoboj, zmagal po to~kah, ~eprav je ponovno obnovil poškodbo ramenskih vezi. V nedeljo se je vrnil v domovino, kjer bo poskušal sanirati poškodbo. Zaradi narave poškodbe je vprašljiv tudi njegov 15. dvoboj, ki bi moral biti na sporedu 16. oktobra.
kl

Dejan Zavec
Foto: Črtomir Goznik
Komentira: Uroš Krstič
Ormožani želijo v končnico, Nedeljani vrnitev v 1. A-ligo, Gorišnica sredino
Pred nami je začetek nove rokometne sezone 2004/2005, ki bo v vrhu izenačena kot že dolgo ne. Za ligo aktualnih evropskih klubskih prvakov (Celje P. L.) in evropskih reprezentančnih pod-prvakov se to tudi spodobi. Res pa je, da bo liga osiromašena za rokometne virtuoze, kot so: Dejan Perič, Renato Vugrinec, Žikica Milosavljevič, Andrej Kastelic, Ognjen Backovič in ostale.
Sam vrh bosta krojili ekipi Celja in Gorenja iz Velenja. Slednji so že poleg uveljavljenih Kavtičnika, Bedekoviča, Soviča, Sirka, Šimona, bratov Dobelšek v Velenje pripeljali vratarja Podpeča-na in Prošta, v staro jato seje iz Celja vrnil Oštir, na desnem krilu bo kraljeval zlati hrvaški olimpijec Zrnič, tuje še odličen Ilič, svojo minutažo glede na hitro igro Velenjčanov bo dobil tudi Lesar. Naslova državnih prvakov se ne bodo kar tako odrekli v Celju. Postava Škof, zunanja linija Zorman-Natek (Gajič)-Rutenka, krili Brumen in nov kapetan Kokšarov ter na črti Mlakar (Ko-zomara) je zmožna tudi v Evropi poseči visoko (npr.: polfinale) in ostaja prvi favorit za slovenskega prvaka. Takoj za favoriziranim dvojcem spadata ekipi Gold Cluba (Lapajne, Sokolov, Stojanovič, Vujadinovič, brata Hojč,
Rokometne novičke
Mercator Tenzor - Celeia Žalec 31:30 (15:14)
MERCATOR TENZOR: Lakic, Potočnjak 1, Šijanec, Pucko 2, Ha-meršak, Derčar 13, Šincek, Radek, Praprotnik, Ramšak 1, Lazarev 2, Brumen 2, Murko 2, Savič 2, Rau-kovič 6, Gregorec, Kelenc, trener
Hebar.
Po uspešnem pripravljalnem obdobju je ekipa gostiteljic odigrala zadnjo preizkušnjo pred startom prvenstva v 1. A SRL.
V	prvem delu so kmalu poved-le ter si ustvarile prednost, ki je zadostovala do odmora. Ponovno se je izkazala reprezentantka Der-čerjeva, ki je iz bliskovitih protinapadov tresla mrežo gostij. Po odmoru je bila igra gostij nevarnejša, saj so povedle in vseskozi vodile z enim ali dvema zadetkoma prednosti. Zadnje minute so ponovno pripadale domačinkam in v predzanji minuti je Brumno-va izenačila, končni rezultat, zmago pa je dosegla Pučkova v zadnji minuti. Zlasti v obrambi se je poznala odsotnost Radekove, tudi tokrat pa ni šlo brez poškodbe, saj si je Potočnjakova zvila gleženj.
Mladi Celjani najboljši
V	dvorani enter na Ptuju je potekal zanimiv rokometni turnir, na katerem so se pomerile ekipe Go-rišnice, mlada ekipa Celja Pivovarne Laško in domača Drava.
Drava - Gorišnica 26:21 (12:5)
Drava: Klinc, Kelenc 7, Belšak, Predikaka 3, Skaza, M. Bračič 5, Kac 4, Štager, Kotar 5, Planinc, D. Bračič 1, P Kotar, Gonc, trener Mešl.
Gorišnica: Sapač, Hrnjadovič, Žuran 5, Lozinšek 1, Kesar 1, I. Ivančič, D. Ivančič, Alič, Buzeti, Fištravec 2, Firbas, Sok, Golob 2, Vincek 4, Preac 1, Zorli 3, trener Hrupič.
Gostitelji so v prvem delu zaigrali zelo poletno ter si pridobili prednost, ki je v nadaljevanju z dobro igro niso izpustili iz rok.
Gorišnica - Pivovarna Laško "B" 33:31 (17:14)
Najboljši strelci pri Gorišnici: Hrnjadovič 5, I. Ivančič 7, D. Ivan-čič 10, Firbas 6.
Z dobro igro v prvem delu so Gorišničani vodili tudi s petimi zadetki prednosti, a so v nadaljevanju nekoliko popustili, kar so mladi Celjani izkoristili ter se približali na zadetek prednosti (23:22), nato pa petkrat izenačili. Na koncu so vendarle klonili.
Celje Pivovarna Laško - Drava 35:23 (16:12)
Najboljši strelci pri Celju Pivovarni Laško: Objadin 5, Škorja 5, Mirnik 4, Mikanovič 4.
Najboljši strelci pri Dravi: Ke-lenc 5, M. Bračič 13.
V prvem delu smo gledali izenačeno igro. V nadaljevanju so razigrani Celjani pričeli razliko večati, domača obramba je bila strta, prepočasi so se po zapravljenih žogah vračali nazaj in tako tudi vsa prizadevanja domačega vratarja niso mogla omiliti visokega poraza.
Tako je vsaka ekipa enkrat zmagala, zaradi boljšega količnika zadetkov so bili mladi Celjani najboljši.
Najboljši strelci turnirja: M. Bra-čič (Drava) 18, Objadin (Celje) 13, Kelenc (Drava) 12 ...
anc
Foto: Host
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SML, 1. SKL
V soboto bo šlo za prestiž: Stojnci - Zavrč
3. SNL - vzhod
REZULTATI 6. KROGA: Holer-muos Ormož - Pohorje 1:2, Križevci - [marje pri Jel{ah 3:0, Kovinar [tore - Ti{ina 1:1, Železničar -[o{tanj 4:1, Čren{ovci - Stojnci 1:2, Zavrč - Paloma 3:0, Bistrica -Veržej 0:1.
1.	ZAVRC 6 4 11 19:6 13
2.	VERŽEJ 6 4 11 17:4 13
3.	POHORJE 6 4 11 9:5 13
4.	STOJNCI 6 4 0 2 14:8 12
5.	KRI@EVCI 6 3 12 11:6 10
6.	PALOMA 6 2 2 2 9:10 8
7.	KRIŽEVCI 6 2 2 2 10:14 8
8.	KOV. [TORE 6 2 2 2 9:13 8
9.	TI[INA 6 2 1 3 11:12 7
10.	ÏOÏTANJ 6 2 1 3 8:12 7
11.	HOL. ORMO@ 6 1 3 2 11:12 6
12.	ŽELEZNIČAR 6 2 0 4 8:17 6
13.	[MARJE 6 114 8:14 4
14.	BISTRICA 6 0 2 4 3:14 2
Zadnji krog v 3. SNL - vzhod je bil zelo pomemben za nogometaše iz Zavrca. Marsikdo si je mislil, da bodo proti Palomi zaigrali nekoliko bolj lagodno, po pomembni zmagi v pokalnem tekmovanju proti velenjskemu Rudarju, in seveda že s sanjami, ko bodo nastopili v mestu vrtnic, v Novi Gorici, naslednjo sredo v tretjem krogu pokalnega tekmovanja NZ Slovenije. No, Zavrcani so svoje delo opravili na najboljši možni način in vknjižili novo zmago ter ničesar niso prepustili slučajnosti. Iztok Fridl je bil tisti, ki je s svojimi tremi zadetki poskrbel za vse, seveda ob pomoči svojih soigralcev. Pomembno zmago so v gosteh dosegli nogometaši iz Stojnc, ki so po vodstvu nogometašev iz Čren-šovc uspeli z dvema zadetkoma Josipa Lesjaka preobrniti rezultat in so se veseli vrnili domov. Tri točke pa pomenijo držanje koraka z vo-dečo trojko. Bistričani so izgubili na svojem igrišču v zadnjih trenutkih. Nekaj podobnega se je dogodilo Ormožanom, ki so izgubili na svojem igrišču proti presenetljivo v letošnji sezoni močnemu Pohorju iz Ruš. Sicer pa bodo naslednji krogi tudi zanimivi, saj je očitno, da v tej ligi lahko vsak premaga vsakega. Želje po uspehu so, vendar nekateri morajo bolj realno oceniti stvari, ki se dogajajo na igriščih.
ČRENŠOVCI - STOJNCI 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Horvat (9), 1: Le-sjak (47), 1:2 Lesjak (87)
STOJNCI: Toplak, Novak, Rumež (od 46. Kokot), Petek, Vil-čnik, Žnidarič, Letonja (od 75. Petrovič), Lesjak, Milošič, Habjanič (od 61. Vtič), Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
BISTRICA - VER@EJ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Puhar (90) BISTRICA: Šipek, Štante (od 46. Čerenak), Nodrič, Kumštek, Poljanec, Jelenko, Papotnik, Tkavc (od 46. Stražišar), Obrovnik, Primožič. Trener: Duško Dimič.
ZAVRČ - PALOMA 3:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Fridl (22), 2:0 Fridl (61)), 3:0 Fridl (78)
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec, Frangež, Meznarič, Črnko, Lenart, Krepek (od 78. Kuserbanj), M. Kokot, Fridl (od 85. Golob), Zdelar, Obran (od 90. S. Kokot). Trener: Milivoj Jamnik.
HOLERMUOS ORMOŽ - POHORJE RUŠE 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Puhar (4), 1:1 Ozim (20, iz 11-m), 2:1 Ozim (72).
V Ormožu spet stara zgodba in slabi domačini. Že v 4. minuti so domačini povedli po prvem kotu. Žoga je kar nekaj časa potovala v kazenskem prostoru Rušanov in
Foto: Uroš Krstič
NK Holermous Ormož
nato prišla do Puharja, ki je s pomočjo nespretnega Miljkoviča zatresel mrežo Pohorcev. Sledili so protesti gostov, ker žoga naj ne bi šla čez golovo črto. Ali je zadetek regularen ali ne, nam niso odkrile niti kamere. Po vodstvu domačih so igro v svoje roke vse bolj prevzemali gostje, ki si glede na prikazano igro v Ormožu zaslužijo uvrstitev v sam tretjeligaški vrh. V 20. minuti je Muzlovič prodrl skozi neodločno obrambo domačih in padel v kazenskem prostoru. Sodnik Vukan je takoj pokazal na belo točko, iz katere je zadel Ozim.
V nadaljevanju tekme domačini niso več resneje ogrozili vrat Pohorja, Rušani pa so bili vse bolj in bolj nevarni pred vrati ormoških gradbenikov. V vodstvo so gostje prišli v 72. minuti. Ozim je izvajal prosti strel iz 20 metrov, Grabro-vec se je slabo postavil in žoga je končala v golu. Takoj zatem je Mu-zlovič zapravil še eno sijajno priložnost po srečanju iz oči v oči z Grabrovcem, slednji se je v tem primeru izkazal z odlično obrambo. Do konca tekme slabi Ormo-žani nikakor niso mogli ogroziti vrat Miljkoviča, ki že dolgo časa ni imel tako malo dela kot na tej tekmi. Ob koncu je ostalo pri zasluženi zmagi Pohorja.
Uros Krstič
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 6. KROGA: Zreče - Oplotnica 3:1, Mons Claudius -Središče 5:0, Šentilj Jarenina - Ge-rečja vas Unukšped 3:2, Pesnica -Boč 0:0, Malečnik - Kovinar Ferina 2:2, AJM Kungota - Rogaška Crystal 6:1, MU Šentilj - Brunšvik 2:2.
1. OPLOTNICA 6	5	0	1	18:4	15
2. MALEČNIK 6	4	2	0	24:10	14
3. MONS CLAUD. 6	4	1	1	14:9	13
4. ZREČE 6	4	0	2	20:9	12
5. MU [ENTJUR 6	3	3	0	18:9	12
6. [ENTILJ JAR. 6	4	0	2	22:18	12
7. PESNICA 6	2	2	2	9:11	8
8. KOV. FERINA 6	2	1	3	16:13	7
9. GEREČJA VAS 6	2	1	3	12:11	7
10. BRUN[VIK 6	1	2	3	11:23	5
11. KUNGOTA 6	1	1	4	13:16	4
12. BOČ 6	0	4	2	7:13	4
13. ROGAÏKA C. 6	1	0	5	7:17	3
14. SREDIÍČE 6	0	1	5	2:30	1
ŠENTILJ JARENINA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Mauko (2), 2:0 Brumen (43), 2:1 Jurišič (63), 2:2 Rozman (89), 3:2 Mauko (90)
GERECJA VAS UNUKŠPED: Šeruga, J. Sagadin (od 77. Petek), Slaček, Ciglar, Krajnc, R. Sagadin, Debevec, Rozman, Jurišič, Mertelj (od 46. Majcen), Hertiš. Trener: Ivan Klinger.
