na s\ed •na sk^jj izobraže
Uvodnik
Pa povejmo še enkrat
Kolikor glav, toliko mnenj, kolikor mnenj, toliko okusov in kolikor okusov, toliko želja. Pri glasbi ta pregovor še posobno drži. Zato prav nič ne preseneča, da bralci naše revije Izražajo najrazličnejše pripombe —eni trdijo, da ni dovolj strokovna, drugi se pritožujejo, da je mnogo preveč. Enim je všeč, da pišemo o rocku, punku, novem valu, drugim se to upira, tretji pa to sploh prezrejo. Eni bi želeli, da bi bilo v reviji čimveč prispevkov o jazzu, drugi spet trdijo, da jazzovske glasbe nihče ne posluša In je zanjo škoda papirja. Veliko je takih, ki si želijo glasben »Pionirski list«, živahno in na šalo obrnjeno pisanje predvsem o popularni, komercialni glasbi. Najtišjl so tisti, ki jih zanima tako imenovana resna glasba, pa najbrž ne zato, ker bi bili z vsem zadovoljni, ampak saže navajeni, da so v manjšini in zapostavljeni povsod razen v glasbenih šolah. Najbolj »prijetni« pa so očitki tištih, ki očitno revije sploh ne berejo ali pa tako površno, da si o njej ustvarijo popolnoma napačno sliko.
Zato povejmo še enkrat, komu in čemu smo namenjeni:
Od samega začetka je izdajatelju in uredniškemu odboru pred očmi osnovna naloga, ki sta si jo postavila — izobraževati mladega človeka in pomagati oblikovati njegovo osebnost. Vseskozi pa se tudi zavedata, da je pri nas glasbena vzgoja dokaj zanemarjena in vpliv medijev, ki se ukvarjajo z glasbo ali pa jo vsaj uporabljajo (pogosto zlorabljajo) vse prej kot vzgojen. Zato jim je jasno, da ena publikacija ne more zapolniti vseh vrzeli. Usmeritev revije je torej na strokovni podlag! poljudno pisati o glasbenih aktualnostih in predstavljati širše glasbene teme, pri tčm pa se kritično in selektivno lotevati vseh glasbenih zvrsti ter na ta način oblikovati mladega bralca in mladega
Veliko vlogo igra zunanjost radi katere slišimo člani prenekatero grenko. Skromna stva, ki jih prispevata Kulturna nost Slovenije in Posebna valna skupnost za kulturo, so sicer v veliko pomoč, a zaradi dostopnosti revije najmlajšim bralcem mora naročnina biti kar se da nizka in tako je krog zaprt. Oblika revije je zato skromna, vezana na rotacijski papir in poceni tiskarno, to pa seveda otežuje nalogo oblikovati mladega bralca, kajti prvi stik s publikacijo je pri tem zelo pomemben — z dobro zunanjo podobo lahko pritegnemo marsikoga, ki morda ni najbolj zagrizen bralec in ljubitelj glasbe, z njo pa lahko stimuliramo tudi mladega
pisca. Današnja revija GM, ki je kljub skromnim pogojem iz navadne časopisne oblike glasila GMS skozi leta prerasla v glasbeno revijo, ki osemkrat na leto izide v približno 15.000 izvodih,
»nus« te pomanjkljivosti nadoknaditi * napori mladih oblikovalcev, fotografov in piscev.
KAJA ŠlVlC
Fotografiral: LADO JAKŠA
2
Reportaža
IU|llllllllllllllfllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllllllllllilfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM^
Odmevnost Revije GM
^vodni komentar:
po izidu prve številke revije GM v sezoni naju je kot »mlada sode-a^ca« zanimal predvsem odnos Slrše javnosti do revije, ki jo pravkar ^elistavate in prebirate. Na to temo ln hkrati vprašanje sva poskušala najti odgovor kar na najbolj neposre-^6n in atraktiven način — na cesti (bolje rečeno — na Plečnikovem trgu Pfed ljubljanskim Maximarketom).
0 je zelo preprosto: vzameš kup rev,l (v najinem primeru zadn|0 okto-
rsko št.) in jih prodajaš, ob tem pa sPrašuješ mimoidoče, kaj si mislijo o Medmetu prodaje.:
^irnoidoči
časopis GM sem prvič slišal v °snovni šoli. kjer sem bil nanj tudi [|aročen Zdaj pa je ne berem več,. *er se mi zdi brez veze. Zdi se mi da v nJej pišejo preveč o klasični glasbi 'n Premalo o aktualni popularni glas-
1 saj ravno popularno glasbo po-sluša največ mladih ljudi. Ta revija bi korala pisati več o glasbenih novo-slitl pa tudi o glasbenih dogajanjih v ItJjini. Revije pa ne mislim kupiti, ker fT*e res ne zanima.
'"'Pec št. 1
Glasbene mladine ne berem redno. predvsem zaradi tega. ker je tedno niti ne dobivam. Sicer pa me ,aki tematsko ozko usmerjeni časo-Pjsi ne zanimajo preveč. Mislim, da Glasbeno mladino berejo predvsem
tisti, ki jih stvari v zvezi z glasbo bolj zanimajo kot mene. S tem mislim predVsem-jia tiste, ki igrajo kakšen instrument, hodijo v glasbeno šolo. ali pa so kako drugače tesneje povezam z glasbo, To številko sem kupil, če ne zaradi drugega, že iz same radovednosti.
mladenka, ki bere GM v knjižnici
To revijo (GM) bere po mojem mnenju zelo malo ljudi. To ni bogve kako razširjena revija, vendar pa je po mojem mnenju še kar zanimiva. Mene zanimajo aktualne stvari. Zato rada prebiram razne članke o koncertih, pa razne intervjuje, take kot je npr. intervju s skupino Gloria v zadnji številki To zadnjo številko sem videla in prelistala v naši knjižnici, kjer ponavadi poleg ostalih revij in časopisov prebiram tudi GM.
učenec 6. razreda osnovne šole
Tovarišica (verjetno za glasbeni pouk (op. tekstopisca)) nam naroči ta časopis, potem pa nam daje tž njega tudi kakšne domače naloge Nazadnje sem ga čital lansko leto. Letos pa ga še nisem dobil. Tovarišica jih je naročila 200, mi pa smo jih dobili samo 50. Zdaj, ko bomo dobili še ostale, pa ga bom dobil tudi jaz. V časopisu pogledam in preberem kaj
o	kakšnem skladatelju, pa še kaj drugega. Ta časopis mi je všeč.
mladenič, ki po vsej verjetnosti ne bere GM
»Takega cajtnga. kot je ta. ne bi kupil niti za dva din. kaj šele za dva jurja
enkratna bralka
»Enkra' sem že brala GM. Mislim, da piše o glasbi med mladimi, saj to že ime pove. a ne? Kaj več pa o tej reviji ne bi vedela povedati«
kupec št. 4
Menim, da je GM zanimiva revija. Na žalost ne sledim redno dogajanjem v in okoli te revije. Na žalost, to pravim zaradi tega-, ker je tudi ne dobivam redno v roke. Škoda, da je ne prodajajo po kioskih. Tako. kot ostalo časopisje. Saj bi se naročil nanjo, ampak nimam časa. Pri tej reviji cenim predvsem to, da se glasbe med mladimi loteva na dosti bolj resen, strokoven in zanimiv način kot ostale revije v Stilu kakšr^jga Stopa ali pa Antene.
nekupec št. 24.526
Današn|i svet prinaša toliko časopisov, da mi tega, pa naj bo še tako specialen, »frišen« in aktualen, kot se dere tisti prodajalec, res ni treba kupiti,
redni bralec GM
Moj brat je že sedem let naročen na GM in tako vsak mesec tudi jaz prelistam to revijo. Revjje ne berem s kakšnim posebnim namenom. Vedno jo najprej prelistam Ce mi je kaj všeč, me zanima, jo tudi preberem. Ponavadi berem prispevke o
moderni glasbi, čeprav pa me tudi prispevki o klasični glasbi ne motijo.
bralec, ki kupuje GM v kiosku (GM se v kioskih ne prodaja)
Kakšen se ti zdi časopis GM?
»Ja. dobar je.«
»Kaj ti je v njem posebej všeč« ■>Vse:«
Ti kaj ni všeč v njem?
»Vse mi je všeč «
Kje pa dobivaš G M?«
»V kiosku«
kupec St. 6: Mlajša tovarišica, ki je razumela, da stane GM 200 (10 x več kot v resnici) pa jo je kljub temu hotela kupiti.
Do GM pridem tako, da mi jo posodijo prijatelji ali pa takole na cesti kot sedaj. Menim, da je ta revija pokazatelj odnosa mladih do glasbe, pa naj gre za resno glasbo, jazz, po--pularno ali pa kako drugo glasbo. Škoda, da revija ni bolj pestra, po tehnični plati, saj je oblikovana nezanimivo.
nekupec št. 25.389
Za samo revijo sem že nekajkrat slišal, sicer ne vem, kje, je pa ne berem. Zakaj je ne berem, ti ne morem reči. Verjetno pa je vzrok v nedostopnosti revije Pa tudi v tem, da ni revija nič posebnega..., škoda dveh jurjev...
mladenič z »oportunističnimi načeli« in hkrati deveti — zadnji kupec (prodaja je trajala 60 min) »Ne, me ne zanima.
A lahko mal pogledam.
No ja, saj je kar zanimivo.
Koliko stane?
Dej mi eno«
starejši občan
Ne, ne hvala .. Jaz rad berem samo Delo. Pa zvečer pogledam Dnevnik (verjetno na TV — opomba tekstopisca). Kar se pa glasbe tiče, pa jo raje poslušam, kot pa berem o njej.
Zaključni komentar:
Vse te izjave lepo ilustrirajo:
— mnenje »ulice« o časopisu GM (to je bil tudi najin cilj)
— njen odnos do sredstev javnega obveščanja
— širša razgledanost in karakterne opredelitve posameznikov
Kakšno pa je tvoje mnenje o reviji GLASBENA MLADINA?
IZTOK GRMEK in PRIMOŽ PEČOVNIK
Odmevi	Telegrami
llllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllflllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllfllllllllllllllllillillllllfllilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllfllllllllllllllllllll	|||||||||||||!llllllllllllllllll!ll!llll!llllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIHIi
Forte — bilten FIJM
Prvič v zgodovini FIJM (Mednarodna zveza glasbenih mladin) je začela izhajati publikacija v treh jezikih (francoščini, angleščini in španščini), namenjena vsem glasbenim mladinam po svetu. Lepo oblikovan bilten z imenom Forte ureja skupina sedmih predstavnikov (v glavnem članov strokovnih služb GM) Glasbenih mladin Belgije, Francije, Jugoslavije, Nizozemske, Španije, Tunizije in Velike Britanije Uredniški odbor sta potrdila najvišja organa FIJM — biro in generalna skupščina. Doslej so izšle tri številke, prva avgusta 1983, druga aprila 1984 in tretja julija 1984. Začetki so navadno težki, še posebej težavno pa je delo mednarodno sestavljene skupine, ki mora poleg iskanja informacij, pisanja in urejanja ter prevajanja premagovati še ovire, ki jih postavljajo razlike v jezikih in pa precejšnje razdalje med deželami Uredniški odbor šele oblikuje zasnovo, ki naj bi jo sproti izboljševal in jo prilagajal možnostim in potrebam gibanja. Skromno, a prijetno oblikovana publikacija prinaša novice iz življenja glasbenih mladih po svetu in jih s tem povezuje. V prvih treh številkah izvemo, kaj se dogaja v glasbenih mladinah Latinske Amerike (GM Urugvaja se na primer pripravlja že na 32. obletnico!), kako
Naslovnica 3. številke FORTE
uspešni so koncerti na blazinah v Kanadi (kanadska glasbena mladina si je zamisel sposodila pri angleški organizaciji, ki take sproščene koncerte organizira že dolga leta), kako se je izteklo pestro poletje v Grož-njanu, kaj napoveduje odbor za organizacijo Mednarodnega leta mladih v letu 1985, kaj pripravljajo Kanadčani za naslednji kongres FIJM v njihovi deželi Preberemo lahko reportaže o glasbenih taborih na Poljskem in Švedskem, intervju z diri-
gentom svetovnega orkestra mladih |
1983	Antonijem Rosom Marto (FIJM vsako leto sestavi simfoničen orkester iz najboljših glasbenikov, starih največ 24 let, iz raznih dežel sveta), ki je z mladimi orkestraši naštudiral zahteven program za turnejo po Španiji ob kongresu FIJM v Bilbau. Veliko je novic o delovanju mednarodne zveze in njenih organov — zvemo o izidih volitev in novi sestavi biroja, o poteku sej generalne skupščine, preberemo lahko daljši poslovilni članek o dolgoletnem sekretarju FIJM Hadelinu Donnetu iz Bruslja ter intervju z novim generalnim sekretarjem, 28-letnim Avstrijcem Alexandrom Schischlikom V tretji številki Forte je tudi prispevek sedanjega predsednika FIJM, španskega zdravnika in glasbenega ljubitelja Jordija Rocha.
Ne čisto brez občutka polasKano-sti lahko povemo, da so se iniciatorji izdajateljske skupine publikacije zgledovali tudi pri naši reviji GM. ki jo redno dobivajo in jo kljub težavam z jezikom vsakič natančno pregledajo. Tako je uredništvo tudi v Forte poleg novic, ki zadevajo glasbenomladin-sko gibanje, vključilo tematske članke. V prvih treh številkah so posvečeni glasbi Španije in Južne Amerike
KAJA ŠIVIC
Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine
Glasbena mladina Srbije je letos v Beogradu organizirala že 14, tekmovanje mladih glasbenikov, tokrat v disciplini violončela. Od 65 prijavljenih se je tekmovanja udeležilo 40 mladih instrumentalistov iz raznih dežel sveta, letos prvič tudi iz Egipta in Kitajske. Šestčlansko žirijo so sestavljali priznani glasbeniki: švicarski violončelist Andre Navarra, danski čelist Erling Blondal Bengsston, sovjetski čelist Daniil Šafran, jugoslovanska čelista Ksenija Jankovič in Viktor Jakovčič ter skladatelj Srdjan Hofman Po naporni preskušnji v drugi etapi, v katero se je uvrstilo 16 tekmovalcev, jih je v finale prišlo šest. Finalisti Mihail Lezdkan, Igor Kiričenko in Kiril Rodin, Timothy Hugh. Kersten Feltz in Martina Schucan so v odločilni zadnji etapi nastopili s koncerti Šostakoviča,
Dvoraka in Schumanna ob spremljavi beograjske Filharmonije pod vodstvom dirigenta Horsta Forsterja.
' Prva nagrada (95.000 din) in tudi nagrada mladega občinstva Zlata harfa, ki jo podeljuje časopis Politika, je pripadla 21-letnemu sovjetskemu čelistu Kirilu Rodinu, drugi je bil njegov rojak Mihail Lezdkan ki je poleg druge nagrade (75.000 din) dobil tudi priznanje za najboljšo izvedbo Prekinjenih melodij za solo čelo sodobnega srbskega skladatelja Ivana Jevtiča, tretja (65.000 dinj je bila vzhodna Nemka Kersten Feltz. četrta (60.000 din) Švicarka Martina Schucan, peti (45.000 din) Igor Kiri-
• Glasba proizvaja neko vrsto užitka, ki ga človekova narava ne more pogrešati. Konfucij (551—479 p. n. š.)