PESNICA - BOČ 0:0
BOC : Črešnar, Obrovnik, Sama-stur, Marguč, Brodnjak, Berglez, Vehovar (od 71. Polanec), Mlaker, Habjanič, Medik, Simrajh. Trener: Bojan Brodnjak.
MONS CLAUDIUS - SREDIŠČE 5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Poredski (21. iz 11 m), 2:0 Mikše (51), 3:0 Mikše (57), 4:0 Poredski (61), 5:0 Firer (83)
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 4. KROGA: Dorna-va - Podlehnik 0:0, Mark 69 Rogo-znica - Bukovci 2:2, Cirkulane -Skorba 5:1, Slovenja vas - Podvin-ci 2:0, Videm - Hajdina 4:2, Gori-šnica - Markovci 2:1.
1.	DORNAVA	4	3	1 0 8:1	10
2.	SLOV. VAS	4	3	1 0 9:2	10
3.	GORIÏNICA	4	2	11	7:6	7
4.	CIRKULANE	4	2	0 2 11:10	6
5.	VIDEM	4	2	0 2 10:9	6
6.	HAJDINA	4	2	0 2 7:7	6
7.	PODVINCI	4	2	0 2 11:11	6
8.	BUKOVCI	4	1	2 1	12:11	5
9.	ROGOZNICA	4	112 7:9	4
10.	PODLEHNIK 4 112 8:11 4
11.	SKORBA 4 1 0 3 2:9 3
12.	MARKOVCI 4 0 1 3 4:10 1
GORIŠNICA - MARKOVCI 2:1
(2:1)
STRELCI: 1:0 Zavec (18), 1:1 Štrafela (27), 2:1 Poplatnik (38)
SLOVENJA VAS - PODVINCI 2:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Flaisinger (70), 2:0 Flaisinger (87)
VIDEM - HAJDINA 4:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Vindiš (37), 1:1 Bedrač (40), 1:2 Hotko (54), 2:2 Bedrač (76), 3:2 Topolo vec (80), 4:2 Kokol (85)
MARK 69 ROGOZNICA - BUKOVCI 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Zemljarič (18), 1:1 Petek (80. iz 11 m), 2:1 Petek (88. iz 11 m), 2:2 Mustafi (90)
CIRKULANE - SKORBA 5:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Topolovec (26. iz 11 m),1:1 Milošič (36), 2:1 Haun-holter (58), 3:1 Milošič (79), 4:1 Haunholter (84), 5:1 Kokol (87)
DORNAVA - PODLEHNIK 0:0
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 3. KROGA: Tržec -Pragersko 1:2, Spodnja Polskava -Apače 1:1, Lovrenc - Hajdoše 2:4, Leskovec - Zgornja Polskava 0:2. V tem krogu je bila prosta Grajena.
1.	HAJDOÏE 3 3 0 0 11:3 9
2.	ZG. POLSKAVA 3 2 1 0 6:3 7
3.	PRAGERSKO	2	2 0	0	7:1	6
4.	APAČE	3	1	2	0	8:4	4
5.	LOVRENC	3	1	0	2	5:10	3
6.	SP POLSKAVA 2	0 11	3:4	1
7.	GRAJENA	2	0 1	1	1:6	1
8.	LESKOVEC	3	0 1	2	4:9	1
9.	TRŽEC	3	0 0	3	3:8	1
LESKOVEC - ZGORNJA POLSKA-VA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Pečovnik, 0:2 Romih (60. iz 11 m)
LOVRENC - HAJDOŠE 2:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Kaučevič (34), 1:1 Lamperger (39), 1:2 Vogrinec (50), 2:2 Godec (63), 2:3 Dreven-šek (81), 2:4 Kaučevič (87)
SPODNJA POLSKAVA - APAČE
1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Merlak (57), 1:1 Predikaka (70)
TR@EC - PRAGERSKO 1:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Sagadin (19), 0:2 Sagadin (52. iz 11 m), 1:2 Zupanič (59. iz 11 m)
VETERANSKI LIGI
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 3. KROGA: Dorna-va - Gorišnica 5:1, Tržec - Markovci 3:1, Leskovec - Grajena 0:1. Prosta je bila Savaria Rogoznica.
1.	TRŽEC 3 2 1 0 8:4 7
2.	GRAJENA 3 1 2 0 4:3 5
3.	DORNAVA 3 111 9:6 4
4.	ROGOZNICA 2 1 1 0 6:4 4
5.	MARKOVCI 3 1 0 2 6:9 3
6.	GORI[NICA 2 0 1 1 3:7 1
7.	LESKOVEC 2 0 0 2 2:5 0
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 3. KROGA: Hajdina - Polskava 4:1, Loka Rošnja -Lovrenc 2:1, Prepolje - Apače 1:2. Prosto je bilo Pragersko.
1.	LOKA ROÏNJA 3 3 0 0 8:3 9
2.	HAJDINA 3 2 1 0 13:6 7
3.	APAČE 3 1 1 1 4:6 4
4.	POLSKAVA 2 10 1 5:5 3
5.	LOVRENC 3 1 0 2 7:10 3
6.	PREPOLJE 2 0 0 2 3:5 0
7.	PRAGERSKO 2 0 0 2 2:7 0
1. NOGOMETNA LIGA ZA DEKLETA DO 16 LET
KISOVEC - LJUDSKI VRT 1:6
(0:3)
STRELKE: 0:1 Muhič (20), 0:2 Arnuš (21), 0:3 Pihler (40), 1:4 Šmintič (49), 1:5 Trafela (60), 1:6 Šmintič (63)
V soboto so igralke Ljudskega vrta igrale v Kisovcu tekmo 4. kroga 1. ŽNL za dekleta do 16 let in na spolzkem igrišču visoko zmagale. V prvem polčasu so za Ptuj-čanke zadele Urška Muhič, Mateja Arnuš in Nina Pihler, v drugem pa dvakrat Teja Šmintič in enkrat Alenka Trafela.
A. Čuš
Sportni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - NEDELJA OB 16.00: Primorje - Kumho Drava, Maribor Pivovarna Laško - Domžale, Bela krajina - Koper, Zagorje - HIT Gorica, KD Olimpija - CMC Publikum, Mura - Ljubljana.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - NEDELJA OB 16.00 URI: Livar - Aluminij, Nafta -Rudar Velenje, Šmartno - Krško, Dravinja - Svoboda, Dravograd - Izola Argeta, Factor - Supernova Triglav.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Veržej - Kovinar Štore, Pohorje - Bistrica, Paloma - Holermuos Ormož, Stojnci - Zavrč, Šmarje pri Jelšah - Črenšovci, Šoštanj - Križevci; NEDELJA: Tišina - Železničar.
[tajerska liga
PARI 7. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Brunšvik - Zreče, Kovinar Ferina - AJM Kungota, Boč - Malečnik, Gerečja vas Unukšped - Pesnica, Središče - Šentilj Jarenina, Oplotnica - Mons Claudius, Rogaška Crystal
-	MU Šentjur.
POKAL NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE
4.	KROG - SREDA OB 15.30: Aluminij - Nafta.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Hajdina - Slovenja vas, Markovci - Dornava, Podvinci - Gorišnica; SOBOTA OB 19.00: Podlehnik -Mark 69 Rogoznica; NEDELJA 10.30: Skorba - Videm; NEDELJA 16.00: Bukovci - Cirkulane.
2.	LIGA MNZ PTUJ:
PARI 4. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Hajdoše - Spodnja Polskava, Zgornja Polskava - Lovrenc; NEDELJA OB 16.00: Grajena - Tržec, Pragersko - Leskovec. VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA: PARI 4. KROGA - PETEK OB 16.30: Lovrenc
-	Prepolje, Polskava - Loka Rošnja, Pragersko - Hajdina. VZHODNA SKUPINA: PARI 4. KROGA - PETEK OB 16.30: Gorišnica
-	Tržec, Savaria Rogoznica - Dornava; NEDELJA OB 10.30: Markovci -Leskovec.
ROKOMET
1. A DRŽAVNA LIGA - MOŠKI
PARI 1. KROGA - SOBOTA, 25. 9.: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (športna dvorana Hardek, ob 19. uri), Adria Krka Novo mesto - Gold Club, Celje Pivovarna Laško - Prevent, Sviš - Trimo Trebnje, Rudar Trbovlje - Gorenje, Termo - Prule 67. 1. B DRŽAVNA LIGA - MOŠKI
PARI 1. KROGA - SOBOTA, 25. 9.: Cerklje - Velika Nedelja, Mip Gorica Leasing - Dol Tki Hrastnik, Dobova - Chio Kranj, Ribnica - Sevnica, Mitol Sežana - Slovan, Gorišnica - Pekarna Grosuplje (športna dvorana v Gorišnici, ob 19.30). 1. A DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE
PARI 1. KROGA - SOBOTA, 25. 9.: Polje - Burja Škofije, Celeia Žalec
-	Olimpija Plk, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Gramiz Kočevje, Krim Eta Ma-lizia - Celje Celjske Mesnine, Izola - Loka Kava.
JUDO
1.	SLOVENSKA JUDO LIGA
PARI 2. KROGA TURNIRJEV - SOBOTA, 25. SEPTEMBRA:
JUR[INCI: Juršinci, Sankaku, Branik Broker; SLOVENSKA BISTRICA: Impol, Ivo Reya, Olimpija SLOVENJ GRADEC: Koroški holding, Drava, PJK Triglav.
2.	SLOVENSKA JUDO LIGA
PARI 2. KROGA - SOBOTA, 25. SEPTEMBER: SLOVENSKA BISTRICA: Impol II., Gorišnica, Bežigrad MARIBOR: Železničar, Ljutomer, KBV Lendava LENDAVA: Lendava, Koper, Branik Broker II.
KEGLJANJE
3.	SKL - VZHOD
PARI 3. KROGA- SOBOTA OB 17.00: Impol - Drava, Lokomotiva -Fužinar, Ineterokno - Konjice, Marles hiše - Krško, Agroruše - Piramida.
ŠOLA ODBOJKE
OK Kurent vpisuje deklice 3., 4. in 5. razredov v Šolo odbojke. Vpišete se lahko vsak četrtek in petek ob 16. uri v Športni dvorani Mladika na Ptuju.
TEČAJ ŠPORTNEGA STRELJANJA IN DAN ODPRTIH VRAT
SK Ptuj prireja tečaj športnega streljanja. Vabljeni so predvsem osnovnošolci stari vsaj 12 let. Vsi, ki vas strelstvo zanima, se javite na mestnem strelišču na Ptuju, v dvorani Mladika (stranski vhod), ob ponedeljkih, sredah, petkih od 18. do 20. ure. Kontaktna oseba je Zlatko Kostanjevec.
V	soboto in nedeljo bo na mestnem strelišču na Ptuju potekal Dan odprtih vrat Strelskega kluba Ptuj. Zainteresirane ljubitelje strelskega športa vabimo na obširno predstavitev in seznanitev z delovanjem SK Ptuj. Ob tem pa bo na voljo še razstava strelskih rekvizitov in oprema, ki jo boste lahko, ob pomoči izkušenih trenerjev in strelcev, po želji tudi preizkusili.
ATLETSKA ŠOLA MIRKA VINDIŠA VABI NA VPIS IN NA MNOGOBOJČEK
Vpis v Atletsko šolo Mirka Vindiša, ki je namenjena osnovnošolcem, poteka vsak torek ob 17.30 in vsak petek ob 17. uri na Mestnem stadionu Ptuj. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Barbaro (031365675) ali Mojco (041573114), lahko pa pišete na akptuj@email.si. Vabljeni vsi, ki so vas navdušili olimpijski boji v kraljici športa ter vsi, ki bi radi razvili svoje elementarne gibalne spretnosti v teku, metih in skokih.
V	petek, 10. oktobra, ob 16. uri bo mnogobojček za osnovnošolce, ki se ga lahko udeležijo tudi tisti, ki niso člani atletske šole. Tekmovanje v teku na 60 in 300 metrov, skoku v daljino in metu težke žoge se bo odvijalo na mestnem stadionu.
Streljanje • Finale svetovnega pokala s šibrenico
Pragersko bo gostilo najboljše svetovne strelke in strelce s šibrenico
Olimpijsko strelišče Gaj iz Pra-gerskega je pripravljeno na sprejem okoli 200 strelcev iz vsega sveta, ki se bodo prihodnji teden udeležili finala svetovnega pokala v streljanju s puško šibrenico in velike nagrade Beretta Open, ki bosta potekala sočasno. Med finalisti tekmovanja, ki bo potekalo od 24. do 27. septembra, bo 66 najboljših svetovnih strelk in strelcev za discipline trap, skeet in dvojni trap, ki prihajajo iz vseh petih celin. Prav omenjene discipline so letos v Atenah proslavile svojo stoto obletnico na olimpijskih igrah.