čenko iz Sovjetske zveze in šesti (25,000 din) Britanec Timothy Hugh.
Za letošnje tekmovanje je bilo v Beogradu veliko zanimanje, dijaki srednje glasbene šole. predvsem oddelka za violončelo, so vestno spremljali vse etape, celoten potek tekmovanja je snemal beograjski radio, televizija, pa mu je posvetila več oddaj. Produkcija plošč bo v najkrajšem času izdala ploščo z najboljšimi posnetki s tekmovanja. Po tekmovanju je beograjski Center za glasbo organiziral odprt pogovor na temo Violončelo danes, ki so ga vodili člani žirije Viktor Jakovčič, Ksenija Jankovič in Srdjan Hofman
Naslednje leto bo tekmovanje namenjeno kompoziciji in kitari. Mladi glasbeniki — opogumite se in sodelujte!
KAJA ŠIVIC
Ljubljanski festival je začel svoj komorni ciklus s koncertom našega priznanega violinista Igorja Ozima. Umetnik je k sodelovanju povabil še čembalista Janka Šetinca in skupaj sta v duhu baročne komorne glasbe zaigrala štiri Bachove sonate.
Mlad, pa vendar nam že dobro znan glasbenik Klemen Ramovš že nekaj let obuja in skupaj z baročnim triom izvaja baročno glasbo. Odličnega mladega umetnik? odlikuje precejšnje poznavanje tovrstne glasbe in navdušenje za odkrivanje njenih lepot in posredovanje mladim. Klemen Ramovš je v letošnji sezoni samostojno pripravil abonma baročnih koncertov. Prvi izmed šestih je bil na sporedu 18. oktobra v Narodni galeriji v izvedbi Ljubljanskega baročnega tria. Vsi člani tria (K. Ra-movš-kljunasta flavta, M. Strmčnik-čembalo, in virginal in A. Mordej-viola da gambq) so dokazali svoje umetniške kvalitete in pripravili koncert, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Vse bo prav gotovo razveselila novica, da Klemen Ramovš v okviru GM ustanavlja Društvo ljubiteljev stare glasbe.
VERONIKA BRVAR
KONTRASTI, CD, 17. 10.
Večer dunajskih gostov je s programom obetal izsek komornega ekstrakta skladateljev dunajske šole in tudi zdajšnje dejavnosti mlajše skladateljske generacije. To je bila priložnost. da se slovenska publika bolje seznani z dodekafonijo Berga. Weberna, Schonberga, in hkrati priložnost. da se prebije čez fraze, kot so: glasbeni konstruktivizem brez glasbe. sterilne, programirane skladbe itd. ter odkrije svojevrstno muzikalnost. ki seveda prihaja z nasprotne glasbene strani, s tiste, ki računa predvsem na odprto, razvito in občutljivo uho Ansambel Kontrasti jo v I. delu poudarjeno vodil poslušalca skozi -'odzvoke« te drugačne »bergovske — webernjanske“ estetike in z njimi sestavljal planetke v razširjenem glasbenem prostoru. V drugem delu sem pričakovala podaljšanje takšnega ustvarjalnega hotenja. Izkazalo pa se je zopet, da so glasbene eminence neposnemljiva. zato so skladbe Schrčdla, Wysockega. Urbannerja izzvenele kot nekakšen končni pristan kompozicijskega gledanja, iz katerega oe ne more nadaljevati kar nič presenetljivega. Spet poudarjeno so to dokazali solisti z malomarnim preigravanjem, iz katerega ni bilo moč veliko izluščiti. Z dodano skladbo so celo pozabili na -merila« dobrega okusa in tako v dobršni meri banalizirali celoten drugi del koncerta.
MIRJAM ŽGAVEC
4
Telegrami
IHHf!llinillllltliilltlllllllllllll|||||||||||il|||||;il|||||i||UII
CD, 19. 10.
Svoj prvi koncert so Simfoniki RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom namenili samo do Polovice prenovljeni verziji Gabrljel-fcičeve Velike maše, simfoničnega ©pitafa v spomin žrtvam vojne (poleg Beethovnovega I. klavirskega koncerta in Bartokovega Koncerta za orkester). Ta statike poln kompozi-C|jski primerek je vzor (celo) logičnemu izpeljevanju idej in odraz Ga-brijelčičeve neponovljive glasbene 'nteligence. ki v odločilnih preobratih trenutkih sicer zataji, zato pa \e doživetje »globokosti, nedorečenosti, večplastnosti« — to je potrebe po skrivnostnosti in nad-moči — in še česa seveda... toliko bolj popolno. Melika glasba za vojne žrtve!!!
MIRJAM ŽGAVEC
Vrata mariborske kinodvorane so se 17. oktobra zopet odprla newyor-ški jazz sceni.
1	Nastopili so našemu občinstvu dobro znam Ralph Towner (kitare, sintetizator, klavir). Paul McCand-less (oboa basklarinet). Collin Wal-cott (tabla, sitar, tolkala) in.Glen Moore (akustični kontrabas, flavta; Pod skupnim imenom Oregon. Poznamo jih iz sedemdesetih let. ko so nastopili v Ljubljani. Vendar, kot so napovedovali pred turnejo, je to drugačen. nov Oregon. Seveda ne moremo govoriti o korenitih sprernem-v bah. Predvsem delujejo bolj sveže. Veliko je pripomogla nevsiljiva vključitev Tovvnerjevega sintetizatorja in večja angažiranost tolkalca VValcot-*a. Na mariborskem nastopu se je vse vrtelo in odvijalo okoli njsga.
BOSlJAN KENDA
Prvi koncert Glasbene mladine MLADI MLADIM v tej sezoni je bil namenjen plesu proti Koncu oktobra je v mali dvorani Cankarjevega d°ma nastopi! Studio za svobodni Ples iz Ljubljane. Občinstvo je pokazalo veliko zanimanje m najbrž je Pričakovalo precei več kot povprečen. pregled dela skupine mladih Ptesalcev Večei, ki je bil sestavljen lz nepovezanih točk različnih plesnih tehnik. najrazličnejših izrazov in Podložen z zelo različnimi glasbami 'er -popestren" z nezaključenimi lzseki videoposnetkov na dveh monitorjih ob odru. je bil bolj Podoben produkciji kot umetniškemu večeru. Omenjene pomanjkljivosti bi bile opravičljive če bi Studio nastopil z zares novimi točkami. tako pa smo piecejscn del ve čera že videli in to ne v slabši izvedbi. Kljub vsemu je treba povedati, da skupina izžareva veliko fantazije in Ustvarjalne moči. ki je tudi ta večer obarvala nekaj imenitnih koreografskih in plesnih trenutkov.
K. š.
Odmevi
Festival baročne glasbe v Mariboru
V	Mariboru je med 5 in 15, oktobrom potekal festival baročne glasbe, letos že šestnajsti po vrsti. Festival, ki ga pestijo števiine težave, ni več tisto, kar je še pred nedavnim bil. Pereče je vprašanje prostora. Festival namreč nima več stalne dvorane, zato se je začel v dvoranici SGBŠ. Zaradi finančnih težav organizatorji ne mprejo več vabiti vrhunskih umetnikov Edini gost iz tujine,Ansambel Baiocco i? SZ, je sodelovanje odpovedal. Edini vrhunski umetnik pa je bil Igor Ozim Tako smo bili odvisni od jugoslovanskih, največ mladih umetnikov. Tudi propaganda za festival je preskromna, razen nekaj običajnih plakatov v središču mesta ni ničesar Zaskrbljujoče je dejstvo, da je zanimanje občinstva Iz leta v leto manjše. Tudi vedno manj mladih je. Najbrž se že čutijo tudi posledice okrnjenega števila ur glasbene vzgoje: v eni uri tedensko se ne da učencev pripraviti tudi za obisk
koncertov. Sicer pa skoraj ni bilo niti učencev glasbenih šol niti glasbenih pedagogov: na koncertu Reškega komornega orkestra smo bili 'v Unionski dvorani le trije profesorji glasbe. Ali v Mariboru in okolici zares ni med nami več nikogar, ki bi se za nimal za takšno glasbenokultuiTio manifestacijo? Tega dne pa niti m deževalo niti serija Dallas nabila na TV. Pravijo, da zgledi Vlečejo Kako to dosežejo v Varaždinu, kjer je zanimanje občinstva za enak festival še vedno veiiko? Naj omenimo še le tošnje izvajalce Prvi so nastopili ljubljanski (večinoma mladi) glasbeniki': Božo-Rogelja (oboa), Zdenka Kristl-Marinič (violončelo), Andrej Jarc (čembalo), so-delovalrso še violinisti Tomaž Lorenz, Kdrki Žužek in Gal Hartman ter oboista Matej Sare jn Breda Jeric Poleg Ireh sonat za oboo in contmuo, srno spoznali tudi manj izvajana dela Feschovo sonato za čelq in zelo
učmkoVit Telemannov Koncert za 3 oboe, 3 violine m continuo Vrhunec festivala je bil večer Bachovih sonat, ki jih je bleščeče izvajal violinist Igor Ozim ob sodelovanju čembalista Janka Šetinca Žal tudi Ozim m povsem napolnil dvorane SGBŠ. Tudi na tretjem koncertu smo poslušali le Bachovo glasbo Mladi organist z Reke Draško Baumgarten je v stolnici izvajal Preludij in fugo v G-duru, Koralne variacije,'Toccato in fugo‘v d-mofu, VI. sonato v G-duru, Koralni preludij in na koncu mogočno Fantazijo in fugo v g-tnolu XVI festival baročne glasbe so sklenili gostje, Reški komorni orkester predstavili so dela večinoma italijanskih baročnih mojstrov V Vi-valdijevem koncertu za dva violončela sta nastopila Branka Malovacm David Stofanutti, v Cimarosovem koncertu za obOo pa Dušan Krnjak, član SNG Maribor
MIRA MRACSEK
Couperin in Rameau na klavirju
V ponedeljek. 15. oktobra, smo v veliki dvorani Slovenske filharmonije poslušali prvi koncert srebrnega abonmaja Francoska pianistka Anne Oueffelec je izvedla dela Fr Couperina, J.-Ph. Rameauja, W, A. Mozarta, C. Debussyja in O. Mes-siaena.
V prvem delu tega izrazito francosko usmerjenega koncerta se je pianistka spoprijela z izredno spornim
vprašanjem; s klavirsko izvedbo skladb, namenjenih izvajanju na čembalu. Fran?ois Couperin in Jean-Philippe Rameau sta namreč * vrh francoske čembalske šole prve polovice 18. stoletja. Prvi je svoje čembalske skladbe ra-zdelil v 27 »redov« (ordres) in jih izdal v 4 knjigah (.1713, 1717, 1722, 1730), Rameau pa je svoje skladbe združil v suite ter jih izdal v 3 knjigah (1706, 1724,	1728—31). Couperinovi
skladbi Tic-Toc-Choc ou les Maillo-tins in Soc jr Monigue sta iz reda št. 18 ter Les Barricadeš Mysterieuses iz reda št. 6. Rameaujeva La Poule je iz 3. knjige in Le Rappel des Oiseaux . ter Les Cyclopes iz 2»knjige.
Ta dela bi lahko označili za tipičen produkt galantne dobe. ko je skladatelj, pri izvedbi računal predvsem na interpretov »dober okus« (le bon gout), ki je poseben, lahko bi rekli *
nekako francoski fenomen. Če so Couperinove skladbe pretanjene in nežne, pa so Rameaujeve jasne in veličastne, včasih pisane celo v nekoliko heroičnem tonu, kar je posli' dica njegovega, ukvarjanja z operami. Zal se vse te nianse pri klavirski izvedbi v precejšnji meri izgubijo. T ako na primer skladba Les Barrica-des Mysterieuses prav zaradi tehnične narave čembala lahko resnično da vtis. da je igrana na lutnjo. Tega nam klavir, kljub tehnični razvi tosti. ne da (še najmanj pa z uporabo desnega pedala!) in skladba izgubi precej vrednosti. Couperin, sam v uvodu k svoji 3. knjigi izraža željo, da naj se njegove skladbe igrajo tako, da se nič ne doda ali spremeni, Sam je namreč izredno natančno določil način igranja, tempo, okraske ter dodal.še slikovite naslove. Interpretacija je lahko dobra s tem mislim avtentična in v duhu 18 stoletja, le, če upošteva vse skladateljeve napotke, splošno izvajalsko prakso obdobja in predvsem uporabo dobrega, avtentičnega instrumenta Enako velja tudi za Rameaujeva dela. La Poule je izrazito deskriptiven in imitativen rondo (pravi efekt je možen le na čembalu!) Rondojske oblike sta tudi«kladbi Les < y< lopt . in Le rappel des oiseaux Za zad-
njega pravi muzikolog Jean Malig-non. da je presenetljiva skladba, ki jo je po možnosti treba slišati v čem-balški izvedbi Kjer okraski ohranijo
vso okspr&iuno vrednost,
Torej če so vrnem k prvotni misli, moram opozoriti da pianistka kljub odlični tehniki Couperinovih in Ra-meaujevih skladb ni prikazala v pravi luči. Pravzaprav je presenetljivo že samo to. da se |e pianistka (iz Francije1!) odločila te skladbe sploh igrati na klavirju. Dandanes sta'namreč barok in baročna interpretacija že tako raziskana, da ni več izgovorov o nevednosti, ki so bili mord^opravič-Ijivi še pred nekaj desetletji. Tako je Anne Oueftelec v vnemi po čimbolj francoskem izboru det. zašla na področje čembalskih del, ki so v njeni interpretaciji izzvenela kar nekam preveč v duhu romantike
Prav tako sta preveč romantično izzveneli tudi Mozartovi Fantazija KV 475 v c-molu in Sonata KV 457 v c-molu. Vsa piamstkina umetniška vrednost se je pokazala šele v drugem delu, v katerem je izvajala Ima-ges Clauda Debussyja ter Deux re-gardes sur 1'enfant Jesus Oliverja Messiaena.
METODA KOKOLE
Odmevi
Telegrami
Srečanje z ljudskimi pevci in godci
Torkova radijska oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je 16.
oktobra potekala v živo iz okrogle dvorane CD. Predstavitev približno
60	ljudskih pevcev in godcev iz domala vseh slovenskih pokrajin je pripravila urednica tovrstnih oddaj Jasna Vidakovič, vodil pa jo je Marjan Kralj, napovedovalec in prav tako strokovnjak za to področje. Slišali smo 6-glasno fantovsko petje iz Luč v Savinjski dolini, mladega harmonikarja iz Šmarij pri Kopru na frajtonarici, pevkeizTrsta, belokranjske tamburaše,, triglasno moško petje z Dolenjskega, haloškega izdelovalca
trstenk, koroško pesem iz Bistrice ob Zili, knapovsko polko iz Kisovca pri Zagorju, cimba|ista Baranjo in njegovega učenca iz Murske Sobote, štiri pevke iz Turnišča v Prekmurju, godca iz zaselka Samije, ki je igral klarinet in harmoniko, ter pevko 'in citravko iz Kozarij pri Ljubljani.