Predsednik Strelske zveze Slovenije Janez Slapar je med drugim poudaril, da tovrstna tekmovanja prinašajo Sloveniji dodatni ugled v svetovnem merilu in da so hkrati odlična priložnost za promocijo Slovenije. "Kot organizatorji smo se pri nas že večkrat
izkazali, vendar v drugih vrstah strelskih tekmovanj, ki jih je, kot veste, zelo veliko. Pri nas so nekatere strelske discipline bolj priljubljene kot streljanje s puško šibrenico, predvsem Rajmond De-bevec pa ima zasluge, da smo med vrhunskimi strelskimi športi postali in ostali pozorni zgolj na discipline, v katerih je dosegal izvrstne rezultate. Vendar je treba priznati, da je v svetu streljanje s puško šib-renico - se pravi discipline trap, skeet in dvojni trap, katerih svetovno elito bomo gostili na vrhunskem tekmovanju, precej bolj prepoznavno in da pridobiva vedno več privržencev. Morda to vrhunsko tekmovanje nekoliko prehiteva trend, ki bo gotovo prišel tudi k nam, vendar sem prepričan, da bodo svetovni strelci pospešili prepoznavnost teh strelskih športov tudi med slovenskimi
PROGRAM TEKMOVANJA - FINALE SVETOVNEGA POKALA 2004
Grad Slovenska Bistrica Strelski center Gaj
Strelski center Gaj
Strelski center Gaj
24.	09. 2004 Otvoritev	19:00
25.	09. 2004 Trap in Skeet moški/ženske	07:30
Skeet ženske - finale	17:00
Trap ženske - finale	17:45
Podelitev medalj	18:30
26.	09. 2004 Trap in Skeet moški	07:30
Skeet moški - finale	16:00
Trap moški - finale	16:45
Podelitev medalj	17:30
27.	09. 2004 Dvojni Trap moški/ženske	09:00
Dvojni Trap ženske - finale	16:00
Dvojni Trap moški - finale	16:45
Podelitev medalj	17:30
Zaključna prireditev	19:00
Sportni napovednik
JUDO
Judo klub Drava Ptuj vabi vse zainteresirane nove člane v septembru in oktobru k vpisu v za~etni in nadaljevalni te~aj juda in aikida. Tečaj aikida: torek in četrtek od 20.30-22.00. Začetni tečaj juda: torek od 18.00-19.30 in petek od 16.30-18.00. Nadaljevalni tečaj juda: ponedeljek, sreda, petek od 18.00-19.30.
KARATE
KARATE-DO KLUB PTUJ in KARATE-DO KLUB MARKOVCI vpisujeta nove ~lane v {olo karateja, vsak ponedeljek in petek od 18. do 20. ure, na Ormo{ki cesti 38/a na Ptuju. Informacije na telefon: 041 699 639 in na spletni strani www.karate-do-zveza.si
RAZPIS MEDOBČINSKEGA PRVENSTVA V KROSU
-	Kraj prireditev: Stadion NK Videm, Videm pri Ptuju
-	Termin: petek, 1. 10. 2004, ob 10. uri
-	Prireditelj: Osnovna {ola Videm in [portni zavod Ptuj
-	Zadnji rok prijave: sreda, 29. 9. 2004, na Osnovni {oli Videm (fax 761 94 11, E-po{ta o-videmptuj.mbaguest.arnes.si)
3. TEK DVEH GRADOV
člani ptujskega teka{kega kluba Maraton vabimo vse rekreativce, da se nam pridružijo na 3. Teku dveh gradov, ki bo tokrat potekal od Ptuja do Ormoža. Start teka bo v soboto, 25. septembra, ob 14. uri s parkiri{~a pod ptujskim gradom. Poskrbljeno bo za spremljevalna vozila in okrep~i-la. 27-kilometrsko razdaljo lahko prete~ete, prekolesarite ali prerolate.
OGLED KVALIFIKACIJSKE TEKME SLOVENIJA : ITALIJA
DNT Ptuj organizira ogled tekme, ki bo v soboto, 9. 10. 2004, ob 21. uri v [portnem parku v Celju. Odhod avtobusa bo na dan tekme ob 18. uri izpred Železni{ke postaje v Ptuju. Za trenerje s pla~ano ~lanarino v letu 2004 dru{tvo sofinancira vstopnino! Prevoz 1000 SIT pla~a kandidat ob prevzemu karte! Prijave sprejema: MNZ Ptuj, Jadranska ulica 6, p. p. 121, 2250 Ptuj, faks: 748 15 37, e-po{ta ptuj.mnzaamis.net in info0mnzveza.ptuj.si ali na spletni strani www.mnzveza-ptuj.si do ~etrtka, 30. 09. 2004.
[tevilo vstopnic je omejeno, v primeru prevelikega {tevila prijav bomo upo{tevali zaporedje prijav do kvote vstopnic.
Janko Streher, predsednik DNT Ptu
športnimi navdušenci," pravi general Janez Slapar.
Vodja tekmovanja Marko Vilfan je poudaril, da je zaradi številčnosti udeležencev finala in velike nagrade poseben organizacijski podvig. "Imamo izkušnje, znanje in vse prostorske pogoje, da izvedemo tekmovanje na vrhunski ravni. Razpored tekmovanj je narejen tako, da bo atraktiven tudi za gledalce, ki bodo verjetno najbolj navdušeni ravno nad napetimi finalnimi tekmovanji, na katerih se dejansko odloči, kdo so svetovni prvaki," je dodal Vilfan.
Za Slovensko Bistrico je to tekmovanje gotovo največje športno
■ V
tekmovanje, ki ga je kdaj gostila, zato je pripravljenost občine, da pridobi nekaj prepoznavnosti tako doma kot v svetu tudi prispevala k temu, da bodo tekmovalci in tekmovalke finala svetovnega pokala posebej lepo sprejeti. @upan Ivan @agar se bo namreč izkazal kot gostitelj sprejema, ki bo sledil predstavitvi tekmovalcev občinstvu na grajskem dvorišču gradu Slovenska Bistrica. S tekmovalci bodo v Slovenijo prišli tudi številni spremljevalci in novinarji, tako da bo med Pragerskim, Mariborom, Slovensko Bistrico in Ptujem v teh dneh "krožilo" približno 800 tujcev
sta
Sportno plezanje
Mina Markovic 10. na mladinskem svetovnem prvenstvu
Ptujčanka Mina Markovič se je pretekli teden udeležila svetovnega mladinskega prvenstva v športnem plezanju, ki je potekalo med 9. in 12. septembrom v Edinburgu na Škotskem. Tekmovala je v kategoriji kadetinj, tekmovanja pa se je udeležilo 49 tekmovalk z vsega sveta. Mina se je v prvih dveh dneh tekmovanja kvalifikacij dobro odrezala, uvrstila v polfinale, kjer je zasedla s kar 13. tekmovalkami 2. mesto, vendar je zaradi nekoliko slabšega rezultata kvalifikacij zasedla končno 10. mesto in tako za las zgrešila osmerico finalistk. Kljub temu je 10. mesto us-
peh in najboljša uvrstitev Slovenk v tej kategoriji.
Mina tako nadaljuje uspešne nastope v letošnji sezoni, saj se je po nastopih v evropskem mladinskem pokalu letos s šestnajstimi leti uvrstila v slovensko člansko reprezentanco in je bila kot najmlajša udeleženka svetovnega članskega poklala doslej vedno uvrščena v polfinale in krepko v prvo polovico tekmovalk. Uspehe je dopolnila z uspešnim plezanjem v naravni skali, kjer ji je že uspel vzpon težavnosti 7. c na pogled, ki zadošča za športnika mednarodnega razreda.
ŽM
Ptujski športni vikend - razpored dejavnosti
PANOGA	NAZIV PROGRAMA	KDAJ	KJE	IZVAJALEC	KONTAKT
AEROBIKA	Aerobika - razgibaj telo	Petek, 24. 9., 18.00-19.00	Center aerobike, Ormoška c. 38 a, Ptuj	Karate do klub Ptuj	Andrej Cafuta 041 699 639
AEROBIKA	Aerobika za vse generacije	Sobota, 25. 9., 17.00	Plesni center Mambo Volkmerjeva c. 26, Ptuj	Plesni center Mambo Ptuj	Metod Peklar 041 730 818
AIKIDO	Aikido	Sobota, 25. 9., 8.00-12.00	Judo Center ŠD Mladika	Judo klub Drava Ptuj	Bruno Krajnc 031 478 108
ATLETIKA	Cooperjev test z merjenjem srčne frekvence	Petek, 24. 9., 17.00	Atletska steza -Mestni stadion Ptuj	Atletski klub Ptuj	Milenko Potočnik 041 985 911
ATLETIKA	Rekreativni tek po nasipu reke Drave	Nedelja, 26. 9. ob 16.00	Plato pred Ranco	Tekaški klub Maraton, Ptuj	Nataša Hercog 041 521 071
BADMINTON	Predstavitev in igranje	Sobota, 25. 9., 9.30-12.30	Telovadnica v ŠD Mladika	Badminton klub Ptuj	Dušan Bosilj 041 322 219
	badmintona - izposoja rekvizitov				Aleš Bukovič 031 680 967
BALINANJE	Balinanje za vse generacije	Sobota, 25. 9., 10.00-14.00	Dom krajanov, Potrčeva c. 34	ŠD Center Ptuj	Ivo Klarič 041 578 980
BALONARSTVO	Predstavitev balonarstva	Petek, 24. 9., 17.30-19.00	Terme Ptuj, Pot v toplice 9j	Balonarski klub Ptuj	Branko Ambrožič 041 918 125
BOKS	Boks, olimpijski šport, pravila igre, preizkus boksa	Petek, 24. 9., 16.00-21.00	ŠD Mladika - dvorana za boks, Čučkova ul. 7, Ptuj	Boks klub Ptuj	Slavko Dokl 040 745 013
DRU@INSKE	Pohodništvo - gremo v	Sobota, 25. 9., 9.00	Odhod z avtobusom -	Vrtec Ptuj	Štefka Kostanjevec 031 712 229
DEJAVNOSTI	naravo za zdravje in zabavo		Železniška postaja Ptuj		
DRU@INSKE	Igrajmo se skupaj - otroci	Petek, 24. 9., 16.30	Dvorišče OŠ Mladika	OŠ Mladika Ptuj	Irena Prelog 041 284 156
DEJAVNOSTI	od 1. do 4. razreda in starši				
FITNES	Predstavitev in vadba	Sobota, 24. 9., in nedelja, 25. 9., 10.00-12.00	FIT 2000, Potrčeva 4 a, Ptuj	FIT 2000 Ptuj	Romano Petek 041 708 52
FITNES	Predstavitev in vadba	Sobota, 24. 9., 16.30-19.00	Fitnes Šport studio Olimpic Jadranska 7, Ptuj	Fitnes Šport studio Olimpic, Ptuj	Vlado Čuš 031 684 912
GOLF	Spoznavanje golfa na vadbišču za golf Ptuj	Sobota, 25. 9., in nedelja, 25. 9., 16.00-17.00	Igrišče za golf Ptuj Mlinska 13, Ptuj	Golf klub Ptuj	Adam Osmančevič 041 706 540
JADRANJE	Jadranje za mlajše in	Petek, 24. 9., 16.00-19.00	Ptujsko jezero -	Brodarsko društvo Ranca in	Emil Mesarič 041 791 005
	starejše Predstavitev šole	Sobota, 24., in	čolnarna Budina	JK Orca	
	jadranja	nedelja, 25. 9., 13.00-19.00			
JUDO	Judo	Petek, 24. 9., 16.30-21.00	Judo Center Drava ŠD Mladika	Judo klub Drava Ptuj	Bruno Krajnc 031 478 108
KARATE	Karate za osnovnošolce	Petek, 24. 9., 19.00-20.00	Ormoška c. 38 a, Ptuj	Karate do klub Ptuj	Andrej Cafuta 041 699 639
KARTING	Ogled treninga	Sobota, 25. 9., 10.00-12.00	Kartodrom Hajdoše	AMD Ptuj	Milan Zupanc 031 213 232
KARTING	Karting - možnost preizkusa vožnje gokarta	Nedelja, 26. 9., 12.00-15.00	Kartodrom Hajdoše	AMD Ptuj	Milan Zupanc 031 213 232
KEGLJANJE	Kegljanje za mlade in stare	Nedelja, 26. 9., 14.00-17.00	Kegljišče na Mestnem stadionu - pod tribuno	Kegljaški kljub Ptuj	Boris Premzl 031 396 575
KICKBOKS	Kick boksing	Petek, 24. 9., 19.00-21.00	Kick boxing Center ŠD Mladika	Klub borilnih veščin Ptuj	Vladimir Sitar 041 755 428
KONJENI[TVO	Predstavitev jahanja	Sobota, 25. 9., 16.00-17.00	Konjeniški klub Rogoznica Cesta 8. avgusta 16, Ptuj	Konjeniški klub Rogoznica	Gizela Gajšek 041 288 513
ULIČNA	Turnir v ulični košarki	Sobota, 25. 9.,	Pred Mestno hišo,	Klub Ptujskih študentov	
KO[ARKA		od 16.00 naprej	Mestni trg 1 Ptuj		
LETALSTVO	Panoramski leti, jadralno	Sobota, 25. 9., 11.00-16.00	Letališče v Moškanjcih	Aero klub Ptuj, Moškanjci	Stanko Čuš 041 378 323
PADALSTVO	letenje, prikaz padalskih skokov				
MODELARSTVO	Prikaz različnih kategorij letalskih modelov	Sobota, 25. 9., 11.00-16.00	Letališče v Moškanjcih	MD Aviotech	Irene Prelog 041 284 156
NOGOMET	Možnost ogleda nogometne tekme U-14	Sobota, 25. 9., 15.30	Mestni stadion Ptuj	NK Kumho Drava Ptuj	Dušan Čeh 779 74 31
NOGOMET	Nogometni turnir (ml. dečki)	Petek, 24. 9., 15.30-19.00	Nogometno igrišče Ljudski vrt	DTV Partizan Ptuj	Ivan Čuš 040 745 019
NAMIZNI TENIS	Rekreativno igranje namiznega tenisa	Sobota, 25. 9., 9.00-12.00	ŠD Mladika - dvorana za namizni tenis	Namiznoteniški klub Ptuj	Marinko Grbič 031 219 174
ODBOJKA	Dnevi odbojke	Petek, 24. 9., sobota, 25. 9.,	Telovadnica ŠD Mladika	Odbojkarski klub KURENT, Ptuj	Martin Kureš 041 812 345
PLANINSTVO
PLAVANJE
RIBOLOV
ROKOMET
STRELSTVO
[PORTNO PLEZANJE TENIS TENIS
nedelja, 26. 9., vsak dan od 16.00-18.00 Nedelja, 26. 9., 14.00-17.00 Sobota, 25. 9., 9.00-10.00 Sobota, 25. 9., 7.00-14.00 Nedelja, 26. 9., 9.30-12.00 Sobota, 25. 9., 9.00-17.00
Orientacijska polurna hoja Rekreativno plavanje Ribolov
Rokomet za vsakogar Predstavitev in preizkus streljanja za vse starostne skupine Športno plezanje za vse Petek, 24. 9., 18.00-20.30 generacije
Tenis	Sobota, 25. 9., 8.00-15.00
Tenis - igranje	Sobota, 25. 9., 8.00-12.00
Nedelja, 26. 9., 16.00-18.00
Ljudski vrt Ptuj (ribnik-šola) Terme Ptuj zunanji bazen Ribnik Rogoznica ŠD Mladika - telovadnica Strelišče v ŠD Mladika
Osnovna šola Breg -telovadnica
Tenis Center LUKA Žabjak Teniški klub Ptuj Pot v toplice 10, (Terme Ptuj)
Planinsko društvo Ptuj Plavalni klub Ptuj Ribiška družina Ptuj ŠD Rokometna šola Strelski klub Ptuj
Plezalni klub 6 B Ptuj
Tenis klub Luka, Žabjak Teniški klub Ptuj
Jože Dajnko 040 754 499 Franjo Rozman 041 311 414 Franc Žinko 746 22 81 Zdravko Peklar 041 502 966 Marjan Gril 031 664 055
Danilo Šegula 041 419 725
Robert Merc 041 647 177 Mijo Debeljak 041 705 096
Kickboks • Mladinsko SP
Sabina druga, Denis in Jurček tretja
V Massa Carrara v Italiji je od 13.-19. 9. potekalo mladinsko Svetovno prvenstvo v kikboksu do 18 let, kjer je nastopalo okrog 800 tekmovalcev iz 44 držav.