Večinoma skrbno izbrani glasbeni primeri in smotrna izkoriščenost okrogle dvorane, ki je bila za to priložnost kar premajhna, oboje gre v prid prireditve, ki je potrdila, da slovenska ljudska glasba sploh še ni nekaj preživelega. Glede nato, daje
bila povod za srečanje pevcev in godcev 50-letnica ustanovitve Glasbeno narodopisnega instituta, pa poslušalci nismo izvedeli tako rekoč ničesar o pomenu, uspehih in zaslugah te ustanove, ki je izredno pomembna za naše glasbeno in plesno narodopisje, (kar sicer očitno m bil in ni mogel biti namen tako koncipirane oddaje).
Če pa nas je torkova oddaja nehote sem in tja spomnila še ha četrtkove ali nedeljske radijske večere, smo si nemara v glavnem krivi sami.
" DARJA FRELIH
Prvih dvanajst Stop popsa
Uvodna pripomba: Tale kratki zapis nikakor ni kakšna »grozna« kritična analiza proslule petkove pop oddaje. Pripombe ob uspešnicah s te top lestvice so lahko le gradivo za . kritičen premislek Dan: 19	10
1984	Ura: okoli devete zvečer
Tuja lestvica: Šesto mesto. De-peche Mode: Master And Servant.
Industrijski tehnopop, ki. pa ne pomeni nobenega posebnega odmika od zvočne podobe »npvih« Depeche Mode z začetka leta. V okviru same lestvice pa je to nenavadno agresivna, dinamična in duhovita skladba Peto mesto. Spandau Ballet: Only VVhen You Leave. Zmeraj bolj osladni kvazi soul Spandau Balleta ima zmeraj manj lastne »face«, elana, energije Še malo, pa bo pevec Tony Hadley postal novi upokojeni Tom Jones ali Frank Sinatra Četrto mesto. Lionel Richie: Stuck On You. Še en kvazi soul, podobno osladen, slabokrven in reakcionaren Tretjerazredni soul ameriškega radia sedemdesetih? Muzga-bljuz-ga' Tretje mesto. Cyndi Lauper: She Bop. Obupni GMBH (zahodno-nemški) discp sedemdesetih očitno še ni crknil. Tudi ne njegove osnovne značilnosti: popolna industrijska sm-tetika, kopičenje praznih tehnoloških prijemov, prisvajanje in karikiranje klišejev iz zgodovine popularne glasbi tv tej skladbi kar rockn-rolla). »Zatumban« nadomestek rock n rolla za računalniško administracijo Drugo mesto. Chris De Burgh: High On Emotion. Angloa-
meriški »rock za starejše« (AOR) z discoidno produkcijo Neopazen glas, refren, »snet« od nekje drugje, medlo, brez vsakršne energije, neprepričljivo Prvo mesto. Stevie Wonder: I just Called To Say I love You. Znova' karikatura soula, dis-coidna produkcija, dolgovezno, s skrajno impotentnim »GMBH« refrenom, globoko pod ravnijo VVonderja iz- sedemdesetih let. Drugorazredna filmska glasba pač Domača lestvica. Šesto mesto Bazar: Portorož 1905. Medla jugo-pop (evkarska) travma, šibka tudi po glasovni plati. Neprepričljiva vpeljava elementov iz zgodovine pop glasbe Zakaj ne malce drugače' Peto mesto. Tomaž Domicelj: Sol. Še en »bugi-vugi« s poudarjeno dis-
v.;...-
-a*.
coidnim ritmom. A vsaj dovolj dinamično in ne utruja Besedilo —• neprepričljivo duhovičenje v stilu poznega »buldožerizma« Četrto mesto. Lačni Franz: Naša Lidija. Še ena poznobuldožerska tema, a po pronicljivosti preseže original (na Nevinom srcu). Ob lepem številu lucidnih prebliskov in sprevrnjeni glasbi ob prvem poslušanju prav učinkovito Tretje mesto. Klinika za Cinike: Mojca... Novi pop? Nekaj še kar duhovito sprevrnjenih glasbenih klišejev jugopop travme, za kanec samoparodije, nekaj referenc na Andreja Šifrerja, sicer pa noben poseben odklon od prevladujočega domačega popa Drugo mesto. Mladi upi: Naš ata. Glasbeno čista jugopoptravma, model številka šest Refren je »pobran« iz »dobrih starih« let beat isooma Tekstovna plat —' posiljeni, patetični najstniški revirski ' socrealizem. Tako tej skupini »kratek kurz«.na to temo pri bližnjem, ti-boveljskem Laibachu nikakor ne bi škodil Prvo mesto. Randez Vous: Goodbye Michele Dokaj plitva dis-coidna produkcija. Glasbeno kratek »katalog« »zimzelenih melodij« iz zgodovine popularne glasbe: pozni, že »razpadajoči« britanski rock n roli iz začetka šestdesetih, pa tudi beat, kitarski solo je pobegnil kar iz Alba-trossa (Fleetwood Mac).,.Klasični »hotelski val« Tudi z besedilom Zaključna pripomba: Preberite si »rock esej« lana Penmana na dvajseti strani te številke
PIOTR T Fotografija: Lado Jakša
lili
Orkestra Slovenske filharmonije na prvem koncertu rdečega abonmaja skoraj ni bilo prepoznati Ali tak preokret v pozitivno smer lahko naredi že samo dejstvo, da je prišel v goste dirigent svetovnega slovesa — ali pa res le pomembni dirigenti znajo iz orkestra »potegniti" vse najboljše in narediti stvari kot se špodobi? Berliozova simfonija je bila zares »fantastična«, saj je Serije Baudo njeno zvočno dogajanje in vsako potankost skladateljeve pro. gramske zamisli izdelal na svojevrsten, zanimiv način: naši glasbeniki pa so zagnano uresničevali njegov koncept.
V	drugem delu koncerta smo slišali mojstrsko izveden Ravelov klavirski koncert v G-duru za levo rokP izpod prstov francoske pianistke Anne Oueffelec, nazadnje pa še Gershwinovega Amerikanca v Parizu. Slednji je s svojo zabavnostjo, živahnostjo in lahkotnostjo razkril glasbo drugačne vrste, ki pa je kljub svoji navidezni »manjvrednosti« že zaradi same izvedbe zaokrožila večer v zanimiv glasbeni dogodek
DF
Ljubljana se je končno imela prt' ložnost soočiti s (trenutno) enim naj-zanimivejših projektov s t i. newyor ške alter scene, duom Skeletofl Crew, kitarista Freda Fritha in čelista Toma Core Duo Skeletofi Crew verjetno, kar najprimernejše predstavil newyorškega glasbenega podzemlja S simpatičnim eklekticizmom, značilnim za celotno new-yorško sceno, je obema godcema uspelo izpeljati zanimiv, dinamičen m najširši publiki dopadujoč koncert Jedro nastopa so sestavljale kar najbolj popy izpeljane zadevščine znotraj katerih sta godca s kopico glasbenih pripomočkov m igračk, različnih efektov, znala vzpostavljati tisto napetost, ki je postala' značilna za novo kregtivno glasbo New Vorka, pa tudi za njene odmeve v Evropi	|čO	VIDMAR
Alternativna stvarnost na K4 (ali kje je alternativa)
Kooperacija Radio ‘ Študenta in Glasbene mladine je končno rodila novo obliko, ki ima ,kot ideja čisto dobre potenciale, le stopicljanja okrog selekcije izvajalskega programa so jo marsikomu naredila vprašljivo. Qe se namreč z reklamo dvigne dovoli hrupa okrog t.i. resne alternative, potem naj bi ta alternativa vsebovala tudi nekaj zdravo pro-vokatorskega. nekaj, kar bi učinko-. valo na ljudi in ustvarilo vsaj fikcijo al* ternativne stvarnosti. Tako pa.. bleda trdovratnost akademizma in nagovornega diletantizma s filozof-
6
Telegrami	Odmevi
illllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll !l!llllll!lll!lllllllllllll!ll!lllllllllllllllll!llllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!llllllllllilllll!lll>lllllllllllllllllllll!l!llllllllllllllllll!l!lllll!llll!ll"llllllllllllllllllllllllll!llllll
Kaj se dogaja z mariborskim klubom mladih?
skimi nameni... zasledovalca »kla-sično-alternativne« resnobe, ki je še Primerno okolje ne more odrešiti zk-Petosti... in ta. bolj pusta kot ne. podoba nove glasbe je kar malo zastrašujoča. ker smo morda »resni« 9'asbeniki za nekaj časa spet odpihani kot predstavniki fosilne sekte.
Pihalni trio Cveta Kobala (flavta), ^oneta Richterja (klarinet) in Petra Stadlerja (fagot) se je seveda očitno rr,učil. pa kaj. ko se toliko energije ni ^ogio spoprijeti z znižanim kompo-^'cijskim tlakom Arnolda. Podobnika Ajdiča Kumarja in Taranuja. Res
61	bilo krasno, če bi se njihove muzi-
I	Antske duše v prihodke malo bolj Uc|nkovito našpičile! Bi bil marsikdo Potešen.
MIRJAM ŽGAVEC
• '
Koncert mlade zahodnonemške lupine X-mal Deutchland v
^bljanski Festivalni dvorani je UsPelo zaključil bogato pktobrsko alternativno glasbeno ponudbo *-nnal Deutc.hland so eden najbolj zanimivih predstavnikov t.i. »gotskega rocka« (ene od podzvrsti nove Psihedelije). Na koncertu so se Predstavili v svoji najsvetlejši luči — udarm. neposredni in »šarmantni« v Sv°ji neposrednosti, z izvrstnim povezovanjem hladnih in melodičnih ^aviatur, napadalne ritem sekcije, dokaj ostre kitare ter prefinjenega, čeprav na trenutke malce dolgovezna podajanja pevke Anj§ Huwe.
PIOTR T.
2godovinski dogodek, prodor Borghesije in prek nje FV-jevskega Podzemlja v Cankarjev dom, mi
Pušča mešane vtise. Očitno je, da je CO brez težav pogoltnil »nevarni« Zalogaj. Pri tem so mu malce poma-9ali tudi sami akterji Borghesije, ki so Svoje osnovne »mine« (FV Študent, totalitarizem, homoseksualnost) za-™ili z medijsko agresivnostjo. Kakš-12 monitorjev, na katerih se sre-^ujejo štirje različni videi, projekcija diapozitivov, filrria, dogajanje na odru .. Tako je hiperekspozicija za^ Senčila vsebinsko plat projekta in bolj zmedla kot šokirala »firbce«. Ostali pa smo nanjo padli kot na nekakšen alterantivm spektakel. Pri *ern so bile kombinacije posameznih v'deov na trenutke prav duhovite, ^udi glasba Borghesije, ki je nadgra-levala vidni »del« projekta, je prav zanimiva. Vseeno pa na tematsko-tekstovnem planu nima enotne usrneritve, rdeče niti, kar je bilo na V|deo kombinacijah še toliko bolj °čitno. Zaključna pripomba. Kljub vSem pomislekom sodi projekt Bor-9hesijeiob videih Laibacha in Nieta ^ed ključne izdelke naše glasbene V|deb alternative.
Klub mladih je v prvi polovici letošnjega leta vsaj na videz uspešno deloval. Poleg rednih disco večerov ob koncu tedna ter občasnih koncertov so se v klubu odvijali tematski glasbeni večeri ter okrogle mize, klub oziroma MKC je začel izdajati glasilo Kmečke n Rockodelske novice, organiziral Kramarski sejem... Mladih ni manjkalo. Videti je bilo, da se bo sčasoma le uresničilo pričakovanje. da bo vsebina klubove dejavnosti postala kreativna, nova, mogoče tudi radikalno zastavljena in bo pritegnila tiste mlade, ki svojega mesta niso našli v diskotekah s komercialno glasbo, v »visenju« po
Nekako ob koncu lanskega šolskega leta je v na novo odprtem mladinskem centru na Kersnikovi 4 v Ljubljani poskusno pričel delovati tudi jazzovski klub. Ta naj bi združeval interese mladih glasbenikov, ki se ukvarjajo z jazzom, in interese ljubiteljev te glasbene zvrsti, zlasti mlajših generacij.
Takšen kljub je vsekakor pozdravljanja vreden. Zaenkrat pa ne gre hvaliti dneva pred večerom. Če namreč obstaja prostbr, kjer se skoraj pollegalno vrše družabna srečanja jazzovskih glasbenikov in publike, ki le-te s svojim obiskom potrjuje, pa s temi srečanji še ni izčrpana paleta dejavnosti, ki jih tak klub nudi, če že
gostilnah ali v gledanju TV. Kazalo je torej, da kljub nasprotovanju nekaterih krogov (tudi mladih) mariborska mladina dokončno dobiva svoj-prostor, možnost za »bolj ustvarjalno preživljanje prostega časa«. Zgodilo pa se je nekaj drugega. Mladinski Kulturni center si je na različne načine nakopal večjo izgubo. Vzrok je bilo neurejeno financiranje kluba. Ob tem MKC tudi ni imel urejenega delovanja oziroma statusa itd., tako da je SPK ob rednem pregledu poslovanja klubu očitala več nepravilnosti, Te obtožbe so izkoristili še funkcionarji iz nekaterih občinskih konferenc ZSMS. tako da so
ne zahteva! Pa naj si bodo finančne možnosti še tako omejene in, minimalne. Omeniti velja, da se samo z organizacijo nastopov in koncertov svetovne jazzovske ■ elite pri nas scena ne bo razvila sama po sebi. Klubska dejavnost je lahko hkrati vezni člen med publiko in koncertnim dogajanjerh pri nas m v tujini ter samostojen dejavnik na področju jazzovskega dogajanja pri nas.
Kaj se je do danes premaknilo v K4? Kaj je treba spremeniti?
a)	Kljub začetnim težavam zasedbe ad hoc skupine, ki igra na četrtkovem jam sessionu, je le-ta sedaj polno in kvalitetno znaživel.
začeli razpravljati o ukinitvi kluba. Vodstvo kluba s sodelavci je takoj reagiralo. V izdelavi je Pravilnik o delovanju MKC, ureja se financiranje itd. Vendar pa bo zaradi teh ukrepov zaprt najmanj do januarja 1985.
Konec septembra je bila v klubskih prostorih organizirana okrogla miza o nadaljnjem delu kruba. Okrogle mize se je,, v nasprotju z ustaljeno navado, udeležila večina povabljenih funkcionarjev, tako da je lahko pršlo do dokaj »odkritega soočenja mnenj«. Vprašanje'»Klub da ali ne?« je kmalu nadomestilo vprašanje »Kakšen klub?«, saj si nihče več ni upal dvomiti o njegovi potrebnosti. No, tudi osnovne vsebine in programi kluba bodo ostali nespremenjeni, prav tako ekipa, ki je z dosedanjim delom dokazala, da je (edina) sposobna nadaljevati delo. MKC bo okrepil sodelovanje z vsemi OK ZSMS, z njimi bo organiziral prireditve v posameznih OK, ostal pa bo programsko-vsebinsko samostojen.