Iz Kluba borilnih veščin Ptuj so za reprezentanco Slovenije, katere selektor je Vladimir Sitar, nastopali: Denis [amprl, Jurček Horvat in Sabina Kolednik. Najve~ji uspeh je vsekakor dosegla Sabina Kolednik, ki je v konkurenci 13 tekmovalk v disciplini semi kontakt do 50 kg osvojila 2. mesto in s tem naslov Mladinske svetovne podprvakinje. Sabina je po vrsti premagala tekmovalke iz Poljske in Madžarske, v finalu pa je tesno izgubila proti nasprotnici iz Rusije.
Jurček Horvat je v disciplini semi kontakt do 63 kg v 1. kolu premagal tekmovalca iz Madžarske, v četrtfinalu je bil boljši od tekmovalca iz Nemčije, ki so pa ga v nadaljevanju borbe diskvalificirali zaradi namernega udarca v koleno našega Jurčeka. Jure pa je zaradi poškodbe moral predati polfinal-
Sabina Kolednik
Denis Jug
Foto: Franc Slodnjak
no borbo in tako osvojil še vedno odlično 3. mesto.
Tretji tekmovalec iz ptujskega kluba Denis [amprl pa je izgubil v 1. kolu.
V Baselu v [vici pa je isti ~as potekalo mladinsko Svetovno prvenstvo v kategoriji do 17 let. Nastopalo je nekaj ve~ kot 2000 tekmovalcev iz 41 držav. Član reprezentance je bil tudi Denis Jug iz Kickboxing kluba Majšperk, ki je nastopil v disciplini light kontakt do 71 kg. Denis je upravi~il zaupanje selektorja in je v konkurenci 12 tekmovalcev osvojil odli~no 3. mesto. V prvem kolu je premagal tekmovalca iz Avstrije (poškodba nasprotnika), v ~etrtfinalu je premagal Michaela Orloba iz Nem~ije, v boju za finale pa je tesno izgubil proti Ircu Mc Farlanu in tako osvojil odli~no 3. mesto.
Franc Slodnjak
Ptuj • Z igrišča za golf
Prijazno do živali in rastlin
V osmih mesecih letos je igriš-~e za golf na Ptuju, ki je tudi eno najbolj urejenih v Sloveniji, ~e že ne najbolj urejeno, obiskalo za pet odstotkov ve~ gostov kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Naj-ve~ obiskovalcev, bilo jih je deset tiso~, je prišlo iz Slovenije in sosednjih držav. Redni gostje pa so tudi Kanad~ani, vojaki Unproforja v Bosni in Hercegovini, ki ob~a-sno prihajajo na ve~dnevne po~i-tnice v Slovenijo. Med letošnjimi obiskovalci je bila tudi ve~ja skupina golfistov iz Sarajeva.
Ptujsko golf igriš~e bo v celem letošnjem letu gostilo okrog 90 prireditev, ve~inoma komercialnih turnirjev. Uspešna je tudi šola golfa. Organizirajo jo trikrat letno, ob skupinski šoli pa si ljubitelji golfa lahko omislijo tudi individualno u~enje, ki ga izvaja profesionalni trener Adam Osman~evi~. Med zadnjimi, ki so se vpisali v šolo golfa, ki se je pri~ela 4. septembra, je Slovenka leta 2003 Benka Pulko. Direktor Golf Investa Mitja Hlas-tec, ki je lastnik igriš~a za golf na Ptuju, je povedal, da jih zelo veseli, da je med tistimi, ki se želijo nau~iti igranja golfa, tudi tako medijsko znana oseba.
Letos nekih ve~jih investicij na igriš~u ne bodo izvajali. Intenzivno pa se pogovarjajo o morebitnih investicijah v igriš~a za golf v Mariboru in Dalmaciji. V tem trenutku pospešeno zbirajo vse informacije, ki bodo podlaga njihovi odlo~itvi.
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Hlastec: "Z letošnjo sezono smo zadovoljni kljub po-znej{emu za~etku in slabemu vremenu."
Ptujsko igriš~e za golf, ki je letos praznovalo peti rojstni dan, je prijazno do živali in rastlin. V letošnjem letu jim je s pomo~jo samostojnega raziskovalca Milana Vogrina uspelo dokon~ati popis vseh živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo in rastejo na igriš~u. Kmalu bodo postavili tudi informativne table, ki bodo igralce o njihovi prisotnosti še podrobneje seznanjale. Samo ptic je na igriš~u 64 vrst, ob tem pa še 20 drugih živalskih vrst. Rastlin je 40 vrst.
Tudi letošnjo igralno sezono bodo že po tradiciji kon~ali s turnirjem na Martinovo soboto.
Kolesarstvo
Mladi so nabirali medalje
V petek in v soboto je na velodromu v Kranju potekalo državno prvenstvo za kategoriji mladincev in članov.
Odli~no so kolesarili tudi štajerski kolesarji KK Perutnina Ptuj in TBP Lenart, ki so skupaj osvojili kar 10 medalj. Lenar~ani so bili najboljši v najkrajši sprinterski disciplini 1000 metrov z 200 metri sprinta. Osvojili so kar štiri medalje, od tega dve zlati. Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Maks Poli~, med ~lani Boris Kerši~, Aleš Jauk med mlajšimi mladinci ter Aleš Ob-reht med mladinci pa sta osvojila bronasti medalji. Lenarška ekipa mladincev v postavi Jože Seneko-vi~, Aleš Obreht in Davorin Bukvi~ je osvojila dve srebrni medalji v disciplini 4000 m zasledovalno ter olimpijski sprint, Senekovi~, sicer slovenski reprezentant, pa je v zbirko dodal še eno srebro na 3000 m zasledovalno. Ptujska ekipa mladincev je v obeh disciplinah osvojila tretje mesto, klubske barve pa so branili Nelej Brun~i~, Marcel Ter-novšek, Matic Robi~ ter Ciril Per-nek na daljši razdalji. Brun~i~ je s tretjim mestom na dirki na razdaljo zbirko medalj še pove~al.
Koprivnica-Kalnik
V nedeljo so se kolesarji obeh klubov udeležili cestne kolesarske dirke imenovane Koprivnica-Kalnik. Na krajši progi v dolžini 50 km so skupaj startali de~ki in mlajši mladinci, na daljši 117-kilometrski, pa mladinci ter ~lani. Tokrat so nekoliko ve~ iztržili ptujski kolesarji, saj je pri de~kih zmagal Niko Vo-grinec, ki je bil med boljšimi tudi v starejši kategoriji - 4. Članske dirke se je udeležil tudi Rado Ro-gina, lani še perutninar, latos pa ~lan italijanske profesionalne ekipe Tenax, ki ni imel prave konkurence. Tik za njim se je uvrstil
Ptuj~an Kristjan Đurasek, sicer tudi ~lan hrvaške reprezentance za svetovno prvenstvo. Absolutno 2. mesto mu je zagotovilo tudi zmago v kategoriji mladincev, pokazal pa je dobro formo pred etapno dirko po Istri za svetovni pokal, kamor se odpravlja ekipa KK Perutnina Ptuj konec tedna.
Forma na višku, selektorja ni prepričal
Gorazd Bauer iz KK Perutnina Ptuj je prejšnji teden zastopal barve slovenske reprezentance na mo-~ni etapni dirki Giro di Basilicata v sosednji Italiji. Pet slovenskih tekmovalcev se je potegovalo za peto, zadnje prosto mesto v ekipi za svetovno prvenstvo. Bauer, ki je s sedmim mestom v prvi etapi oblekel belo majico za najboljšega mladega kolesarja, je pokazal izvrstno formo in na koncu tridnevne dirke osvojil deveto mesto, le devet sekund za zmagovalcem. Njegov trener, Jernej Finšgar, je bil ob koncu precej jezen, saj je bil njegov varovanec najboljši od peterice, kljub temu pa mu ni uspel preboj v slovensko izbrano vrsto: "Selektor mladinske reprezentance Igor Mar-kovic se je pred dirko odločil, da bo član reprezentance najboljše uvrščen kolesar. Kljub temu da je bil Bauer boljši od Hlebanje, je v reprezentanco uvrstil slednjega, Bauerja pa postavil na mesto rezerve, kar mu daje zelo malo možnosti za nastop." Naj samo dodamo, da je lansko leto omenjeni kolesar izpadel iz reprezentance zaradi dvoumnih kriterijev izbora, letos pa je postal žrtev samovoljne odločitve mladega selektorja.
UG
Teniške novi~ke
Mladi ptujski tenisači v kategoriji 8-11 let uspešni v Ljubljani in Mariboru
Na turnirju v Ljubljani, 4. in 5. septembra, ki ga je orgnaiziral TK Šport plus, je nastopilo pet članov TK Ptuj. Vsi so se vrnili domov s pokali. .Aleks Munda je zmagal, Blaž Kocjan in Marina Baklan pa sta zasedla 3. in 4. mesto v midi tenisu. Neja Krajnc je tudi dosegla 3. in 4. mesto v mini tenisu, njen brat Urh Krajnc je zmagal v velikem tenisu.