MILKO POŠTRAK
b) Kljub temu, da smo se ob vsaki polni dvorani na jazz koncertih v CD-ju spraševali, koliko je tod resničnega ljubiteljstva, je jazz, v K4 tudi s strani obiskovalcev zaživel v polni meri,
c) 2e ob glasbeni delavnici, ki je potekala v sklopu letošnjega jazz festivala, se je pokazalo, da lahko zanimanje za jazz in za improvizacijo zasledimo tudi v vrstah > nejazzov-skih« glasbenikov, ki nimajo dostopa do same jazzovske glasbe. Tako bi morali sessione konceptualno razširiti in odpreti vsem glasbenikom, ki bi se radi z jazzom šele seznanili.
d) Problematika jazzovskih četrtkov ni prav nič ločena od problematike kluba K4 nasploh. 'Tako bi se lahko končno rešil položaj kluba K4. In to mladim v prid.
Nujen prehod v višjo organizacijsko obliko jazzovskih četrtkov narekuje tudi dejstvo, da v zadnjem času tečejo tudi dogovori z že renomira-nimi starejšimi jazzovskimi glasbeniki, ki bi s svojimi izkušnjami precej obogatili sodelovanje v K4 Tako se odpirajo možnosti izmenjave glasbenikov med jazz klubom diskoteke Valentino in klubom K4.
Naj za konec ponovim že zapisano trditev: jazzovsko dogajanje si bomo ustvarili le, če bo prisotno v vseh pojavnih oblikah: od koncertih prek festivalskih do klubskih, ki so v zadnjih letih še zlasti manjkale v naši sredini,	JAKA	FURST
Klub K 4, samo naprej! Fotografiral: Lado Jakša
Od K4 do Valentina
Odmevi
Telegrami
i!iiiiiiititniiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiitiiiiww)itwi
Puranji zbor
Velikim znanstvenim dosežkom navkljub nam je živalski svet še danes uganka. Sholastične razprave o tem, ali je ptičje petje tudi glasba ali zgolj ptičje petje, so porabile natone papirja. Veliki trobentač in pevec Luis Armstrong je nekoč izjavil: »Vsa glasba je človeška glasba, saj še nikoli nisem slišal konja peti,« s čimer pa se Jim Nollman iz Združenih držav ne strinja. .
Ta ameriški glasbenik se je nad muzikalnostjo živali tako navdušil, da nekaj zadnjih let komponira izključno za živali Nollman se je .z glasbo živali prvič srečal v majhni indijanski vasici v Mehiki, kamor seje odpravil na počitnice po večletnem nepretrganem profesionalnem igranju kitare v nočnih lokalih San Francisca. V te'| vasici si je najel hišico m njegov najbhžji sosed je imel na dvorišču purana '>Ko šem vadil flavto sem opazil, da se vsakič, ko_ odigram določene tone, oglasi, tudi puran ■
Nollman se je hitro naučil igrati tako, da se je njegovemu muziciranju s svojim pivkanjem pridružil , tudi puran. Po izkušnjah v tem prvem duetu za flavto in puranov glas se je Nollman vrnil v Frisco, kjer je uspel prepričati nekega gojitelja putanov, da mu je posodil tristo puranov, in Nollman je posnel svojo igro na flavto ob spremljavi puranjega zbora Ta posnetek je postal manjši hit na lokalni radijski postaji Nollma-nov sloves je začel rasti. Nollman si je postavil šotor v kalifornijskem volčjem rezervatu, kjer se je naučil peti.volčjo harmonijo ob njihovem tuljenju v polno luno Potem uspehu se je Nollman odpravil muzicirat z ubijalskimi kiti in delfini v Kanado, Metliko, na Japonsko in Havaje in sicer s pomočjo posebnih podvodnih glasbil, ki jih je sapn izumil in izdelal . »Ka-daikoli sem začel igrati nanje, so ■ prišli m začeli skakati okoli mene,< Za nastop na televiziji je Nollman
igral na- mandolino čredi bivolov, ki 'so ga molče obkrožili, dirigiral mrmrajočemu opičjemu zboru. Leta 1982 je Nollman izdal svojo prvo ploščo z živalsko glasbo, na kateri se sliši cviljenje kitov, pivkanje puranov in tuljenje volkov Trenutno pa je Nollman na morju s posebno ladjo, ki ima na krovu precizne elektronske instrumente, s katerim Nollman išče najmuzikalnejšo žival toga sveta, ki po njegovem prepričanju živi pod morsko' gladino. Nollman ta svoj projekt primerja z raziskovanji Francoza Jacquesa Cousteaua, ki je s svojo ladjo Calypso raziskoval živalstvo in rastlinstvo vseh svetovnih morij Preden ie Nollman odplul, je zbranirr) novinarjem izjavil: »Ta ladja bo Calypso sedanjega časa To, kar je Cousteau storil za ekologijo, na-• meravamo mi storiti za komunikacijo med živalmi m človekom. *
PETER AMALIETTI
Pogovor-s pevko Dunjo Vejzovič
Dunja Vejzovič, ena najbolj iska nih jugoslovanskih pevk v svetu, se je na devetem jugoslovanskem opernem bienalu v Križankah prvič predstavila slovenski publiki za vlogo Adfelgise v Bellimjevi Normi je prejela Zlato plaketo >n priznanje
Dunja Vejzovič je v rojstnem Zagrebu diplomirala grafiko na likovni akademiji in solopetje na glasbeni akademiji. Izpopolnjevala se je v Salzburgu in Weimarju. podiplomski študij je končala v Stuttgartu. Po enem letu dela v zagrebški operni ‘hiši je odšla v Nurnberg. kjer so ji lakoj zaupali glavne vloge, kot so Oifej, Carmen, Venera v Tannhau-serju, Azucena itd Sledila so gostovanja v vodilnih nemških gledališčih Nato je kot svobodna ymetnica go slovala po Evtopi (največ v Italiji), na festivalih v Bayreuthu, Salzburgu, Dunaju, Firencah. Sprva so jo največ iskali kot interpretmjo Wagnerja Vejzovičeva je 1979 gostovala v newyorški Metropolitan operi Je tudi redna gostja dunajske Državne opere. Absolutni posluh ji prav gotovo pomaga, da z lahkoto poje takšna zahtevna sodobna dela, kot sta Bergov VVozzeck m Bartokov Sr njebradec, ki ga poje v madžarščini Vse opere poje v originalnih jezikih. Takšen izjemen talent se podeduje
Doma smo vedno vsi peli, spominjam se, da'so še stari starši peli v zboru, mati in njem sestri pa sta kon-
čali klavir na koriseivatonju v Zfigte-fcu
Kdaj ste se začeli ukvarjati z glasbo?
— Z osmimi leti sem začela igrati klavir, po dveh letih pa so me vrgli iz glasbene šole,'ker nisem,dovolj napredovala Iz solfeggia sem imela odlično Ni prav, -da v glasbenih šolah vijejo ven otroka, ki ni nadarjen npr za klavir To ne pomeni, da na kakem drugem glasbenem področju ne bi mogel nič doseči Nato 8 let nisem imela slika z glasbo Končno sem postala članica pevskega zbora KUD Joža Vlahovič, kjer me je »odkrilo zborovodja Emil Cossetto in mi svetoval, da bi se morala posvetili glasbi Tako sem 2 devetnajstimi leti začela študirati solo petje
Od začelta ste imeli tremo, kako ste sr; je znebili? .
— Tieme se lahko znebimo edino z nastopanjem, irdbn je torej čim več nastopati Tiema ima vedno vzrok, veliko je odvisno od priprav ta na-
, stop. Študentom pa lahko veliko pomagajo sposobni učitelji
Ste ena zelo redkih pevk, ki lahko istočasno poje mezzoso-pranske in sopranske vloge Začeli ste kot mezzosopranistka in ste dosegli tudi največje uspehe, lani pa ste začeli peti tudi sopranski repertoar.
— Prej ali slej se bom morala opredeliti za samo en glas, kaže, da
za sopran, pojem namreč najraje ■opranski bel canto »Fah-Poleg izjemnih naravnih glasovnih sposobnosti imate tudi izredno pevsko tehniko, ki vam omogoča, da zmorete tako različen repertoar Ali veliko delate na tem, imate kakšne posebne vaje?
-	Tehničnim vajam posvečam več časa kot nekateri kolegi Po-iiebne so tudi vaje v koloraturnem petju,za nekatere glasove manj, za druge več Enakomerno razgibavam ves pevski aparat, prepone npr nisem nikoli imela za poseben instrument Nadziranje^pevske tehnike mora biti takšno, da ne povzroča težav	'
Ali imamo v Jugoslaviji dovolj dobrih pevskih pedagogov?
V	Zagrebu so dobri, izkušeni pedagogi, drugih ne poznam dovolj S svojo učiteljico Marijo Borčič sem zelo zadovoljna, pri njej sem končala srednjo glasbeno šolo m glasbeno akademijo (tudi Ruža Po-spiš je bila njena učenka), še vedno hodim k njej občasno na kontrolo Ali bi se ponovno odločili za pevski poklic?
Ne 6i, ker danes vem, kaj vse zahteva pevska kariera Naš poklic .. ahieva popolno osamljenost, prijatelju ne moremo ničesar dati, lahko mu le kaj vzamemo Poleg pjtja se ne moreš ukvarjati s čim drugim
MIRA MRACSEK
Ljubljanski koncert Youth Brigade je minil predvsem v znamenju prepotentnosti ljubljanske novopun-kovske elite v dvorani, ki je skoraj že mejila na butnglavstvo (manjkali so samo še koli in verige za plotom sosedovega hleva;, in izvrs‘ne predstave gostov iz Los Angelesa, kate-ril novi punk je ob zvočni elektično-sti dovolj duhovit, energičen in dinamičen, da pritegne tudi manj »trdo-punkovska- ušesa,
pbč
V	rnali dvorani slovenske filharmonije je bil 17. oktobra 1984 zanimiv recital, na katerem se je predstavila naša mlada čembalistka Tjaša Požar, ki se umetnosti igranja na ta baročni instrument uči v Zurichu. Predstavila je dela najpomembnejših skladateljev, ki so pisali glasbo za čembalo: W. Byrda,
F. Couperma, J, S. Bacha ter Pas-sacaglio ungerese G. Ligetija (1923), enega izmed redkih sodobnih skladateljev, ki piše za čembalo.
Ta recital je bil hkrati promocijski koncert najnovejšega koncertnega čembala v stilu francoskih instrumentov iz 18. stoletja. Izdelala sta ga BORIS HORVAT (Ljubljana) in MARIO BJELANOVIČ (Beograd).
HELENA JANEŽIČ
Cankarjev dom je v sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom organiziral baletni nastop BALET TEATRA TIŠINE, ki ga vodi Brigitte LEFEVRE. Program je bil razdeljen v tri dele, ki so bili po koreografski plati različno kompozicijsko oblikovani. vendar pa povezani med sabo. Prvi del »Variacije- je ob nastopu devetih plesalcev likovno ob izredno izčiščenih kostumih Gisele Trem-bleau dobesedno sijal V drugem delu (V pričakovanju) pa nam je plesalka Muriel Belmondo ob glasbi Astorja Piazzola pričarala delček »francoske atmosfere- — ob barskih »barvah-, a dobro izvedena z eksaktnimi gibi prefinjenega ženskega hrepenenja, dobro povezana S sceno in kostumom. Tretji del. »Carmina Burana- je bil glasbeno razdeljen na sedem tem, koreografsko pa izredno nabit. Celotno predstavo je koreografsko oblikovala Brigite Lefevre. Kljub pripombam nekaterih naših plesnih umetnikov naj poudarim, da so plesalci celo predstavo izvedli skoraj izkljnčno na prstih in je bila tudi zato vredna ogleda.
Eka Gregorčič
Telegrami	Odmevi
lllllllilllllllllllillllllllllllllllllllllllllilllllllilllllllllllllllli	lll!lll!llllll!lll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllliill!lllllllllllllllllll!llllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII!lllllllllllllllllllllilll
Zbor Danile Kumar
Vsak zborovodja si želi: čisto intonacijo, jasno dikcijo, intenziven ton, preponsko petje in lep zvok tona
Program G MS 1984/85 Dopolnitve, spremembe, Ponudbe meseca
1. iz programske knjižice sta pomotoma Izpadla programa:
— DROBNE SKLADBE VELI-«H MOJSTROV —Tomaž Lorenz, violina in Alenka &ček-Lorenz, klavir ter program:
— ALEŠ KACJAN, flavta in LIDIJA STANKOVIČ, klavir
2. vojaško uniformo je slekel violinist VOLODJA BAL2ALORSKY, ki ima naštudirana dva programa: a) s kitaro in b) s klavirjem
3. Pianistka INGRID SILIČ lahko svoj koncert iz Društva slovenskih skladateljev ponovno predstavi v Času od 6. do 20. novembra. Pianist HINKO HAAS pa lahko svoj recital (Mladi mladim) ponovi od 20. do 28. novembra, violonistka MARIJA ANTIČ in pianistka IVONA ŠOJAT pa v času od 12. decembra do novega leta.
GMS, tel. 322-570
napovedujemo
•I. in III. koncert abonmaja Mladi mladim — 20. novembra: Hinko Haas (klavir) (Bach, Schumann, Chopin, Prokofjev) in 11. decembra: Marija Antič (violina) in Ivona Šojat (klavir) (Tartini, Bach, Beethoven, Čajkovski), CANKARJEV DOM . Finale kviza Slovenska ljudska glasba — 8. decembra — Cankarjev dom. še naprej CANKARJEV DOM — klavirski recital Dubravke Tomšič-Sre-botnjakove 21. novembra, koncert Revolucija in glasba Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (dirigent: Uroš Lajovic, skladbe Kozine, Sivica, in Dessaua) 27. novembra, orgelski koncert Huberta Berganta 3. decembra ter II. in III. koncert srebrnega abonmaja —10. december (Grigorij Žislin-violina, Frida Bauer — klavir) in 17. december (Eugen Indjič, klavir).
Obiskala sem mlade pevce na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani. Mladinski pevski zbor že nekaj let uspešno prepeva na manjših in tudi večjih pevskih prireditvah in festivalih Snemali so na radiu, vsako leto nastopajo na občinski reviji pevskih zborov: predstavili so se na pevskem festivalu v Zagorju Najbolj pa so ponosni na nastop v Cankarjevem domu, kjer so peli na prireditvi Naši dosežki 84 Z voditeljem zbora, tovarišem Jožetom Naroločnikom sva se dolgo pogovarjala, vendar je ostalo še precej vprašanj in tem, da se bova prav gotovo pomenila še kdaj drugič
Tovariš Jože Naroločmk ima ogromno izkušenj na glasbenem področju Za seboj ima nekaj uspešnih pevskih zborov, nastopal je kot instrumentalist, študiral je solopetje, kar je za dobrega zborovodjo bistvenega pomena. Pogovarjala sva se o pevskem zboru, o njegovih nastopih , in načrtih, o sodelovanju z vodstvom šole, o izobraževanju zborovodij, o glasbenem šolstvu in o Glasbeni mladini.