Teden dni pozneje na turnirju v organizaciji TK Mima Maribor se je izkazal Luka Merc s 1. mestom v midi tenisu. Na poti do zmage je premagal Nika Lorbega, Jura Buta, Nika Acanskega in Nina Čačiča. Nastopil je tudi v velikem tenisu in se prebil do četrtfinala. V četrtfinale se je uvrstila tudi Marina Baklan v velikem tenisu po
Aleks Munda
Luka Merc
zmagah nad Metko Novak in Nušo Slana.
Karlo zmagal v Mariboru
Na odprtem prvenstvu TK Pešut Maribor do 16 let od 18. do 20. septembra so nastopili Karlo Pina-tarič, Toni Hazdovac in Blaž Rola. Po zmagi v prvem kolu nad Deni-jem Mehagičem (TK Benč LJ) se je Blaž Rola pomeril s klubskim kolegom Karlom Pintaričem. Eno leto starejši in bolj izkušeni Karlo je zmagal z rezultatom 6/4 6/2. Še en klubski dvoboj se je odigral v polfinalu turnirja med Karlom in Tonijem. Karlo je tudi tokrat zmagal z rezultatom 6/4 6/0. V finalu se je Karlo pomeril z Mariborčanom Mitjo Zajškom (ŽTK MB). Oba tekmeca sta prikazala lep tenis, posebej v prvem setu. Po dveh urah in pol napete borbe je zmagal Karlo z rezultatom 5/7, 6/3 6/2.
TK Maraton Ptuj
Uspešni v Varaždinu
V nedeljo, 19. septembra 2004, je v Varaždinu potekal 10. mednarodni polmara-ton »Varaždin 1991«.
Tekmovanje je štelo za državno prvenstvo Hrvaške v polmaratonu (21 km). Poleg glavnega tekmovanja je bil organiziran še tek na 8 km in tekmovanje z rolerji. Med dvesto triinsedemdeset tekmovalci iz Hrvaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Slovenije ter Srbije in Črne gore se je teka na 21 km udeležilo kar deset maratoncev,
članov TK MARATON PTUJ, teka na 8 km pa trije člani. Najuspešnejši je bil Damijan Belšak, ki je v teku na 8 km zasedel absolutno 3. mesto. V polmaratonu pa je Peter Zmazek v kategoriji tekmovalcev starejših od 65 let osvojil prav tako 3. mesto. Med ptujskimi tekači, ki so tekmovali na 21 km progi, je bil najhitrejši Matjaž Farič. Na hitri varaždinski progi pa so dobre rezultate dosegli tudi ostali člani našega kluba.
Radovan Pulko
Šahovski koti~ek
Odprti mednarodni šahovski turnir v Gori{nici
šahovsko društvo Kristalni pokal Maribor In [ahovski klub ZM Branik Maribor so skupno s [ahovskim dru{tvom Gori{-nica v nedeljo, 19.septembra 2004, v ve-~namenski dvorani v Gori{nici priredili 5. mednarodno sre~anje {ahistov za kristalni pokal.
Prireditev, ki so jo tehni~no odli~no pripravili doma~i {ahovski delavci, je spadala v sklop prireditev ob 50-letnici organiziranega šahovskega življenja v Gorišnici.
Udeležence tekmovanja sta ob otvoritvi pozdravila župan ob~ine Gorišnica Jožef Kokot in predsednik šahovske zveze Slovenije Milan Kneževi~, ki je odprl tekmovanje z otvoritveno potezo na kristalni šahovski garnituri.
Turnir se je igral po švicarskem sistemu, s tempom igre 15 minut po igralcu za partijo. Udeležilo se ga je 177 igralcev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske, kar je najve~je število sodelujo~ih na šahovskih prireditvah na ptujskem. Med udeleženci so bili trije velemojstri, štirje mednarodni mojstri, štirje mojstri Fide, sedem nacionalnih mojstrov, dve mednarodni mojstrici in tri mojstrice Fide ter številni mojstrski kandidati. S Hrvaške so se tekmovanja udeležili velemojstri Robert Zel~i~, Mladen Palac in Krunoslav Hulak, vsi ve~kra-tni olimpijski reprezentanti svoje države, medtem ko je bila slovenska udeležba zaradi tekmovanj za slovenski pokal nekoliko manj zvene~a. Na turnirju sta nastopili tudi ve~kratni slovenski olimpijki Ana Sre-brni~ in doma~inka Anita Li~ina. Turnir je bil izredno borben, saj zmagovalec velemojster Robert Zel~i~ ni bil znan do zadnje odigrane poteze.
Kon~ni vrstni red: Zel~i~, Pavi~i~, Jan-kovi~ (vsi Hrvaška), Črepan (Slovenija) in Palac (Hrvaška) po 7,5 to~ke, Horvath (Madžarska), Pandurevic, Košanski, Biti, Kuljaševic in Dev~ić (vsi Hrvaška) po 7 to~k itd. Med ženskami je prvo mesto osvojila Ana Srebrni~ pred Ksenijo Novak in Simono Orel. V ve~ji skupini igralcev, ki je zbrala po 6 to~k, je bil tudi najbolje uvr-š~eni igralec s ptujskega Branko Cvetko, ki je v kon~ni uvrstitvi zasedel zanj odli~-no 32. mesto, zelo solidni mesti sta v skupini igralcev s po 5,5 to~ke zasedla Zlatko Roškar in Janez Vrban~i~, ki je bil najbolje uvrš~en igralec doma~ega šahovskega društva. Ob korektnih igralcih je turnir brez ve~jih težav sodil državni sodnik Ra-diša Rajkovi~ iz Velenja.
Novo vodstvo [ahovske-ga društva Ptuj
Na ob~nem zboru šahovskega društva Ptuj, ki je bil v petek, 17.septembra 2004,
so v konstruktivni razpravi po poro~ilu predsednika in blagajnika društva ~lani ocenili dosedanje delo za uspešno. Sprejeli so tudi predlog sprememb nekaterih ~lenov pravil društva, kar naj bi omogo~ilo lažje in preglednejše poslovanje društva. Soglasno je bilo izvoljeno novo sedem-~lansko vodstvo društva za dobo štirih let. Za predsednika je bil izvoljen mednarodni mojster Danilo Polajžer, za podpredsednika Boris Rojic, za tajnika-blagajnika Marjana šeruga ter Dušan Klajderi~, Zlat-ko Roškar in Robert Mihali~ za ~lane izvršilnega odbora. Član izvršnega odbora bo v bodo~e tudi predstavnik sponzorjev. Na predlog novoizvoljenega predsednika je ob~ni zbor sprejel ambiciozen program dela, usmerjen na vsestranski razvoj šahovske igre med mladimi, ob isto~asni skrbi za kvaliteto in dostojni proslavitvi sedemdesetletnice delovanja društva leta 2005. Odboru notranje kontrole bo tudi vnaprej predsedoval Martin Majcenovi~.
Pred ob~nim zborom je v hitropotez-nem dvoboju osem~lansko moštvo "mladih" premagalo ustrezno moštvo "starih" z rezultatom 34 : 30.
Vrhnika - Ptuj 3 : 1
V	~etrtfinalnem dvoboju za pokal Slovenije je pomlajeno moštvo šahovskega društva Ptuj gostovalo na Vrhniki ter z do-ma~ini izgubilo z rezultatom 3 : 1. S tem je izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja. Rezultati po deskah: Matej šebenik - Danilo Polajžer remi, Leon Gostiša - Gregor Pod-križnik remi, Matjaž Justin - Viktor Napast 1 : 0, Niko Praznik - Robert Mihali~ 1 : 0.
Hitropotezno in pospešeno društveno prvenstvo za leto 2004
V	za~etku meseca so se nadaljevala tekmovanja za društveno prvenstvo v hitro-poteznem in pospešenem šahu za leto 2004.
Na hitropoteznem turnirju je z naskokom zmagal mojster Gregor Podkrižnik, ki je dosegel 11 to~k. Na naslednja mesta so se uvrstili: Robert Mihali~ 8,5, Miro Mi-halič, Zlatko Roškar, Janko Bohak, Dušan Klajderič in Branko Orešek po 8, Martin Skleder in Dušan Majcenovič po 7,5, Boris Žlender in Viktor Napast po 7 točk itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je presenetljivo zmagal Anton Zagoršek, ki je dosegel enako število točk kot drugouvr-ščeni Janko Bohak, vendar je imel boljši rezultat po sistemu Buchholz. Rezultati: Anton Zagoršek in Janko Bohak 5, Jože Čič in Martin Majcenovič 4,5, Branko Orešek, Boris Žlender in Ivan Krajnc po 3,5 točke itd.
Janko Bohak
Mali nogomet
DMN LENART
Rezultati 4. kola (organizator Sv. Trojica, KMN LEGIJA): KMN Remos -ZGD slik. B. Goričan 2:6 (1:1), ŠD Vitomar-ci - KMN Famaik 3:0 b. b., KMN Cerkven-jak Gostišče pri Antonu ml. I - ŠD Benedikt 5:4 (1:2), ŠD Trnovska vas - Orfej 6:8 (2:2), KMN Sv. Trojica - DMNR Sandberg 2:0 (1:0), KMN Legija - NK Žerjavci 4:3 (2:0).
Vrstni red: 1. Sv. Trojica (12 točk), 2. Slik. B. Goričan (12), 3. Sandberg (9), 4. Trnovska vas (6), 5. Benedikt (6), 6. Orfej (6), 7. Cerkvenjak ml. (6), 8. Vitomarci (6), 9. Legija (6), 10. Žerjavci (3), 11. Remos (0), 12. Famaik (-1).
Naslednje, 5. kolo, se igra 25. septembra, v Voličini.
B-liga
Rezultati 4. kola (organizator Cer-kvenjak, KMN Tornado): KMN Sv. Ana
ml. - AGJ Lenart 3:6 (2:0), Napoli Intelsat-Pernica II : KMN Zavrh PIC. VIN. TRTA 3:6 (2:4), KMN RED BAT : ŠD Zavrh ml. 3:2 (1:1), ŠD Zavrh : Benehit 6:2 (4:1), M-trgovIna Lermanje : KMN Sv. Trojica ml. 6:3 (3:3), KMN Cerkvanjak Gosp-tlšče pri Antonu ml. II : Pernica - Veterani 7:4 (4:2), ŠD Lotus ml. : ŠD Selce 9:3 (6:2), KMN Tornado : KMN Bar Čuk 1:6 (0:3).
Vrstni red: 1. Bar Čuk (12), 2. Zavrh (12), 3. Selce (9), 4. Cerkvenjak ml. II (9), 5. Lotus ml. (9), 6. AEG Lenart (9), 7. M-trg. Lormanje (9), 8. Zavrh (9), 9. Red Bat (6), 10. Tornado (3), 11. Sv. Ana ml. (3), 12. Napoli Intelsat II (3), 13. Pernica veterani (3), 14. Zavrh ml. (0), 15. Benehit (0), 16. Sv. Trojica ml. (0).
Naslednje, 5. kolo, se igra 25. septembra 2004, v Benediktu.
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KORUZNO zrnje z njive, kosilnico Bucher in 3-brazdni plug kupim. Tel. 031/406-235._
PRODAM suho lu{~eno koruzo. Tel. 031 652-922._
PRODAM brejo kravo ali kravo s teletom ter jedilni krompir (beli in rde~i). Tel. 740-25-88._
NESNICE rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babincih 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
PRODAMO kožuharja, malo rabljenega. Sitar, Lancova vas 80, tel. 764 14 21._
PRODAM 170 KG svinjo. Tel.753 52
61
Prodamo rde~i krompir za ozimnico. Tel. 041 591 110._
PRODAJAMO JABOLKA za _ozim-nico. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale, tel. 769-26-91._
PRODAMO TRAKTOR Deutz 95 KS, ohranjen, letnik 87, prvi lastnik, malo rabljen, tribrazdni obra~alni plug in tribrazdni oltov navadni plug, dva 1600-litrska vinska soda, kotel 100-lit-rski za kuhanje žganja. Tel. 766 02 71_
PRODAMO TELICO, brejo 8 mesecev. Zlatko Zadravec, Sodinci 60, tel. 719-85-15.
HIDRAVLIČNO STISKALNICO za grozdje in trosilec hlevskega gnoja kupimo. Tel. 041 200 804._
PRODAMO TELICO, staro 15 mesecev, in dve svinji, 150 kg. Tel. 740 18 38.
KUPIM teli~ke in bikce simentalce ter kravo za zakol. Tel. 041/236-340.
Prodamo lesena soda 170 in 240 litrov ter leseno kad 300 litrov. Cena po dogovoru. Tel. 041 797 529 po 16. uri.
DRVA, suha, bukova, prodam. Alojz Zaj{ek, Dobrina 71/a, Žetale, tel. 769-16-91._
PRODAMO kozo. Tel. 751 43 81.
IZDELAVA 150-, 230- in 350-litrskih HIDRAVLIČNIH stiskalnic. Sre~ko Horvat, s. p., Pobrežje 92 a, 2284 Videm pri Ptuju. Tel. 041 504-204.
NAJEM kmetijskih zemlji{~, njiv. Ponudbe na tel. 041 561-893.
PRODAMO 0,80 ha koruze na rasti v Jur{incih. Tel. 02 758 60 41, po 18. uri.
PRODAMO bukova drva. Tel. 031 885-154 ali 769-16-11._
BELE KOKOŠI in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 650 SIT za žival. Naro~-ila sprejemajo po tel. 688 13 81 ali 040 531 246 Re{ek, Star{e 23.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s.p., Irje 3 d, Rog. Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326-006.
STORITVE
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom in odvoz odpadnih materialov S samonakladalnim vozilom (gre-ifer). Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187._
GSM IN RTV SERVIS v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolari~, s.p., Gub~eva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
i
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02/77110-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
Elektro Ivančič, s.p., GSM 041739197, fax: 02 7750530. Ulica 5. Prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elek-troinštalacije, servis in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev ... montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domo-fonov ... KARTICA OBRTNIK DO 15 % POPUST
SERVIS, PRODAJA, NADGRADNJA novih in rabljenih računalnikov. KREIT d.o.o., Trstenjakova ul. 9 (nad lekarno), Ptuj. Tel. 02/74815-93.
DELO
PRODAM ŠKODO Favorit GLX-SILVER LINE, veliko dodatne opreme, letnik december 94. Ohranjena in vredna ogleda! Telefon: 041 565 450, Damjan, ali 758 48 91.
Prodam Renault campus, letnik 93. tel: 031/705-501.
NEPREMIČNINE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GM 041 647 234, lesŽsi-ol.net. TIN LES, d.o.o., Stranice.
S LIKO PLESKARJA ali delavca za izdelavo fasad iz stiroporja takoj zaposlimo. Jože Voglar, s.p., Zabovci 98, tel. 041 226 204._
IŠČEMO MLADO DEKLE ali študentko za delo v baru. Bar Danica Ranfl, s.p., Moškanjci 6, tel. 041 345-725 ali osebno.
V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmem dekleti za delo v strežbi, Bar Korže v Cirkovcah ali pri Katri v Lovrencu na Dr. polju. Tel: 041/786-544.
NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Tel 041 743 585, MKZ, Slovenska 29, 1000 Ljubljana.
DOM - STANOVANJE
ODDAM TROSOBNO stanovanje v novem bloku. Tel. 031 321-667.
STANOVANJE, enosobno z balkonom ali brez, v I. ali II. nadstropju na Ptuju, kupi upokojenka. Tel. 040/704-186.
MOTORNA VOZILA
JUGO, Zastavo kupim. Tel. 041/233-623.
R 5, registriran do 8. 6. 2005, ugodno prodam. 787 75 07.
KURILNO OUE
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo hišo v Ptuju, etaža 101 m2, K+P l. gr. 1977, 1813 m2 zemlj. Cena 13,2 mio. Hišo v Ptuju, etaža 165 m2, K+P l. gr. 1994, 858 m2 zemlj., cena 28 mio. Hišo v Majšeperku, 160 m2 b. p., l. gr. 1978 - obnova 1999, 859 m2 zemlj. Cena 23,00 mio. Hišo v Dra-žencih, etaža 128 m2, K+P+M, l. gr. 1980, 1200 m2 zemlj. Cena 25,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 82 m2, P + M, l. gr. 2002 in st. Hišo, 424 m2 zemlj. Cena 25,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 128 m2, K+P+M, l. gr. 1970, 396 m2 zemlj. Cena 35,00 mio. Hišo v Ptuju, etaža 89 m2, K+P + M, l. gr. 1970, 598 m2 zemlj. Cena 32,24 mio. Hišo oz. vikend st. v Hrastovcu - Zavrč, 32 m2b. p., l. gr. starejši, 8262 m2 zemlj. Cena 7,43 mio. Gradbena par. v Ptuju, gr. dovo. za poslo. sta. gradnjo, 876 m2 zemlj. Cena 8,2 mio. Zaz. par. v Trnovski vasi, 937 m2 zemlj, cena 1,90 mio. Zaz. par., Ptuj, ind. cona, 4211 m2 zemlj, cena 40 mio. Zaz. par. v Turniš?ah, 1254 m2 zemlj., cena 6,27 mio. Zaz. par. v Kicarju , 1317 m2 zemlj., cena 3 mio. Tel.: 02 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenja-kova 5, Ptuj
GRADBENO parcelo ob ribniku na Rogoznici prodam. Tel. 031 256 652.
GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo v k. o. Formin ugodno prodam. Tel. 031 321-228._
V SENEŠCIH pri Veliki Nedelji prodamo gradbeno parcelo. Tel. 719 80 70.
STAREJŠI vinograd, sadovnjak, množnost ureditve ribnika, prodam. Tel. 787 75 07._
Prodamo lokal v izmeri 45 m2 nad A banko v Drava centru Ptuj. Tel. 748 14 90.
RAZNO
PRODAM ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare dva meseca. Slovenja vas 13, tel. 783 90 15._
PRODAM kavč (raztegljiv v posteljo), tel. 796-10-20._
PRODAM okrogli les za drva (bukev, trdi listavci), 041 657 796._
PRODAM moped 4-brzinec in salonitne plošče. Tel. 031 388-767.
UGODNO PRODAMO dobro ohranjeno dnevno sobo 3,80 x 2,30 m. Tel. 776 11 61, 031 891 668._
IZGUBIL se je črn mlad kuža na Dobravi pri Ormožu. Poštenega najd-telja prosimo, da ga vrne lastniku ali pokliče 031 243-176, čaka ga nagrada.
KUPIM rabljeno otroško posteljo. Tel. 041 403-215._
POCENI PRODAM komplet spalnico, trdi les, kuhinjo s štedilniki (3) in več kosov pohištva, Ptuj. Tel. 783-74-91._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garandja: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankarjeva 21, Maribor
NA VEČ OBROKOV
Dovolite, do prijetno ogrejemo
041 643 890
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
I^RMKZAVMDNSJN
©raiDsĐ DDSĐ WÈiSiiï M
m mu W
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Četrtek, 23. september
19.30 SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, StaDvo, za izven
-	Vpis v abonmaja v Mestnem gledali{~u Ptuj, Otro{ki Lutka in Ra~ka ter Abonma Odrasli in mladina
-	CID Ptuj, na ogled je razstava slik mlade Ptuj~anke Aleksandre Vidovi~, ki je letos kon~ala {tudij likovne pedagogike
Petek, 24. september
15.00 do 17.00 prireditveni {otor v Cirkovcah, Kulturna jesen Cirkovce 2004, delavnice za otroke
prireditveni {otor v Cirkovcah, odprtje Štajerskega kmetijsko-obrtnega sejma ter slikarska razstava II. Ex tempore Cirkovce 2004 {ola na Destrniku, odprtje likovne razstave umetnikov, ki ustvarjajo na Destrniku že ves teden v smislu druženja umetnikov pri Urbanu, razstava bo odprta do nedelje, 26. septembra
prireditveni {otor v Cirkovcah, predstava za otroke "Snegulj~ica" galerija Tenzor Ptuj, odprtje razstave mozaikov z naslovom Ozara - Terra Petovia & Tomaža Plavca, razstava bo na ogled do 7. oktobra SNG MB, Nabucco, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven Mestno gledali{~e Ptuj, premiera norway.today
refektorij minoritskega samostana Ptuj, Viktorinov ve~er, gost ve~era dr. Anton Stres, naslovni ptujski {kof, bo predaval na temo kr{~anstvo v Evropi
CID Ptuj, koncert, Jazz trio
18.00
18.00
19.00 19.00
19.00 19.30 19.30
20.00
Sobota, 25. september
8.30 Podlehnik, tradicionalni družinski pohod 9.00 do 18.00 prireditveni {otor v Cirkovcah, Sejem, predstavitev dru{tev 11.00 SNG MB, Snežna kraljica, MalOd, za izven
14.30 Ptuj - turnirski prostor na gradu, 2. Ptujske grajske igre v organizaciji
Dru{tva Cesarsko-kraljevi Ptuj 19.00 Cirkovce, dvorana, predstava Jožefovi, 4. del 19.30 Mestno gledali{~e Ptuj, norway.today, za izven 19.30 SNG MB, Ple{asta pevka, StaDvo, za izven
Nedelja, 26. september
17.00 SNG MB, Nabucco, VelDvo, za abonmaja Opera popoldanski 1, 2 in izven
14.00 Cirkovce, Kulturni program v izvedbi PD Cirkovce
17.00 Cirkovce, Nastop gostujo~e FS - Ansambel narodnih igara, pjesama i
obi~aja Bo{njaka Hrvatske 20.00 Cirkovce, Ve~er s tambura{ko glasbo, PD Cirkovce 21.00 Kolnki{ta Ptuj, To je Spinal Tap, projekcija filma 22.00 SNG MB, Ta veseli dan ali Mati~ek se ženi, StaDvo, za izven
Ponedeljek, 27. september
13.00	SNG MB, norway.today, KomOd, za izven
17.00	SNG MB, Debeluhi v krilcih, MalOd, za izven
17.00	SNG MB, Baletni koncert, StaDvo, za izven
19.00	SNG MB, Nabucco, VelDvo, za abonmaja Opera in balet 1, 2 in izven
Torek, 28. september
19.00 SNG MB, Nabucco, VelDvo, za abonmaja Opera torek 1, 2 in izven
Sreda, 29. september
18.00 CID Ptuj, Modrost brez meja: Ars Sacra - Dharma, multimedijska predstavitev
19.00 SNG MB, Screen Saver, VelDvo, za izven
20.00 CID Ptuj, Govorijo z njo
20.00 SNG MB, norway.today, KomOd, za izven
KINO Ptuj
23.	september, ob 20.00, Privlačna soseda
24.	in 25. september, ob 20.00, Umazani ples 2 26., 27., 28. in 29. september, ob 20.00, Sanjači
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Volitve 2004 - predstavitev kandidatov za poslance v državni zbor: NSi - Janez Rožmarin, ZAPS - Branko Gorič-an, LDS - Lidija Majnik, SLS - Alojz Kaučil, ZLSD - Marija Magdalenc, SLS - Radoslav Simonič, DeSUS - Stanislav Lepej, SDS - Miroslav Luci, ZELENI - Vlado Čuš. Sprejem predsednika vlade mag. Antona Ropa in ministrov pri županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu. Območna obrtna zbornica Ptuj se je predstavila na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. 2. Poli kolesarski maraton. Perutnina Ptuj v znamenju 30. obletnice. Prenovljena šola v Cirkovcah.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POiKOČMIHr
7
\/6UČjiTmsi&
iN
7. Ans. EKART - Pojdi z menoj domov
6. Ans. ŠPIK - Prismuknjeni idopotec
5. Ans. POGUM - Solza v tvojih očeh
4. Ans. SPEV - Pastlrčl(ova pesem
3. Ans. RUBIN - Večerna zarja
2. Ans. GORENJSKI KVINTET - Vesela družba
1. Ans. ROSA - Pozabi, kar se ti zgodilo je
1.	FRAJKINCLARI - Presnete punce
2.	RUDI ŠANTL - Pesem za mamo
3.	BE POP - Le ti
4.	PETER JANUŠ - Bela barka
5.	MATEJA JAN - Ljubi
6.	PLAMEN - iskra preskoči
7.	PLIMA-Naj pada dež
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek:
Glasujem za: _ Naslov:_
B naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme: MARIJA ARNUŠ Podvinci 43 2250 Ptuj

Orfejčkove
SMS glasbene ±el|e:
041/818-666
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Švica, Francija • Uspešni ormoški planinci
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
Na najlepšem in najvišjem vrhu Evrope
V planinskem društvu Maks Meško Ormož že nekaj let pridno hodimo po tujih gorstvih. Konec avgusta smo se podali na dva mikavna štiritisočaka Matterhorn (4478 m) in Mont Blanc (4807 m), ki sodita med najlepše gorniške ture.
Najprej smo se lotili Mattter-horna, ki je visok 4478 m in leži na meji med Švico in Italijo. Sicer pa so Švicarji pametno unovčili podobo gore, ki je vidna na njihovih izdelkih (čokoladi, bombonih, siru ...). Izhodišče vzpona je turistična vas Zermatt (1610 m). Gondola te v nekaj minutah pripelje celo do višine 3800 m. Zapeljali smo se do višine 2500 m do Črnega jezera. Od tu naprej je potrebno naložiti težke nahrbtnike in prehoditi še dve uri do koče Horlihutte (3265 m).Takoj izza koče se prične 1200-metrska stena.