Večina pevskih zborov na osnovnih šolah se ubada s podobnimi težavami (organizacija zbora, sodelovanje z vodstvom šole, urnik, disciplina, razumevanje za pevske vaje, prezaposlenost učencev)
Na osnovni šoli Danile Kumar so lepo poskrbeli, da pevske vaje potekajo v času, ko ni drugih obveznosti Včasih pa se kljub vsemu zgodi, da tovarišice učiteljice zadržijo pevce pri dodatnem pouku. Veliko pevcev hodi še v glasbeno šolo ali pa se ukvarjajo z najrazličnejšimi šolskimi in izvenšolskimi dejavnostmi. Zato je zelo težko imeti intenzivne vaje pred pomembnejšimi nastopi. Vsi bi morali imeti večje razumevanje za, preobremenjenost nekaterih učencev Pevci sami si zelo želijo nastopov in dobrega petja Za njihovo prizadevno delo jim je šola lansko leto omogočila nekaj dni intezivmh vaj v Portorožu. Lepo bi bilo, če bi se tudi letos spomnili nanje Zborovodja Jože Naroločnik in njegovi mladi pevci imajo za prihodnost veliko načrtov in želja Še naprej bodo nastopali na raznih pevskih re-
vijah, pripravljali bodo samostojne vsakoletne koncerte, sodelovali z glasbeno šolo, s Krajevno skupnostjo in z Društvom prijateljev mladine. Del zbora (7. razred) bo 25 5 1985 nastopil na pobrateni Osnovni šoli Josip Broz Tito v Kumrovcu Želijo si tudi nastopa na radiu
Zborovodja bi rad razširil program na več zahtevnejših skladb domačih in tujih skladateljev, tudi sodobnih Za to bodo potrebni dobri pevci Pravi, da naj bi peli v zboru le najbolj sposobni in prizadevni pevci, kajti le tako bo dosegel tisto, kar si vsak zborovodja najbolj želi: »čisto intonacijo, jasno dikcijo, preponsko petje, intenziven ton in lep zvok zbora <■
Učitelj in zborovodja rrii je v kratkem razgovoru razgrnil bogato delo mladinskega pevskega zbora in načrte za pritiodnost Ko človek posluša kaj takega, nehote pomisli, koliko časa traja delovni dan učitelja? Goiovo je čudovito peti v zboru, ki izžareva mladost, vedoželjnost, navdušenje in neizmerno ljubezen do glasbe VERONIKA BRVAR
Oddajo Iz dela glasbene mladine na 1. programu ljubljanskega radia, ki bo na sporedu 1. 12.1984. ob 19.30. V njej bomo Predstavljali predvsem posnetke, ki so drugače težko dosegljivi (glasbeni primerek Li-9etijeve glasbe, rapa, Nietov, glasbe Gamelin tria, pa še kaj).\
9
Poklic
O or
Orgle so nastale s spojitvijo dveh glasbil: siringa (pastirske piščali) in dud. Na njihov nastanek je vplival tudi kitajski »šeng«. Ko so torej spojili različno uglašene piščali in meh, kije dovajal zrak, je nastalo novo glasbilo, ki se je najprej uveljavilo na posvetnem področju. Uporabljali so ga že v starem Rimu, predvsem pri gladiatorskih igrah. Takrat so temu glasbilu rekli hidraulos Z njim so dali znak za milostni udarec, s katerim je zmagovalec dvoboja pokončal poraženca Hidraulos so s seboj nosile tudi rimske legije. Slike iz rimskega časa pogosto prikazujejo to glasbilo En sam primer tega glasbila so našli v rimskem taboru v Aquin-cumu blizu Budimpešte, kjer je zdaj razstavljen v muzeju. V te »orgle« so zrak dovajali s pomočjo vode Pozneje (v IV st.) so uporabljali pnevmatične orgle, katerim so zrak dovajali s pomočjo kožnih mehov Po propadu rimskega cesarstva so se orgle dalje razvijale v Bizahcu Tam so postale drag, luksuzen instrument, ki je bil včasih qJ?ogaten z raznimi mehanskimi napravami za posnemanje naravnih glasov (petje ptic, čričkov....)
Z vzhoda so se orgle začele širiti v Evropo v Vlil. st . predvsem kot glasbilo pri verskih obredih Dolgo časa pr&d tem pa je bilo prepovedano uporabljati jih v ta namen Leta 757 je bizantinski cesar Konstantin Kopronymos frankovskemu kralju Pi-pinu Malemu podani orgle kot znak vladarskega dostojanstva Po tem času so postajale orgle v bogoslužju vedno pomembnejše.
V IX in X st so imeli orgle najuglednejši francoski, nemški, italijanski in angleški samostani in cerkve. Po XIV. st. so jih imela že vsa pomembnejša mesta (pri nas je bil prvi Zagreb — I. 1359)
V renesansi so bile orgle v cerkvah namenjene predvsem podpori zborom oziroma posameznim pevcem, šele v zgodnjem baroku so pričele dobivati vlogo samostojnega instrumenta!
V tem času so se pojavljale že velike razlike v gradnji in igranju orgel v posameznih deželah.
Veliki skladatelji, predvsem Bach, pa so združili dognanja vseh teh dežel in ustvarili novo orgelsko glasbo, kakršno poznamo danes Pozneje so za orgle manj pisali in v naslednjih obdobjih niso bile več tako pomembne, pa vendar so jim v XIX. in XX. st. spet posvetili več pozornosti.
Po Bizancu je imela na razvoj orgel izreden vpliv cerkev, saj so se vse do devetnajstega stoletja uporabljale skoraj izključno v liturgične namene
Verjetno veste, da imajo orgle več manualov in registrov, bolje rečeno potegov, saj en poteg lahko pomeni, tudi več vrst registrov Pedali pri orglah zahtevajo dodatno koncentracijo, obenem pa je zato v zapisu potreben en notni sistem več Poleg tega so tu označeni še registri in manuali Tako je notni zapis sestavljen iz treh sistemov Včasih so bile oznake zelo skope: znano je, da je Bach zelo redko označil manuale, še redkeje pa registre Več pozornosti je registraciji posvečala romantika. Posebej natančni pri zapisovanju so pa bili in so še Francozi.
Za začetek študija igranja orgel je potrebno znanje klavirja, končana srednja glasbena šola, kar pomeni, naj bi bodoči študent imel znanje, ki ga da deset let učenja klavirja Nato
sledi še štiriletni študij in diploma Poleg samega igranja orgel je največkrat potrebna še kaka druga zaposlitev. Včasih so posamezniki bili le organisti, vendar redki. Največkrat so bili poleg tega še cerkovniki, učitelji ali pa obrtniki Pri nas profesionalnih organistov ni, razen morda redkih izjem. Zato danes tisti, ki študira orgle, ponavadi študira poleg tega še kaj drugega (npr. klavir).
Orgle niso ravno praktičen instrument, saj ga ne moremo imeti v stanovanju Zato so tudi z vajami težave Enako je tudi s koncerti. Le-te si organisti največkrat organizirajo sami, najpogosteje po cerkvah, saj so dvorane zelo drage in si jih lahko privošči le redkokateri posameznik Orgle so bile in so še cenjeno glasbilo. Nekateri jih imenujejo »kralj« ali »kraljica« instrumentov. Drugi spet »zaročenka glasbe« Pravijo, da so orgle orkester v malem. S svojimi številnimi registri lahko z barvo zvoka posnemajo domala
RTIH
3S
Ilustriral: Črtomir Frelih
vsak drug instrument Znano je, da španski skladate! Manuel de Falla ni maral orgel Trdil je, da preveč omejujejo subjektivno izraznost. Vsak instrument ima svoje dobre in slabe lastnosti. Itn* svojo lepoto, kvaliteto in pomanjklji' vosti Ena od pomanjkljivosti org®1 je ta, da so omejene v'dinamičneif izražanju. Njihova slaba lastnost j® tudi velikost. Vendar pa dobf® zvočne in druge zmožnosti orgel I® napake odtehtajo Danes se razvijajo razna elek' tronska glasbila, ki imajo seveda svoje dobre strani, vendar pa bi j1*1 bilo nesmiselno primerjati z orglami, kajti glasba, napisana za orgle. bila, izvajana na teh glasbilih, le š® nadomestek Kadar pa gre za novo sodobno glasbilo, je drugače Konkurenca orglam pa ta glasbila n« morejo biti, kajti to je nekaka stranpot
—	predvsem eksperiment.
Včasih so organisti morali bit' sposobni veliko več improvizirat' kot danes Bach, na primer, je bil sposoben improvizirati celo fugo.
Tako so določene prehode in ka-dence skladatelji prepuščali domii’ Ijiji izvajalca-organista, vendar Pa so pozneje te zapise izpopolnili in dandanes takšnih skorajda ne sre-čamo več Vendar pa je za dobro izvedbo starejših dei dobro imeti ve^ izdaj le-teh, kajti le s primerjavo ra-zličnih izdaj se lahko približamo ti" stemu. kar je avtor sam hotel doseči
V	preteklosti je bilo več znanih M' delovalcev orgel, ki so se s svojin1' deli proslavili Najbolj znan je prav gotovo Silbermann, na njegove orgl® je igral Bach Skladatelji so v ten1 času pisali konkretrlo, za določen tip orgel
Danes je eden boljših izdelovalcev orgel tudi Schucke, ki je zgradil tud1 orgie v Cankarjevem domu.
Orgle postajajo v zadnjem času zopet popularnejše, kar je v veli*1' men tudi zasluga A. Schvveitzerja, K' je temeljito obdelal in v veliki men tudi predstavil Bachovo orgelsko glasbo glasbeni publiki dvajseteg9 ■ stoletja
Slovenija ima danes nekaj mladif organistov, ki obetajo, da bodo kakovost igranja tega glasbila pri nas ohranili na d»/Qlj visoki ravni. In kef so orgle tudi med mladino vedno . bolj priljubljene, se nam za njihov® prihodnost ni treba baJi
Pripovedoval je pr°* Hubert Berga«1' Priredil in zapisi Tomaž Raud1
10
Mlllllllllllll||||||||||||||||||ill||||||||||||||MfflMII||||||||||||||||j||||M
Orgelska in čembalska glasba 18. stoletja
Raziskave zadnjih let potrjujejo, da je bito glasbeno življenje na pobočju današnje Slovenije in sosednje Hrvaške v 18. stoletju veliko bogatejše, kot smo si dolgo predstav-'iali.,Že ob bežnem pregledu kopic notnih partitur, ki so bile odložene v arhive, je razvidno, da je pred dvema stoletjema pri nas delovalo veliko glasbenikov, od skladateljev do instrumentalistov. V cerkvenih arhivih najdemo včasih zelo zahtevne partiture maš, kar dokazuje 2nanje in sposobnosti tedanjih 9'asbenikov. V arhivih pa je mogoče najti tudi šte> ilne arije s skromnejšimi zasedbami inštrumentov, trii, k°ncerte, sonate in včasih celo solistične orgelske in čembalske skladbe- Dela, napisana zgdlj za klaviaturi so v poplavi ostalih skladb, namenjenih več inštrumentom ali glasovom, maloštevilna. Vzroki nedvomno tičijo v dejstvu, da so se te Partiture največ uporabljale in s tem veliko prenašale, tako pa tudi po-razgubile. Vseeno pa je te glasbe dovolj, da lahko dobimo dokaj jasno s|iko tedanjega ustvarjanja in znanja organistov ter čembalistov. Možnost' takratne interpretacije se še naj-lePše odražajo prek ohranjenih sta-nh inštrumentov, predvsem baročnih orgel. Čem balov in klavikordov iz 'istega obdobja je neprimerno manj 'n jih danes najdemo samo še kot Opuščene muzejske eksponate.
Nahajališča starih rokopisnih primerkov literature za orgle ali čembalo so različna. Največ orgelskih del iz 18. stoletja je ohranjenih v zbirkah (prepisih) orgelskih skladb, ^ so jih za lastno uporabo izdelali Posamezni	organisti.	Primerke
takšnih -orgelskih« zvezkov najdemo po raznih samostanskih arhi-V|b. največ prav v frančiščanskih. Frančiškam so glasbo namreč čredno g6jili. Primerki izrazito čem-balskih skladb so redkejši, saj so se ,e skladbe izvajale predvsem na 9radovih in glasbenih šolah, veliko manj pa v cerkvenih krogih. Žal so gradovi in šole med vojno bolj 'kopani kot samostani, zato je njihov glasbeni fond redkejši. Po vojni so hrambo nekaterih notnih rokopisov Prevzele razne institucije in s tem re-Sl|e del dragocenih primerkov. Naj-Več dragocenosti še vedno hranijo cerkveni arhivi, od katerih marsika-,6r' sploh še ni raziskan, kar nedvo-
mno obeta nova odkritja v prihodnosti.
Za predstavljanje stare orgelske in čembalske glasbe, odkrite na našem in tujem področju, so zelo pomembne publikacije notnih tekstov. Da smo tu med zadnjimi v Evropi, verjetno ni treba razlagati Jugoslavija je dobila prvo izdajo
v domače baročne glasbe, pisane za klaviaturo, šele leta 1975 Hrvaški muzikolog, pianist in pedagog Ladislav Šaban je tega leta v okviru publikacij Hrvatskega glasbenega zavoda pripravil zvezek skladb starih hrvaških skladateljev 18 stoletja iz Dubrovnika in s Krka. Izdaja je prirejena za klavir v instruktivni obliki in ima zanimiv predgovor, kjer izvemo marsikaj o posameznih delih in njihovih avtorjih. V zbirki so objavljene skladbe Luke Antuna Sorkočeviča (1734—1789), Ivana Maneta Jarno-viča (1745—1804), Toma Bestija (7—1830) ter neznanega mojstra, čigar skladba je bila najdena v samostanu Košljunu na Krku. Med objavljenimi deli naletimo na sonate, variacije in štiri Sorkočevičeve "študije«, ki so nastale kot harmonsko-kontrapunktične vaje.