Hoja po robu
Vzpona se je potrebno lotiti s popolno alpinistično opremo (čelada, plezalni pas, cepin, dereze, nekaj vzponk), predvsem pa imeti čim lažji nahrbtnik. Sestavili smo dve navezi - Kazimir in Tomaž ter Andrej in Damjan. Zadnji hip pa sta se pridružila še Janez in Grega. Začetni del poti je orientacijsko najbolj zahteven. Smer ni markirana. Le občasni svedrovci povedo, da smo na pravi poti. Držati se je potrebno grebena. Nevarno je predvsem padajoče kamenje, ki ga prožijo
solze sreče in prava pristna gor-niška sreča, ki se je iskrila v očeh prijateljev.
Še na Mont Blanc
Z Andrejem sva edina ostala. Ostali so šli domov. Prišla je nova skupina, ki je že nestrpno čakala doma. Imela sva tri dni časa za počitek in ogled znamenitosti. Odpeljala sva se v Francijo v St. Gervais, kjer sva postavila šotor, potem pa čimprej v bližnje jezero na kopanje. Ugotovila sva, da imajo dobro pivo "pirat" z 8,5 % alkohola in da dve zadostujeta za dober spanec, tudi kje imajo značilni sveži francoz ter polsuhe klobase, plačaš dve dobiš tri. Dnevi so hitro minili in prijatelji v sestavi Milan, Zdenka, Žiga, Jan in Erika se so nama kmalu pridružili. Z gorsko železnico smo se iz St. Gervaisa (800 m) odpeljali na višino 2400 m. In zopet navzgor. Do koče Tete Rouses (3200 m) smo imeli slabe tri ure hoje. Naročili smo si večerjo z zajtrkom in spanje. Vreme sicer ni bilo najboljše. Fronta se je malo zadržala in nam s tem preprečila prvi naskok na vrh. Popoldne smo krenili do koče Gounter (3800 m), kjer pa nam ni uspelo dobiti rezervacije. Kljub plačanemu prenočišču (12
Pobočje Mont Blanca.
Foto: Kazimir Perl<o
sko mrzlo je postalo. Tik pod vrhom smo doživeli sončni vzhod. Čudovito! Opazili smo, da se nekateri že vračajo. Končno smo bili tudi mi na vrhu. Kljub mrazu smo si iskreno čestitali. Tretjič sem bil na vrhu in me še nikoli ni tako zeblo. Digitalni fotoaparati so zmrznili, tudi mobilni telefoni niso delali. Hitro nazaj dol!
Ob sestopu smo opazili Italijana Oliverja, ki je z eno nogo in dvema berglama počasi, a vztrajno stopal proti vrhu. To je pa občudovanja vredno dejanje. V koči je bil čas za ogled prezeblih prstov,
Na vrhu Matterhorna.
druge naveze. Po štirih urah smo priplezali do bivaka Solway (4000 m), ki je neoskrbovano zavetišče. Pričakal nas je čudoviti sončni zahod in spanje na klopi. Zgodaj zjutraj smo nadaljevali z vzponom.Takoj izza bivaka je stena zopet navpična. Oprijemki so dobri. Potrebno se je navezati na vrv in varovati soplezalca. Na Rami se odpre veličasten pogled v globino severne stene, ki je dolgo veljala za neprepleza-no.Do vrha nas je ločilo še 200 m.Čakala sta nas še dva previsa, dolga po 10 m. Nekateri se tukaj obrnejo. Švicarski vodniki so opremili smer z fiksnimi vrvmi, ki pomagajo, da se potegneš preko previsa. Tik pod vrhom je potrebno uporabiti še cepin in dereze. Kmalu smo stopili na Švicarski vrh. Zvabil nas je še križ na Italijanskem vrhu, ki je nekaj metrov nižji. Prave sreče ni, kajti vrtoglavi razgled te opomni, da je potrebno priti še v dolino. Sestop poteka po isti smeri. Spuščanje z vrvjo, gneča in padajoče kamenje ti dajo vedeti, da je hoja resnično po robu. Tudi vreme se hitro spreminja. Pred izstopom nas je presenetila še sodra, ki naredi skalo mokro in zelo nevarno. Po 13 urah smo le sestopili s stene. Šele tukaj so se pojavile
evrov) smo spali na tleh. In to zelo slabo.Ob 1.30 se je prižgala luč in vsi smo bili pokonci. Tura proti vrhu se je začela. Po obilnem zajtrku smo krenili v mrzlo noč. Kolona pred nami nam je lepo kazala pot. Tempo je bil dober in kmalu se je začelo svitati. Na grebenu za bivakom Vallat (4268 m) se je pojavil mrzli zahodni veter. Sneg nam je piha v obraz. Peklen-

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
CITROEN C3 1,4 5V	2003	2.370.000	- Brezpiafen
CLIO 1,6/16V	2002	2.050.000	preizicus
DAEWOO NUBIRAWAG. 1,6	1998	990.000	- 105točic
R LAGUNA 1,8/16V	2001	3.230.000	kontroie
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003	4.340.000	na voziiu
R MEGANE AUT. CON 1,6	2003	3.090.000	- Tehnična
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0	1994	840.000	kontroia
VW POLO VARIANT 1,6	1998	1.550.000	po 2000
R MEGANE EXPR. 1,6/16V	2003	2.950.000	prevoženili
VOLKSWAGEN GOLF	2001	2.060.000	kiiometrili
CLIO EXPRESSION 1,2/16V	2001	1.550.000	- i^jmoč na cesti.
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	1.200.000	vieka aii
RCLIO BILLABONG 1,2/16V	2003	1.950.000	popraviio
RCLIO BILLABONG 1,2/16V	2003	1.980.000	- 3 mesečna
			tehnična
Testna vozila			garancija
			(za določena vozila)
			
LAGUNA 2,0T PRIVILEGE	2003 4.600.000		
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
ÔPOm- SERVIS DAVORIN MUNDA 8.R,
SLOVENSKI TRO 1, 22B0 PTUJ TBI: 02/778 5871, OSM: 041/925 852
IZDFMVA SI IU)|\III I M Kl IH )\
KWÁDestrih
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 Miran KOIAIICs.p. ~ GajeYCi6/a,2272
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
vendar je hiter sestop preprečil najhujše neprijetnosti. Čakal nas je še sestop po Gutejski steni. Dva gornika sta si utirata neko smer in prožila kamenje. Zelo neodgovorno dejanje. Z malce strahu smo prečkali koluar. Če te zadene kamen, je konec vsega. Vse je bilo v redu in kmalu smo bili na varnem. Končno smo si oddahnili. Veliko smo vložili v ta projekt, pridno trenirali, se pripravljali.Veselje se je kazalo na naših obrazih. Globoko v sebi pa smo že snovali nove načrte - mogoče Južna Amerika ali pa Himalaja.
Kazimir Perko
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDWN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/25241 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
VPISUJEMO V JEZIKOVNE TEČAJE vseh stopenj za otroke in odrasle.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
Hardei< 34/g, 2270 OiíMOŽ tel.: 02/741 13 80 fai<s: 02/741 13 81
GSM: 031/755 853 ---. ^
beicontdoo@sioi.net 1_
www.beicont.si	If "" ''	vrata
Energijsko varčna okna	P^L'.*?®
PVQ LES, ALU. ^^ Izimske'vSove
garažna vrata (gunther in hôrmann) in ii'" izolacijske steklene fasade, ii'"
DANA BESEDA OBVEZUJE
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cena	
ŠKODA FEUCIA 1,6 ca	2000	750.000	BELA
CITROEN XSABA 1,61 COUPE	1998	1.140.000	KOV ZLATA
OPEL VECTRA 1,616VGL	1996	870.000	KOV ZFIENA
RENADET CUO 1,2 16V EXPRESSION	2002	1.720.000	KOV MODRA
CITROEN SAXO 1,0 i	2000	1.040.000	KOV ZLATA
EIArPI]NT0 55S	1998	730.000	KOV ZFI,ENA
HATPDNTOSS	1996	580.000	KOV MODRA
KIASEPHIA1,5	2000	1.170.000	KOV PEŠČENA
OPEL ASTRA 1,4 ECO	1997	780.000	RDEČA
DAEWOO NEXIAGL	1997	540.000	KOV SWA
FORD KA 1,3 i	1997	820.000	TEMNO VIJOIA
RENAimr TWINGO PACK OPEN AIR	2000	1.190.000	RUMENA
CITROEN AX11 CABAN	1992	190.000	RDEČA
RENAIIIKANGOOMRN	2001	1.490.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,5 LS	1995	480.000	KOV /FIENA
FIAT BRAVA 1,4 12V SX	1998	970.000	KOV RJAVA
RENAUIT MEGANE 1,6 16VALIZE	2000	1.660.000	BELA
HAT BRAVA 1,2 l6V SX STEEL	2001	1.640.000	KOV MODRA
ŠKODA FEUCIA 1,6 GLXI	1999	860.000	KOV SREBRNA
FORD IIESIA 1,3	1997	690.000	BELA
RENAUIT MEGANE 1,6 E RT SCENIC	1998	1.360.000	KOV /EIENA
FORD ÏIES'IA 1,3	2001	1.135.000	TEMNO MODRA
FIAT SULO 2,4 ABARTH	2002	3.480.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 a 16 V	1995	750.000	BELA
DAEWOO LANOS 1,5	2000	860.000	KOV SREBRNA
KIASEPHIA1,6GTX	1996	445.000	KOVVIJOLA
FORD FOCUS 1,6 16V	1999	1.770.000	VIJOLA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	960.000	RDEČA
DAEWOO RACER 1500 GSI	1995	270.000	KOV PEŠČENA
OPEL ASTRA 1,6 i CD	1993	570.000	KOV MODRA
DAEWOO LANOS 1,5 S	1998	630.000	KOV ZFr,ENA
ROVER 416 SI	1996	990.000	KOVVÈNFA
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
19. avgusta 2004 smo se z žalostjo v srcih poslovili od moža, očeta, brata, strica in dedka
Maksimiljana Simonica
KRAIGHERJEVA 23 NA PTUJU
Hvala za ganljive poslovilne besede gospodu Štefanu Bolko-viču in gospodu Francu Fideršku.
Posebna zahvala dr. Brenčiču in osebju na internem oddelku bolnišnice Ptuj. Hvala pogrebnemu podjetju MIR, domačemu gospodu župniku za opravljen pogreb in pevskemu zboru. Vsem spoštovanim sosedom in prijateljem iskrena hvala za izražena sožalja.
Vsi njegovi
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage hčerke nihče nam ne more več vrniti.
SPOMIN

11. septembra 2004 so minila štiri leta žalosti, odkar si mnogo prerano odšla od nas, naša draga
Jerneja Bruncic
IZ KRČEVINE 73 PRI VURBERGU
Hvala vsem, ki jo imate še vedno v lepem spominu in z dobro mislijo postojite, ji prižgete svečko v spomin.
Se vedno s hudo bolečino v srcu: mami, ati, bratec ter vsi ostali, ki so te imeli neizmerno radi
PONUDBA
RABUKIMIl
VOZIL
Znamko
FIAT MULTIPLA 1,6 ELX RENAULT CLIO 1,2 16V CITROEN XSARA 2,0 HDIKAR ŠKODA FABIA COMB11,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO V40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO RENAULT LAGUNA KAR. 1,6 OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DRI KAR FIAT BRAVA 1,9 TD FORD MONDEO 2,0TDCI RENAULT SCENIC 1,4 RENAULT LAGUNA 1,9 DCI
i/Prstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tsi.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA GHIA KLIMA NAVIGACIJA
2002 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001 2000 2001 2001 2001
2.290.000 1.890.000 2.390.000 2.290.000 2.790.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 2.890.000 1.740.000 2.490.000 1.590.000 2.890.000 2.390.000 3.290.000
Naslednji bo TUCSON!
TUCSON 2.0 CRDi TOP-K Ker je športen, aktiven in urban, ima vozne iastnosli limuzine, praidičnost in prostornost enoprostorcev, ter moč in zmogijivost športniii terencev. Ker ima popoino opremo: CZ, ES, 2 zračni vreči, _	ABS, EBti, TCS, CD radio, eieittrični reduidor..
E.ni*co2:2iosta. Kerjevašžeza 5.263.200 SIT.
Poriiaa«ta:5i-9,0l/1l)0km.
Tucson —
(S)HYUnDHI
Avto Serbinek d.o.o., zagrebška 85, iVIaribor, tei.: 02/45-035-20
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
NA ZALOGI NOVI PUNTO, PANDA Sloro zo novo - sloro zo sloro!
GSM: 04ISS7SS3
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Razpored dežurstev zobozdravnikov
25. 9. 2004 Majda Zorko, dr. dent. med.
ZA Markovci
PODJETJE KLIMA PTUJ, d. o. o., Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj
RAZPISUJE
eno kadrovsko {tipendijo za {ol-sko leto 2004/2005 za poklic: INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ, srednja strojna {ola.
Pisne vloge za štipendije se sprejemajo najkasneje do 29. 09. 2004.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše predrage hčerke, sestre in botre
Viktorije Šmigoc
27. 10. 1953 f 14. 9. 2004 IZ LJUBSTAVE 21
nazadnje stanujoča Parižlje 72, Braslovče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Zahvaljujemo se družinam Trafela, Lenovšek, Irmančnik in Krbavac, kolektivu Tovarne nogavic Polzela in Perutnine Ptuj.
Posebej se zahvaljujemo Internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, govornikom, gospe Angeli za opravljene molitve, pevcem Feguš, p. Andreju in p. Christianu za opravljen obred ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama, ata, brat Janez, sestra Marija z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega brata, strica, svaka
Branka Kocmuta
IZ ROTMANA 40
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Čisto mesto, sindikatu IÎ Ptuj, PC Vzdrževanje, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izražali sožalja.
Zahvalo tudi g. župniku in podjetju MIR za pogrebne storitve.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni!
V SPOMIN
že dvajset let v grobu spiš, v mislih in srcih še živiš,
Stanko Zavec
Hvala vsem, ki s svečo, rožami in lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Gorje brez vaju bo še tisoč let, cvetele bodo rože in mladil se svet, a kdor na skrivoma vama je srce poznal, ta bo vama gomilo obiskal še vrsto let.
SPOMIN Ciril Brusar
IZ REPISČ 2 PRI LESKOVCU
24. 9. 2002 - 24. 9. 2004
Franc Brusar
IZ REPISČ 2 PRI LESKOVCU
28. 10. 1998 - 28. 10. 2004
Vajini najdražji
f
Prazen dom je, dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nam je za vedno tiho in mirno zaspala naša draga mama, babica in prababica
Neža Žgec
IZ DORNAVE 57
18. 4. 1915 t 14. 09. 2004
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in nam izrekali pisno ali ustno sožalje.
Iskrena hvala g. župniku Jožetu Krambergerju za opravljen cerkveni obred, pevcem in Oktetu iz Dornave za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, vsem govornikom za lepe poslovilne besede, zastavonošem in pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve. Zahvala gre tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj.
Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej.
Globoko žalujoči: vsi njeni najdražji
Ptuj • Prometne nesreče mladih
Lani krvni davek piačaio pet mladih
Pozvoni telefon. Aii pa naključno srečaš kamerada iz soiskih kiopi. Pogovor se običajno začne takoie: "Kako si in kaj počneš?" In potem se začne debata o starih znanstvih, sošolcih, nekdanjih prijateljih. Vse pogosteje pa se beseda ustavi tudi pri vprašanju: "Ali si slišala, da je naš sošolec umrl v prometni nesreči? Še v soboto smo skupaj žurali, danes pa ga več ni."
Da, da. Slišala. Žalostno. Zares žalostno, da ceste na našem območju terjajo toliko žrtev med mladimi vozniki. Žalost pa je še toliko večja, ker so to ljudje, s katerimi smo nedavno še skupaj sedeli na kavi in sanjarili o življenju. Niti najmanj nismo pomislili na to, da se bo življenje nekaterih končalo že tako hitro.
V letošnjem letu so na cestah na območju Policijske postaje (PP) Ptuj za posledicami prometne nesreče ugasnila že tri človeška življenja. Število udeležencev prometnih nesreč je v sredini avgusta skoraj doseglo številko 2000. 21 udeležencev prometnih nesreč na ptujskem območju je utrpelo težje, 589 pa lažje telesne poškodbe.
Kot je razvidno iz podatkov PP Ptuj, je število žrtev posledic prometnih nesreč v zadnjih petih letih na našem območju naraščalo. Leta 1999 je na območju PP Ptuj
Foto: MZ
prometne nesreče utrpelo 2521 udeležencev, leto kasneje sicer sto manj, iz petletnega pregleda pa je razvidno, da število udeležencev v prometnih nesrečah strmo naraste leta 2002, ko se močno bliža številki 3000. Podobno statistiko kaže tudi leto 2003. V letošnjem letu do sredine avgusta statistika PP Ptuj beleži 1945 udeležencev prometnih nesreč.
V zadnjih petih letih je bilo na območju PP Ptuj največ prometnih nesreč s smrtnim izidom leta 2000. Ceste na našem območju so takrat vzele 14 življenj. Lansko leto so naše ceste zahtevale 10, v letošnjem pa 3 smrtne žrtve.
Dobršna petina vseh udeležencev prometnih nesreč pada v starostni razred med 18 in 24 let. Največ povzročiteljev prometnih
Ormož • Čistilna akcija
Policisti počistili okolico
Policijska postaja Ormož je v soboto, 18. septembra, organizirala obsežno čistiino akcijo ob državni meji z Republiko Hrvaško.
V akciji, ki je potekala od 8. do 14. ure, je 35 policistov, 60 lovcev in nekaj ribičev počistilo pot od Formina do Središča ob Dravi. Ob osnovnem namenu akcije, čiščenju okolice, je bila želja ormoških policistov tudi utrjevanje sodelovanja z občani ob državni meji.
Čistilna akcija, ki so jo razdelili na dve lokaciji, je potekala od Mihovcev skozi Trgovišče do Cvetkovcev, druga polovica sodelujočih pa je počistila pot od Lovskega društva Velika Nedelja do Lovskega društva Bresnica. Uspešnost akcije dokazuje kar 70 ku-bikov najdenih smeti oziroma 12 traktorskih prikolic odpadkov, ki jih je Komunalno podjetje Ormož odpeljalo na ustrezna odlagališča. Kot je povedal pomočnik komandirja iz Ormoža Janko Zadravec, so policisti našli razne odpadke, od avtomobilskih školjk do štedilnikov, pralnih strojev, plastike, akumulatorjev in salonitnih plošč. "Na hrvaški strani, neposredno ob meji s Slovenijo, smo opazili
Foto: Dženana Bećirović
Po Čistilni akciji so si policisti privoščili zaslužen počitek.
tudi dve večji odlagališči različnih odpadkov in bomo o tem obvestili hrvaško policijo," je dejal Za-dravec.
Kot je poudaril Miran Horvat, komandir policijske postaje Ormož, pa pri tej čistilni akciji ni šlo samo za čiščenje naravnega okolja, temveč so takšne akcije ena izmed oblik skupnega dela z obmejnim prebivalstvom, ki po
njihovem mnenju prispeva k boljšim odnosom občanov in policije. "Gre za nadgraditev že tako dobrih odnosov. Edino s pomočjo domačinov lahko uspešno varujemo mejo na tem področju," je dejal Horvat. Poudaril je tudi, da je akcija dosegla svoj namen in da nameravajo spomladi akcijo ponoviti. "Poskusili se bomo dogovoriti tudi s kolegi na hrva-
Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Id.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaijm 3,2S07 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če Mihael (29.) v želodu I obilno s snegom božič gnoji
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 15, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C.
Obeti
V petek bo oblačno in deževno. Čez dan se bo občutno ohladilo. Na Primorskem bo začela pihati zmerna do močna burja. V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Še bo pihala zmerna burja. Nekoliko
nesreč, ki spadajo v omenjen starostni razred, statistika PP Ptuj beleži leta 2002. Čeprav naše ceste v tem letu niso terjale nobenega mladega voznika, pa je bilo število povzročiteljev prometnih nesreč v starostnem razredu med 18 in 24 leti kar 328. Največ krvnega davka med vozniki omenjene starostne skupine so ceste na območju PP Ptuj terjale lansko leto, ko je za posledicami prometnih nesreč na območju PP Ptuj ugasnilo pet mladih življenj. V letošnjem letu je v tej starostni skupini življenje izgubil en udeleženec. Največ žrtev prometnih nesreč med mladimi vozniki je med vozniki osebnih avtomobilov. Kot zatrjuje pomočnik komandirja PP Ptuj Boris Kosenburger, so najpogostejši vzroki prometnih nesreč med mladimi vozniki neprilagojena hitrost, nepravilna smer ali stran vožnje ter vožnja pod vplivom alkohola ali drog.
Mojca Zemljarič
ški strani za skupno akcijo čiščenja reke Drave, saj želimo Ormož in okolico polepšati," je še dodal komandir.
O sodelovanju lovcev pri čistilni akciji smo se pogovarjali z Borisom Kočevarjem iz LD Središče ob Dravi, ki je poudaril, da so se lovci z veseljem priključili tej akciji, saj so v preteklih letih tudi sami izvajali podobna čiščenja. "Zadnja leta se je kultura prebivalstva dvignila, smeti je manj. Vseeno pa se še najdejo takšni, ki nimajo nikakršnega občutka za naravo," je dejal Ko-čevar.
Vsekakor hvalevredna akcija, ki je nastala na pobudo ormoških policistov, je torej uspela, in kot se je izkazalo, je bil tudi drugi namen akcije, druženje policistov z občani, dosežen.
Dženana Bećirović
PLESNI CENTER
VPISUJE
v NOVO SEZONO
Plesni vrtec otroci od 4. leta
J Iti - X Î osnovnošolci
P/esnaio/a In srednješolci
Plesni tečajiza odrasle Aerobika
vsal< deiovnik med 16. in 20. uro
Volkmerjeva c. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
I?
ROLETARSTVOABA
štuki 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^mtATKOsr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Milena Kukovec, Zg. Senarska 9lc - Zalo; Suzana Vršič, Polenci 28 - Mateja; Štefka Svenšek, Popovci 17/a - Tejo; Simona Musič, Rankovci 3 - Aniko; Gabrijela Esih, Rogatec - Evelyn; Darja Ovčar, Markovci 33la - Davida; Anita Colnarič, Brezje pri Podplatu 5 -dečka; Tanja Kralj, Sv. Tomaž 46 - deklico; Valerija Hojski, Toplakova 3, Ptuj - Reneja; Monika Banko, Rimska pl. 10, Ptuj - Ino. Poroke - Ptuj: Dušan Gojkovič in Lidija Kozel, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj; Marjan Krojsl, Krčevina pri Vurbergu 52, in Nataša Zamuda, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj; David Kokot, Gorenjski Vrh 28, in Nikolina Borak, Veliki Lovrečan.
Umrli so: Filip Pokrivač, Gomila pri Kogu 55, umrl 30. avgusta 2004; Ignac Bračič, Vintarovci 2, umrl 3. septembra 2004; Marija Mlakar, Po-brežje 104, umrla 6. septembra 2004; Marija Muršec, Dornava 126, umrla 10. septembra 2004; Jurij Rihtarič, Hrastovec 17, umrl 8. septembra 2004; Neža Žgeč, Dornava 57, umrla 14. septembra 2004; Maksimiljan Sušnik, Biš 39, umrl 4. septembra 2004; Ivana Novak, Se-nešci 19, umrla 7. septembra 2004; Stanislav Vidovič, Langusova ul. 14lb, Ptuj, umrl 8. septembra 2004; Franc Mihelak, Šikole 32, umrl 13. septembra 2004; Ernest Andrejek, Apače 235, umrl 8. septembra 2004; Rozalija Jerič, Dobrina 18, umrla 12. septembra 2004; Antonija Korošec, Zabovci 2, umrla 9. septembra 2004; Anton Bedenik, Dolena 44, umrl 8. septembra 2004; Viktorija Šmigoc, Parižlje 72, umrla 14. septembra 2004; Elizabeta Novak, Bratislavci 16, umrla 14. septembra 2004; Janez Zemljarič, Zabovci 100, umrl 15. septembra 2004.
Črna kronika
Vlomi
V	noči na 17. september je neznani storilec vlomil v kovinske kontejnerje na gradbišču v Novi vasi pri Markovcih in odnesel več električnih strojev in orodja ter povzročil oškodovancu za 1.800.000 SIT škode.
V	času med 17. avgustom in 16. septembrom je neznani storilec iz nenaseljene stanovanjske hiše v Lešnici odtujil računalniško opremo, televizijski aparat, razno kmetijsko orodje in nekatere manjše predmete. Z dejanjem je oškodoval lastnika hiše za 300.000 SIT.
15. septembra v času od 1.00 do 3.45 je neznani storilec vlomil v trafiko 3DVA na Trgu svobode v Slovenski Bistrici ter iz police za blagajno odtujil različne znamke cigaret, vžigalnike, tobak ter ovojne papirčke. S tem dejanjem je oškodoval Trgovsko podjetje 3DVA za okoli 700.000 SIT.
Požar
Policisti PP Ptuj so si 18. septembra ogledali kraj požara v Rotmanu. Ugotovili so, da je okrog 13. ure zaradi do sedaj še neznanega vzroka zagorelo na prizidku gospodarskega poslopja 72-letnega občana iz Juršincev. Zgorelo je več kosov mizarskega in električnega orodja, nastala škoda pa znaša 1.500.000 SIT.
STE BILI
POŠKODOVANI
P^RAVNA^ ^.rjísiu^™'
^ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PTUJ, vodnikova 2	080 13 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ÔTEVILKA
080 1401
Novo v Sloveniji!
Nemški strešniki Pfieiderer s 50. ietno garancijo že od 1.595,00 SIT + ddv.
Šabeder d.o.o. Zg. Korena 4a 2242 Korena Tel.: 02 684 02 18 Gsm: 041 698 889