čeprav bo za koga nemara boleče, je vendarle res, da Slovenci na muzikološkem področju iz bolj ali manj znanih razlogov v marsičem zaostajamo za našimi južnimi sosedi in to za deset in več let. Tako v urejanju starih arhivov z glasbenim mate-
rialom, proučevanju starih inštrumentov (predvsem orgel) in izdajanju stare domače orgelske in čembalske glasbe. Vse doslej smo bili priča i-jjolj instruktivnim izdajam klavirskih skladb svetovno znanih tujih skladateljev, pa izdajam sodobnih ali dve generaciji starih del domačih skladateljev. Nikakor ni
prav, da smo popolnoma izključili kvalitetna dela, ki so nastajala ali se izvajala pri nas pred več kot dvema stoletjema ter so popolnoma neznana. nikoli natisnjena,obenem pa del našega arhivskega gradiva. Letos |e bil tudi v Sloveniji led prebit, ko je izšla zbirka orgelskih skladb baročnih in klasicističnih avtorjev. Vsi ti rokopisi so bili najdeni v Slovenci in Hrvaški. Ta majhna antologija je izšla v že več let izhajajoči zbirki Musiča organistica Slovenica, kjer so bile doslej objavljene orgelske skladbe sodobnih in nekaj generacij starejših domačih skladateljev. Zvezek ni pomemben samo zato, ker je „ to prva tovrstna publikacija stare domače glasbe v Jugoslaviji, temveč tudi, ker je med skladbami (vse so objavljene prvič) natisnjena tako rekoč neznana enostavčna sonata Jakoba Frančiška Zupana (1734-1810). Ob 250-letnici rojstva tega pomembnega slovenskega skladatelja iz Kamnika se ni nihče spomnil, da bi kakorkoli počastili jubilej. Poleg Zupar.a so našli svoje mesto v zvezku še Benno Mayer
(1736—1818), skoraj neznan hrvaški skladatelj, frančiškan ih organist, veliko slavnejši Julije Bajamonti (1744 —1800) ter več neznanih mojstrov, katerih skladbe so bile najdene v frančiškanskih samostanih v Ljubljani, Klanjcu in Dubrovniku. Zvezek je v nasprotju s prej omejeno publikacijo izdelan kot »urtext« (čisti tekst, brez večjih posegov, z manjšimi popravki, omenjenimi v opombah), spremlja pa ga dovolj pester uvodni del, ki prinaša veliko novih podatkov. Vse skladbe so napisane samo za manual(brez pedala) in jih je možno izvajati tudi na klavirju. Značilnost orgelskih skladb iz tega obdobja na našem področju je ta, da redko predvidevajo uporabo pe-dalne klaviature, saj je bila le-ta na naših orglah iz tega obdobja preokorna in je rabila zgolj za spremljavo z dolgimi toni. Sploh pa je bila večina tedanjih orgel brez pedala (pozitivi).
V	zbirki najdemo sonate, variacije in elevazione.
Naslednje leto bo ob 40-letmci Državne založbe Slovence izšlo več del. med katerimi se bodo pianisti gotovo razveselili prvih treh zvezkov tako imenovane Ptujske zbiike. Ptujska študijska knjižnici hrani izjemno bogat fond glasbenih rokopisov iz 18. stoletja, med katerimi je tudi več čembalskih.suit (parthie. di-vertimenti) avstrijskih skladateljev. Z izjemo redkih suit so skoraj vse še neobjavljene (del fonda so pred leti objavili Avstrijci!) in tako tudi neznane. Posamezni stavki so naravnost šarmantni in v ničemer ne zaostajajo za skladbami iz tega obdobja. V treh zvezkih bo izšlo pet suit skladateljev: Johanna Michaela Steinbac-herja (prva polovica 18. st.), Wence-’ slava Raimunda Bircka (Pirck) (1718—1763) in Georga Christopha Wagenseila (1715=— 17V). Notni tekst bo izdan v čisti obliki (urtext). v uvodnem delu pa resnično ne bo manjkalo nasvetov za.interpretacijo Marsikdo bo: dobil vpogled v stilno izvedbo okraskov, ornamentiranje pri ponavljanjih, izvajanje togih figur v smislu "in6gal<* not, artikulacijo, tempe m še kaj. V naslednjih letih se bodo tem trem zvezkom pridružili še ostali, saj namerava DZS objaviti celoten čembalski fond ptujske zbirke. Že sedaj |e možno v novi trgovini DZS z muzikalijami pri Križankah dobiti oba na začetku omenjena zvezka (Skladbe, starih hrvatskih skladatelja 18 stolječa iz Dubrovnika i Krka, L. šaban. Zagreb 1975, in Orgelske skladbe Zupan, Mayer, Bajamonti, anonimus. M. Bizjak, Ljubljana 1984). kar utegne biti koristno obvestilo za pianiste in organiste.
MILKO BIZJAK
Fotografiral: Oskar Dolenc
Skladatelj nove glasbe
lllllilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllU
Gyorgy Ligeti
Madžarski skladajelj Gyorgy Ligeti se je pojavil v času, ko je navdušenje nad serialnostjo upadlo, ali bolje rečeno, v trenutku, ko se je začela njena kriza. Leta 1956 je Ligeti emigriral na zahod. S tendencami sodobne glasbe se je seznanil, ko je delal v kolnskem studiu elektronske glasbe in analiziral dela serialnih skladateljev. Na osnovi teh izkustev je z orkestralno skladbo Apparitions (1958/59) komentiral trenutno stanje evropske glasbe, v orkestralni skladbi Atmospheres pa je dokončno krenil svojo pot.
Ligeti je danes popularen skladatelj. Tisto, kar daje privlačnost njegovim delom za široko publiko in spodbija mnenje o nepristopnosti sodobne glasbe, ne da bi pri tem podlegalo komercialnim efemerno-stim, tiči morda v dejstvu, da so njegova dela, čeprav realizirana s skrajno čistimi glasbenimi sredstvi, izrazito asociativna. V zvezi s tem Ligeti v nekem intervjuju iz leta 1970 pravi: »,.. Zame igrajo resnično veliko vlogo povezanosti različnih čutnih vtisov. Ko slišim glasbo, vidim barve in oblike. Vendar to ne pomeni, da gre za kakšno literarno ali ilustrativno glasbo v smislu programske glasbe. (...) ... kot umetniško-delo je zame glasba dejansko povezana z vsemi področji predstavljanja, celo s tistimi iz realnega življenja. Vse se spreminja v glasbo! Dejal bi. programska glasba brez programa, neka izjemno asociativno' nabita glasba, vendar čista glasba.«
Ligetijevo skladateljsko izkustvo je trdno povezano s polifonijo evropske glasbene tradicije od nizozemskih kontrapunktistov do Bartoka, Schonberga in VVeberna, pa tudi s tisto glasbeno literaturo, ki je zavezana izključno barvi, kot na primer Debussyjeva dela ali pa Bartokova »nočna glasba« Na osnovi teh dveh izhodišč in izkušnje z elektronsko glasbo gradi Ligeti novo tehniko — mikropolifonijo, ki »predpostavlja veliko1 število linij, postavljenih na gosto druga vrh druge; ka-rakterizirane so z malimi intervali, med sabo pa se razlikujejo samo v drobnih melodičnih in ritmičnih detajlih, tako da jih ni moč posebei opaziti, ampak se potapljajo v zvok celote, čeprav vsaka od njih vpliva nanj,« ter tako tvori tkivo, ki je videti kot »komaj gibljiv zvočni blok, znotraj katerega se nenehno medsebojno tro številne melodične linije, to pa se odraža v nenehnem oscilira-
nju in drhtenju zvoka, ki se tako su-blimira v zvočno barvo.« (JME, zvezek II)
Atmospheres je bila prva skladba, v kateri je Ligeti uporabil mikropoli-fonijo. Ustvarjanje barve s sedimen-tiranjem in polifonim vodenjem številnih glasov se je odražalo v vsebini, ki je postala tipična za Ligetijev glasbeni svet. To je nedogajanje, eno samo stanje, ki se transformira s pomočjo barve. Z Atmospheres se tako začenja linija, ki povezuje cel niz del, ta pa se pojavljajo kot vedno manj statične in v tkivu različne variacije enega modela. Volumina (1962), skladba za orgle še ponavlja isti princip na drugem sredstvu, Kyrie iz Requiema (1963), kasneje pa mnogo izraziteje Lontano (1967) za godalni orkester, pa s pomočjo gostih mikropolifoničnih kanoničnih tkiv že prinašata novo kvaliteto v to vsebino — gibljivost znotraj negibljive forme.
Osamosvojitev posameznih ton-
skih višin, intervalov in zvočnih kompleksov iz celotne zvočnosti pa v Lontanu, 10 skladbah za pihalni kvintet (1968), II. godalnem kvartetu (1968), skladbah za godalni orkester Rarmfications (1968/69) in Komornem koncertu (1969) postopoma vodi nazaj k samostojnosti posameznih melodičnih linij znotraj goste mrežaste strukture skladbe za orkester Melodien (1971) in naprej k svobodnim spletom melodij.
V	vokalno-instrumentalnrh skladbah Aventures in Nouvelles Aventu-res (1962/65) se je Ligeti odpravil v drugo skrajnost, kratek dih, raztrganost, pretiranost, agresivnost, evfo-ričnost, kolažno nizanje ekstremnih stanj, gradeč formo s »polifonijo izraza«. Tako je odkrival nasprotni pol svojega sveta. To se v nadaljnjem Ligetijevem delu pojavlja večinoma le kot del večje celoto. Izjema je edinole opera Le Grand Macabre (1975/77), kjer je izraz še bolj potenciran, giblje pa se na polju ludi-
stičnega, stripovskega, bizarnega, karikaturalnega.
V sredini šestdesetih poskuša Ligeti združiti dva osnovna modela, ustvarjena v Atmospheres in Aven- | tures. vendar pa. kot pravi v interv- j juju s Hauserlom: »... jaz tega nikakor nimam za sintezo. Prej bi dejal, iz dveh dosedanjih tipov gibanja težim
k drugačnim modelom gibanja, ki niso niti totalno mirovanje, niti totalno abruptna sprememba.«
Tako Ligeti na eni strani dinami-žira nedogajanje s pomočjo kanonskih slojev, ritmičnih rastrov, osamosvajanja tonskih višin, intervalov, zvočnih kompleksov, s čimer uresničuje ustvarjanje in razrešitev napetosti, po drugi strani pa raztrganost in gibljivost veže v ritmične rastre. ki gradijo ritmično usklajene zvočne mreže, te pa so zato bolj ali manj gibljive. Ritem kot sočasno stabilizirajoči in destrukcijski element vse bolj okupira Ligetija. i? tega pa izhaja tretja vsebina njegove glasbe — mehanicizem. Ne zanima ga namreč ritem v tradicionalnem smislu, v smislu povsem avtomatiziranih tokov. »Tisto, kar me pri tem izziva, je, kopirati več slojev, več časovnih rastrov v različnih hitrostih in dobiti tako postopna ritmična odstopanja. Mislil.sem, tako kot da se kvari stroj. Tega ne mislim I programatsko... to je samo aluzija | na avtomatizacijo, v kateri živimo." |
V iskanju novih odnosov med po- j sameznimi načini gibanja gradi I Ligeti večstavčne skladbe, kot so H j godalni kvartet. 10 skladb za pihalni I kvintet, Komorni koncert itd., s pomočjo vseh treh modelov — negibljivo. raztrgano, mehanicistično — v »kaleidoskopsko formo«. Ligetijevo ustvarjanje po prihodu v zahodno Evropo odlikuje enakomeren razvoj brez zastojev. V Atmospheres in Aventures je zgradil dva osnovna izrazna načina, potem pa ju je variiral. prežemal ter povezoval v novo formo. V tem smislu Ligeti na novo osvetljuje svoj glasbeni svet. in tako približevanje osnovnih glasbeno-vsebinskih principov omogoča njihovo sožitje znotraj večje celote v kaleidoskopski formi, statični mikro-polifonski bloki pa se postopoma spreminjajo v svobodne melodične tvorbe.
NATAŠA KRIČEVCOV Prevod: NADA VODUŠEK
12
Skladatelj o ustvarjanju
Carl Maria von Weber
1786—1826_______________________
»Za nalogo, da opišem občutja, ki mi jih je zbudil pesnik, in da najdem takšno glasbeno obliko, ki bo, če Ip mogoče, na vse poslušalce učinkovala podobno, imam najprej tri mak-sime. Imenujejo se: biti sredi stvari; okleniti se je in koncgjitracija. — Menim namreč, da mnogi, zlasti mladi talenti, ki jih žene nepotrpežljiva želja po komponiranju, začnejo pisati prekmalu, ko so pesem komaj pogledali in zahtevano občutje pri njih šele nastaja. Kako boš jasno na-. slikal za druge, kar še sam nejasno vidiš? In kako naj bo opis močan in življenjski, če je njegovo občutje v nas samih še medlo? Moje pravilo je bilo in je zato pisati šele potem, ko je predmet pred menoj v polni jasnosti in življenjskosti in ko živi občutje v mojem srcu v polni moči. Šele nato poiščem prve note v njihovem polnem življenju, da bi to občutje, kolikor je le mogoče, zajel in opisal.
Ce pravim, da se je treba občutja okleniti, mislim pri tem na trud. da določim in ohranim vsak takt ter da ne dopustim v sliki nobene nedoločenosti in medlosti. Tudi pri tem mnogi skladatelji ne ravnajo prav skrbno in premalo pazijo na podrobnosti. Kaj je en takt v njihovih očeh! Pa je zelo veliko! Zaradi neustrezne harmonije lahko moti celotno melodijo. Poskusite v Mozartovi ariji Reich mir die Hand, mein Leben (Podaj mi roko, moje življenje) ali v katerikoli drugi misli iz njegovih oper spremeniti samo en takt, in takoj boste videli, kako to moti celoto in kako mora biti vsak takt prav zato v naravi te melodije njen bistveni člen.
Narave in navade umetnikov so zelo različne. Kar nekomu močneje podžge fantazijo, lahko drugemu pogasi plamen. Ce se predmeta oklenem, me to nikakor ne hromi, ali če vam to zveni bolj jasno, deklama-torično prilagajanje ritmičnemu in tonskemu poudarjanju in vijuganju, ki naj ponazarja občutje, še mnogo bolj stopnjuje notranjo zagretost. Da se držiš teh maksim. je potrebno veliko premagovanja in daljše prilagajanje. Moram pa se zahvaliti Bogu. da me je privedel do tega. kajti brez teh maksim bi naredil sploh manj in težko kaj pametnejšega.
To mi daje namreč možnost, da lahko skoraj vsako uro prikličem svoje navdušenje in začnem spet tam kjer sem moral prekiniti. Kajti pri
svojih številnih poslih... svojih večjih del nikoli ne morem končati naenkrat. Tudi ne morem, kot hoče Goethe. čakati na ugodno uro in razpoloženje, marveč moram delati, ko imam čas in si sam ustvariti razpoloženje.
Manj izdelana mesta v dobrih umetninah niso lahkomiselno ' in slabo izvedena mesta. Umetnik jih oblikuje tako namenoma. Da ta namen doseže, mora uporabiti zanje isto skrbnost. Nekaj narediti ali opustiti, če gre za to, da izzoveš določen učinek, mora biti preračunano z enako preudarnostjo in enako prete-htanostjo sredstev. V tem smislu v pravi umetnini ne poznam nobenih malenkosti, takšnih mest ali potez namreč, ki bi jih eden oblikoval tako, drugi spet drugače: verjemite mi, če se pri meni v melodiji kvarta ali terca, ali obratno, obrneta navzgor ali navzdol, je to za pravilen izraz pogosto zelo pomembno.
S koncentracijo razumem kratkost. zgoščenost celotne oblike kot tudi posameznih delov. In to lahko spet dosežem tako. da se trdno držim maksime oklepanja v manjših in tudi v večjih delih. Kot se namreč v
nobeni melodiji ne sme pojaviti niti en sam slab takt. tako se seveda nikakor ne sme pojaviti v kaki obliki odvečen ali medel motiv. S tem se namreč takoj izgubi klenost dela, zmede se občutje in učinek je oslabljen.
Samo s temi tremi principi seveda ne morem zagotoviti svoji dramatični glasbi tistegr dramatičnega izraza, ki naj prevzame občinstvo. Z njimi dosežem resničnost izraza in kon-ciznost oblike, to pa |e vsekakor že veliko. Pomembno pa je tudi, kako resničnost izraziš, bolj bledo ali bolj življenjsko, energično. Da, navzoča pa mora biti moč izraza; hladno in medlo ter ravnodušno občinstvo je treba močno napasti, da postane pozorno in da prične sodelovati. S silo ga je treba potegniti v krog, kajti samo od sebe se ne bo ogrelo.
Povedal vam bom besedo, ki mi pomaga do moči izraza. Imenuje se: pretiravanje. To mislim resno in ostajam pri tej besedi. Seveda je pretiravanje velika napaka, če ga občinstvo pri umetnini opazi. Toda umetniku je v veliko pomoč pri ustvarjanju. — Nekoliko pretiravam izraz, poskušam ga oblikovati kolikor mogoče vroče, prepričan, da bo to.
kar se meni zdi v privzdignjenem razpoloženju morda premočno in pretirano, delovalo na poslušalca drugače, da bo zanj pomenilo šele prvo stopnjo življenjskosti, da ga bo lahko prestavilo v zahtevano toplino in sodoživljanje. — Nebo naj nas obvaruje pred mislijo, da sta za močne učinke brezpogojno potrebna množina in kopica zunanjih sredstev!
Moj način stopnjevanja izraza se veže v glavnem na oznako misli. Melodija mora biti energična, njena instrumentalna preobleka ne sme biti nikoli preobtežena
Kar je navidez odtrgano, fantastično, kar je bolj fantazijska skladba kakor navadno urejeno glasbeno delo, lahko ustvarijo — če naj kaj velja — brez dvoma samo prav znameniti geniji, ki si oblikujejo svoj svet, v katerem je le navidez vse narobe, ki pa ima gotovo svojo resnično doživeto notranjo zvezo, človeku — poslušalcu pa mora biti dano. da ga z njim doživlja. Toda v glasbi, katere izraz ima toliko nedoločenega in kjer je toliko možnosti za individualno občutje, je dano samo nekaterim, povsem enako uglašenim dušam, da čutijo enako. Pravi mojster mora vladati svojim in drugim čustvom, mora občutje, ki ga ustvari, sam v sebi obdržati, ga poustvariti zgolj z barvami in odtenki, ki izzovejo nemudoma popolno sliko v poslušalčevi duši.
Vi mislite — glede na moje kvartete in capriccie — da sem Beethovnov posnemovalec. In kot bi se to komu zdelo laskavo, ni meni prav nič prijetno: prvič sovražim vse, kar nosi pečat posnemanja, in, drugič, se v svojih pogledih tako razlikujem od , Beethovna, da mislim, da bi se komaj Kdaj mogel z njim srečati Ognjeviti, skorajneverjetni iznajditeljski dar, ki ga ima, spremlja takšna zmešnjava v urejanju idej, da mi kaj povedo le njegove zgodnejše skladbe. Zadnje, nasprotno, so zmešan kaos, nerazumljivo hlastanje za novostmi, iz katerega posvetijo posamezni nebeško genialni bliski, ki kažejo, kako velik bi lahko bil, če bi se znal brzdati. Ker seveda nimam velikega Beethovnovega genija, mislim, da lahko branim svojo glasbo vsaj v pogledu logičnega poteka in tehnike ter da z vsako skladbo dosežem učinek. Kajti le to se mi zdi namen moje umetnosti, da iz posameznih misli' spletem celoto, da v veliki mnogo-stranosti izstopa s prvo temo vedno enotnost. Prevod in priredba: dr. Primož Kur«t
Ilustracija: Črtomir Frelih
13
Mladi slovenski skladatelj
Igor Majcen — skladatelj
in skeptični zanesenjak
Akcijsko prizorišče v Comu
Mednarodni festival Autunno mu-sicale v Comu, ki je trajal od 2. septembra do 13. oktobra, je ena najpomembnejših resnpglasbenih itafi-janskih prireditev. Koncept letošnjega festivala, osemnajstega po vrsti, je bil hkrati dovolj širok in zožen; širok po pregledni, zgodovinski in žanrski lestvici dogajanj, zožen pa s selekcijo reprezentativnih glasbenih stvaritev in poustvaritev. Prav zaradi lega. pa tudi zaradi organizacijske trdnosti, doslednosti v orientaciji festival ni izzvenel kot še eno utrujeno prebujanje muze, ki v gajih slovenskih dolgo, dolgo životari in se, ne čisto sprijaznjena s svojim ždenjem, le redko zgane
Ideja, ki se je izkazala kot uspela in s katero je festival opozoril na resno glasbeno alternativo, je bilo srečanje štirih evropskih visokih šol za glasbo (Milano, York, f-iesole, Freiburg) v obliki seminarjev, koncertov slušateljev. pogovorov o poslušanih skladbah in najbolj žgočih glasbenih vprašanjih. Razgovori in polemike so ostajali na ravni profesionalnega rivalstva, izvirajočega iz zelo. raznolikih in nasprotujočih si estetskih gledišč, ki so se bila tokrat prisiljena javno dodelati, in prav vseskozi napeta akcija, uživanje v temeljitosti samega dela in razmišljanja o njem sta ohranila zdravo bojevniško klimo festivala.
Delavnost tujih dežel je očitno zelo spodbudna tudi za dva slovenska skladatelja, Uroša Rojka in Igorja Majcna. Prvi se je izkazal s skladbo za kitaro Minevanje.drugi pa z godalnim triom. Oba sta,v Comu prispevala svoj delež »s težo«, ki jo imata kot slušatelja freiburške šole Dva koncerta, posebej namenjena-študentom iz Freiburga, sta bila muzikalno najbolj dotakljiva, morda tudi zato, ker je kompozicijski oddelek na Staatliche Musikhochschule fur Musik eden najboljših v Evropi, predvsem po zaslugi obeh profesorjev, Švicarja Klausa Hubra in Angleža Briana Ferneyhougha. Šola oblikuje glasbenike z razvijanjem njihovega osebnega izraza, to pa je bilo docela razvidno iz izstopajoče kvalitete freiburških študentov
V	logično zaokroženem programu so se zvrstili portreti glasbeno obdarjenih, ki s svojim muzičriim prepričanjem uspevajo spreminjati znani oder v urok igre in spet igre, v kateri tud; zamaknjenosti lahko trajajo in se podaljšujejo tja čez konec.
Popolna zbranost zgolj za glasbo zavzetih udeležencev in angažiranost prav vsakogar v dvorani, naj-sibo na koncertih ali na pogovorih o njih, je bilo zato tisti (nam pogosto tuj) doživljajski največ, zaradi katerega je glasbena izkušnja tujine polnejša.
Pogovor
(Iz koncertnega lista — Como, 7. oktobra 1984)'
Igor Majcen. Komponist. Rojen I.
1952 v Mariboru (Jugoslavija), študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Urošu Kreku. Od I. 1983 študent Klausa Hubra na Staatliche Musikhochschule v Frei-hurgu.
M. Na festivalu v Comu si prvič prisluhnil svojemu najnovejšemu delu, skladbi za godalni trio, ga preveril ob strokovni in zahtevni publiki tvoje vrste; to je priložnost, da slišiš, koliko si se uspel približati svoji zvočni predstavi.
I. Res sem bil doslej bolj papirnati skladatelj. Od vsega, kar sem napisal. je to delo četrto, ki je izvedeno. No zagotovljena izvedba te prisili k odgovornosti, ne zadovoljiš se več s trenutno‘rešitvijo, ampak iščeš in po- ■* skušaš vedno znova. Obenem pa šele z izvedbo vzpostaviš stik z resničnim zvokom in samo na podlagi tega je seveda možno ugotavljati, preverjati. .
M. študiraš v Nemčiji, deželi, ki je nekako obremenjena z odgovornostjo do avantgarde, do ohranjanja svoje prve pozicije (glede na tradicijo) v glasbenem svetu. Kako se znajdeš? S čim si se moral soočiti, če si sa sploh?
I. Predvsem sem se moral kon-rrontirati s sabo in pri tem ni imela Nemčija odločujoče vloge. Po eni strani je to, glede tradicije, res. Nemci imajo š'e vedno komplkeš muzikalno odgovorne nacije, v Frei-burgu pa je ravno internacionalnost razreda to sprostila Freiburška šola je ena najbolj odprtih. Lahko delaš.
kar hočeš. Če lahko stvar utemeljiš sebi in profesorjem, ni problema. V primerjavi s skladbami italijanskih študentov, ki so bile — kar se forme tiče — v okviru postweberjanizma, je bil večer naših pestrejši, od cageov-skih do buolezovskih skladb.
M. Praviš cageovske, boule-zovske skladbe. Očiten je torej prevladujoč vpliv ključnih glasbenih osebnosti. Te tak vpliv ne zatre?
I. Odvisno od tega, koliko si sam zavrt. Sam sem, kompletno frustriran, upal, da se mi bo v Nemčiji odprlo. vendar me je prvo soočenje najprej zatolklo, pripeljalo komplekse do te mere, da so se na eni točki morali zrušiti. In tako se sprijazniš, da, kjer si, si in da moraš od tam začeti, čeprav si na tleh. Predvsem to, da sprevidiš da moraš sebe bolj ceniti. Zdelo se mi je, da me stvari v tolikšni meri presegajo (uboga mravljica, ki ne more iz mlake)! Dalo bi se pa tudi manj boleče. Recimo, splošna razgledanost... če ti je današnji glasbeni prostor dovolj znan potem te šok ne zadene tako močno. Študentu z zahoda so stvari že jasne, tvoja zvočna informacija, ki jo imaš, pa je preveč omejena. Ce si kompletno seznanjen z glasbeno sedanjostjo. najdeš pot, gre in potem
enostavno izbiraš, se nasloniš. Hitreje najdeš vzore in se jih tudi hitreje otreseš. Pri nas ti je bil na primer vzor Šoštakovič ali Prokofjev,,v glavnem ljudje, ki so daleč, daleč.
M. Pa prehitro samozadovoljstvo, teko značilno za naše glasbene kroge, saj skladateljem kmalu zmanjka sil, da bi prezračili znan prostor.
I. Tega ne bi posploševal. Izjema je ravno srednja generacija, recimo Lebič in Ramovš. Z Urošem (Rojkom
—	op. av.) sva bila šokirana, ko sva se pogovarjala z njima. Delata, delata, trdo delata. Muzikalno živa klima 50., 60 let, ko je bila ta generacija mlada in aktivna, je začela po nekaj uspehih plahneti, ostalo je pri tem. Pri nas se je ta tradicija (če je to sploh kdaj bila tradicija) utrdjla, postala tako rekoč edino, kar ti je na ljubljanski akademiji novega ponudeno. Gre za zelo preprosto stvar: da sploh pomisliš, da bi moral začeti razmišljati.
M. In tvoja »kompozicijska pamet«, se je kako preobrazila ,spričo teh izkušenj...
I. Pomembno mi je bilo vse to okoli knjižnice, predavanja, pa seminarji V Ljubljani tudi obstajajo partiture, posnetki. Bilo je rečeno (v Ljubljani namreč), čim manj se oziraj, da
14
Glasbeni tabori
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Kecskemet ’84
boš zadržal avtentičnost. Lepa misel, toda nevarna, da celo življenje odkrivaš Kolumbovo jajce in nikamor ne prideš. Čeprav se to ne navezuje na vprašanje.
M. Tvoja nova skladba je nekakšna verzija slovansko-barto-kovskega ekspresionizma. In bi tebe kot glasno samokritično osebo vprašala nekaj, o čemer ponavadi molčiš. Kje vidiš dobre plati te skladbe?
I. Gre za idejo, ki je praktično postala moja usoda...
M. To lahko povedna koncu. Daj, pohvali se malo!
I. Ne razumem. Kaj naj pohvalim? Da imaš lepo obleko? Kaj naj pohvalim?
M. Nekaj, a čimer si aedaj skromno zadovoljen.
I. Skromno zadovoljen sem predvsem s tem, da sem jo končal. Po akademiji nisem ničesar napravil, dolgo nisem mogel iz zagate.
M. Kompozicijsko gledano?
I. Kompozicijsko gledano. . a nisi zadovoljna, da začnem pri izhodišču, bo lažje.
M. Ne.
I. Ne mislim, da sem napravil mojstrovino, še zdaleč ne. Strašno veliko sem se naučil, čisto glasbeno-tehničnih stvari, pa tudi potrpežljivosti, zaupanja vase in, končno, skladba verjetno ni nezanimiva.
M. Kvaliteta te skladbe je...
I. Mogoče... ravno emocionalni vtis, ki ga zapusti, kljub recimo, svoji kratkosapnosti. Izhodišče mi je bil princip volje in napetosti in obenem inercija. Nič, saj nisem nič povedal.
M. Je to tlato, kar daje skladbi dinamičnost?
I. Ja, sigurno. Začne intenzivno, na koncu pa popolnoma »scaga« Upam, da to ni moja dokončna usoda. Gre za strogo komponirano skladbo z železnimi omejitvami, pisarno v razširjenem serielnem mišljenju, ohlapen dvanajsttonski prostor, pokrit z ritmično koherenco, ki pa pri poslušanju (na prvi posluš) ni razvidna, čeprav je končno edina. Mogoče sem si nadel pretežke okove, ki jih ponekod nisem znal prelomiti, in to mi je delalo največ težav, saj sem napravil pet ali šest verzij skladbe. To je tako kot pri nas, naša jugoslovanska mentaliteta. če hočeš skopati kanalizacijo, najprej položiš asfalt, da lahko načrtaš, kje naj kanalizacija poteka, potem šele razkoplješ. Ta način dela. Ko ustvarjaš skladbo, dobivaš bolj črno-belo sliko, pri poslušanju partiture ne dobiš takega vtisa kot pri poslušanju izvedbe. Čakaj, kaj sem sploh mislil povedati?... Pri skladbi se čuti, da je bila komponirana z naporom, ali pa samo jaz to čutim, mogoče...
MIRJAM ŽGAVEC
Bera seminarjev za glasbene pe-| dagoge je poleti majhna. Zato sem ' se ob kratki notici, ki je napovedovala delo mešanega zbora za bodoče glasbene pedagoge pod vodstvom Petra Erdeja v Kecskemetu na Madžarskem, zamislila. Preživeti počitnice drugače? Znatižejjnost in »firbec« sta me premagala.
Ob skopih podatkih v GM sem si predstavljala, da bo to nekakšen madžarski pevski tabor, resničnost pa je presegla vsa pričakovanja.
Mednarodni Kodalyjev seminar za glasbene pedagoge in dirigente, ki je bil ietos že dvanajsti po vrsti, je široka manifestacija. Na njem se vsaki dve leti zbirajo glasbeni pedagogi s celega sveta, ki jih zanimajo Kodalyjeve metode dela. Poleg njih pridejo na svoj račun tudi dirigenti pevskih zborov, ki pod mentorstvom Petra Erdeja naštudirajo z mednarodnim pevskim zborom veliko domačih in tujih umetnin. Čudim se, kako je mogoče, da Jugoslovani zadnji izvemo, kaj dela sosed.
Udeleženci smo bili razdeljeni v tri skupine: glasbeni pedagogi (več splošnih skupin), aktivni udeleženci tečaja za dirigiranje (pasivni so bili priključeni skupinam glasbenih pedagogov) in mednarodni pevski zbor, s katerim so delali aktivni dirigenti. Vsebino dela lahko razdelim na štiri osnovna področja: pevske yaje, predavanja, aktivno glasbeno udejstvovanje v komornih skupinah in koncerte.
Pevske vaje so bile za nas rdeča nit dogajanja, saj smo spadali v
mednarodni pevski zbor, ki je bil »vaditveno občestvo« dvanajstim dirigentom, izbranim na zahtevni avdiciji prvi dan. (Merilo za sprejem je bila čimhitrejša in čimboljša orientacija v partituri ter način dela z zborom.) Nad delom je skrbno bedelo oko vodje seminarja Petra Erdeja. Program je obsegal v glavnem vsa stilna obdobja od zgodnje renesanse do del sodobnih madžarskih skladateljev. Vadili smo dopoldan in popoldan. V zadnjem tednu smo opustili dopoldanske korepeticije. Namesto tega smo delali z dirigenti, ki so skušali čimveč dirigirati in se je zato-naša koncentracija drobila. Popoldan pa je bilo treba vaditi dela, ki so bila potem izvajana na koncertih. Ker smo jih pripravili več, je bilo delo zelo naporno. Zadnji teden so tudi člani pevskega zbora dobili priložnost voditi jutranje upevanje in dirigirati zboru po eno skladbo. Nastopiti pred zborom, ki je sposoben brati z lista in hkrati dobro slediti dirigentovi roki, je zelo dobra izkušnja.
Drugo področje — predavanja — je bilo tudi močno orožje seminarja. Poslušali smo zelo kvalitetna predavanja: o stilni interpretaciji zborovske glasbe (Balasz Sunjogh), analizi Bartokovih del (Mih&ly Ittzšs), o mu-zikoterapiji socialno prizadetih otrok (dr. Klara Kokazs), v zadnjem tednu pa smo v času predavanj hospitirali demonstrativnim razredom. Po ho-spitacijah smo v debatah analizirali učne ure in dobili pojasnila o metodah in oblikah dela, njihovih smotrih, učnih pripomočkih in drugih zanimi-
vostih. Zanimivi so bili podatki o organizaciji glasbenega šolstva na Madžarskem ter 'spoznanje, da so učenci pri glasbeni vzgoji v osnovnih in tudi v glasbenih šolah vzgajani kot instrumenti. Pri pouku sicer igrajo in .poslušajo, še več pa prepevajo. Od tod visoka pevska raven Madžarov in njihovih pevskih zborov.
Seminar bi preveč trpel zaradi teo-retične preobremenjenosti, če nas ne bi zaposlili tudi praktično. Spričo 224 udeležencev to ni enostavno Organizatorji so uspeli tako, da so nas vključili v komorne skupine. Tu si lahko delal veliko, malo ali nič, po željah in sposobnostih pač. Najboljše skupine so se predstavile na zaključnem koncertu komornih skupin, na katerem so posneli tudi video kaseto.
Literaturo smo si izbirali v ogromni knjižnici. Mentorju Balaszu Sunjo-ghu ni bilo pod čast »delati muziko« tudi iz najbolj drobnih in lahkih skladbic. Nekaj problemov je bilo z urniki in s preveč nasprotujočimi si umetniškimi gledanji. Nazadnje je prevladalo mnenje, da pretirana pedantnost in nestrpnost v tritedenskem času bolj škodi kot koristi. Važno je sodelovati s srcem in v delo vložiti poleg truda predvsem dobro voljo, pa gre.
Na koncertih, ki so bili vsebinsko različni, se je predstavilo nekaj »prvoligašev« s tako težkimi in bravu rožnimi skladbami, da je poslušalec lahko le brez diha opazoval tehnične artizme Vse lepo in prav; malo jih zmore tako fascinirati. Vendar, ali ni prvi cilj glasbe in izvajalca pripraviti poslušalca do umetniškega užitka’
Povzetek našega tritedenskega dela so bili zadnji trije koncerti: koncert komornih skupin, nastop članov mednarodnega pevskega zbora in zaključni koncert vseh udeležencev. Tam so se pokazali sadovi vloženega truda, domiselnost, iznajdljivost, razvejana usmerjenost posameznikov in marsikateri glasbeni talent. Vse je potekalo zelo domače in pristno glasbeno-Umetniško. tako da so bili nastopi pravi užitek.
Slovo je bilo težko. Ostali so kupček naslovov, zapiskov in spomini na seminar, ki so ga obeležili skrbna organizacija, pester program dela in možnost pravega umetniškega udejstvovanja in bogatenja. Menim, da je posebno mladim pedagogom in glasbenikom sem in tja še kako potrebna tovrstna energijska injekcija CILKA ČERMELJ
Radio, tv...
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllll
Prix Italia ’84
Ne doživeti vsaj nekaj ozračja, v katerem so se v drugi polovici letošnjega septembra srečali vsi pomembnejši televizijski in radijski delavci iz domala cele Evrope pa tudi z Bližnjega in Daljnega vzhoda, Anlk-rike in Kanade, da bi si ogledali, poslušali in ocenili najnovejša dela, bi bila za radijskega urednika prava škoda — še posebej zato, ker je bila prireditev PRIX ITALIA tokrat tik pred našimi vrati, v Trstu.
Kongresna palača na obali tržaškega trgovskega pristanišča Marit-tima je nudila prijetno okolje za delo mednarodni žiriji ter vsem prisotnim iz triintridesetih dežel. Spremljali smo radijske in televizijske programe, razdeljene v tri žanre: radijska oziroma televizijska dela, kjer je prevladoval govorni del in so ga uradno imenovali Radio drama oziroma TV drama, potem dela, kjer je prevladovala glasba in so ga označili kot Radio Musič oziroma TV Musič, ter dokumentarna dela. Program se je vrstil tako, da se je bilo večkrat težko odločiti, kaj spremljati. Na obeh koncih — na televizijskih ekranih in v radijskem etru — so se nove ' ideje kar kosale med seboj, katera je izvirnejša in bolj omogoča prihodnost obeh medijev.
Če govorim o glasbenih delih na radiu, moram takoj povedati, da je bilo malo takšnih, ki bi jih lahko namenili radijskemu vsakdanjiku. Ekskluzivnost teh oddaj že presega delo glasbenega urednika in zahteva sposobnosti glasbenega ustvarjalca, skladatelja. V njegovih rokah in rokah izkušenih tonskih mojstrov je sporočanje vsebine. Organizacija zvokov v časovnem prostoru, pa naj bodo naravni, transformirani skozi elektronske instrumente ali čisti elektronski zvoki, je osnovno delo ustvarjalca takšne radijske oddaje.
Poslušali smo sedemnajst radijskih glasbenih del, med njimi tudi dvoje, ki jih je k tekmovanju priglasila Jugoslovanska Radiotelevizija. Ljudje, ki že več let spremljajo dogodke na tej mednarodni prireditvi (mimogrede, prvo srečanje je bilo 1948. leta na Capriju), vedo povedati, da se v zadnjih letih merijo med seboj takšne oddaje, ki so izdelane namenoma za ta festival. Zato tolikšno odstopanje od vsakdanje prakse, pa tudi čudoviti semenj novosti radijskega in televizijskega medija. Kako se na primer iz drobnega in v glasbeni zgodovini suho-
parno navedenega dejstva da ustvariti vsebinsko in oblikovno zanimiva glasbena oddaja! Seveda mora že v zasnovi in zamisli presegati povprečje, da sploh ne omenimo režijskega in tehničnega prijema. V oddaji finskega radia z naslovom Magnus Cordius se zanimivo soočata renesančni in današnji svet. Magnus Cordius. izmišljeni renesančni glasbenik, vizionar, se srečuje s Ciprianom de Rorejem in začetki kromatike v vokalni glasbi — istočasno pa ustvarja skladbo za štiri instrumentalne skupine s po štirimi glasbeniki, ki se med seboj ne vidijo. Vsaka skupina igra torej v svojem tempu in tonaliteti, kar že najavlja kvadrofonijo. Ali pa — v pogovoru z Nostradamusom iz 16. stoletja že predvideva glasbo, ki se ustvarja s pomočjo magnetizma. Magnus Cordius je radiofonska glasbena fantastika, ki jo je ustvaril po rodu avstrijski sicer pa finski skladatelj in umetniški vodja elektronskega studia na finskem radiu Herman Rechberger.
Prva finska skladba se je vezala na glasbeno zgodovino, druga pa si je privoščila dialog s slavno Picas-sojevo sliko Guernica. Skladatelj Usko MerllSinen se je osredotočil na nekaj likovnih detajlov in z njimi poimenoval tudi dele svoje oddaje, ki je pravzaprav skladba. Prava glasbena dela so nastala tudi nemtkim radijskim kolegom, ko so urejali in povezovali posnetke zvokov iz 2. svetovne vojne — Hitlerjevi in Goe-belsovi govori, korakanja vojakov, šumenje plina v celicah židovskih taborišč... pa švicarskim urednikom v glasbeni pravljici Črni pajek, britanski komorni operi Snežna
kraljica in še marsikomu drugemu.
Tudi naši glasbeni oddaji sta nastali pod peresi dveh skladateljev. Oddaja Interpretacija sanj mlade beograjske skladateljice Ivane Stefanovič je občutljiva povezava različnih zvokov, nekakšna zvočna interpretacija psihoanalize. Ivana mi je
o	svojem delu nekako takole povedala: »Skladba je nastala kot posledica dvojnih izkušenj: klasičnih in specifično radiofonskih, ki pa jih človek spoznava kot nekako novo študijo. Namenoma sem povezala oboje, ne da bi pri tem prikrivala njuno različnost. ,Plan flavte' je v celoti komponiran s plastičnim praece-densom kompozicije, drugi pa je .plan', ki se pojavlja na magnetofonskem traku, komponiran tako, da ga lahko ustvarja samo magnetofonski trak. ,Pla>i flavte' je razdeljen v deset tabulatur, .plan za trak' pa sestavlja čez sto elementov, kjer se pojavljajo normalna klasična glasbila s citati iz glasbene zgodovine, improvizacijski deli, glasbeno ozadje, zvočni efekti in govor — odlomki iz .Pisem iz ječe' Rose Luxemburg. Tretji ,plan‘ je govorni in prinaša pesem mlade srbske pesnice Vesne Krmpotič — besedilo je samo zvočna sestavina glasbenega dela in ga ni razumeti semantično.
Ivana Stefanovič ustvarja z naravnimi zvoki. Vladanu Radovanoviču
pa so elektronski zvoki osnovno gradivo. Skladatelj, ki že več let usmerja delo beograjskega elektronskega studia, je priznal, da se je njegovo
Malo večno jezero polnilo leto dni in pol. Tako je »domiselna uporaba elektronskih sredstev in' doseženo ravnovesje v sintezi tehničnih veščin in emocionalnega vtisa« pravo pojasnilo k doseženi posebni nagradi Prix Italia. Sicer pa je najuspešnejše tekmovala skupina italijanskega radia. Tudi njihov Lohengrin — nevidno dejanje avtorja Salvatora Sciarrina je skladba za solistko, in-' strumente in glasove. »Za operno gledališče nista važna samo glasbeni domislek in tisto, kar je vidno na odru, ampak predvsem dramatska kakovost glasbe (tisto, kar je nevidno, poudarjeno v naslovu skladbe), kar nas prevzame ali odbija« — to je eno od sporočil nagrajenega radijskega glasbenega dela.
Kot radijski urednik sem se seveda osredotočila na tekmovanja radijskih glasbenih del, slučajno pa sem utegnila pogledati tudi v dvorano, kjer so predvajali televizijska glasbena dela ter' doživela res izvrstno priredbo opere Carmen režiserja Petra Brooka, ki je bila na koncu tudi nagrajena.
Spremljati takšne prireditve, ki nas povezujejo z zunanjim svetom, pomeni ustvariti boljše možnosti za delo doma, pomeni bistriti ideje, izboljševati in dopolnjevati njih realizacijo ter iskati nove tehnične rešitve. To pa je nujno, če hoče radijski in televizijski program vsaj deloma stopati v korak s časom.
JASNA VIDAKOVIČ Radio Ljubljana
O
•S.
c
8
A
o
1
•16
Novi rock
Nietova srečna mladina
Osebna izkaznica — Niet, Ljub-ijana, september 1983, novi punk.
Koncerti — mariborski Rock piknik poletna turneja po mladinskih delovnih brigadah, Novi rock 84 predskupina ameriškim novopun-kovcem Youth Brigade,
Zasedba — Igor Dernovšek (kitara), Primož Habič (moški glas), ??? (ženski glas), Aleš Češnovar (baski-tara), Tomaž Dimnik (bobni), Tatjana (posli, propaganda).
Izobrazba — ljubljanski »usmer-jenci« družboslovne, kemijske in komercialne smeri.
Besedila — Depresija — Zapit in objokan v kotu ležim/Sam z mislimi, sam sred ljudi / Depresija, depresija v očeh, depresija me spremlja / Depresija, depresija, depresija/ — Ritem človeštva — ... in vsaka oblast pomeni policijo/in vsaka policija orožje v surovih rokah/in vsako orožje prinaša trpljenje / in vsi s trpljenjem prežeti so ostri potenciali upora / in vsak upor tih prerase v revolucijo / in revolucija prinaša novo oblast /in vsaka oblast pomeni policijo / — Melanholija — Melanholija obupa sredi kaosa/ Izkati izhod in slutiti / Da ni rešitve da ni rešitve.../ Izobčeni — Njihove oči umirajo, apatične so kot njihovi udi / Njihov boj je nemočen / In dnevi umirajo kot koraki / V vrstah in vrstah izobčenih...)
Niet: Srečna mladina (kaseta v izdaji ŠKUC, št. 13) — Le s katerimi elementi svoje glasbe (poleg uigranosti, seveda) Niet presegajo večino mladih domačih punk skupin? Konec koncev tudi njihov zvok sloni na podobnih zelo enostavnih klišejih, pa tudi besedilom bi lahko očitali 'zlete v neprepričljivo srednješolsko patetičnost. Ali je potem uspeh Nieta posledica kakšne »protekci-je«? No, Nietova kaseta ta očitek zelo uspelo zanika
1.	Zanimivo je poslušati zgodnje Nietove posnetke z druge strani kasete in jih primerjati z novimi s prve. Zgodnje Nietove skladbe se •■pokrivajo-' s standardi ljubljanskega novega punka: čim hitreje, čimbolj agresivno in brezkompromisno. Zapovrstjo delujejo enodimenzionalno, neizrazito in kar malce dolgočasno. Kako' drugačne so nove skladbe! V njih se srečujejo osnovne razsežnosti ameriškega novega punka. novi "Spon- in pa počasnejši zgodnje-punkovski in predpunkovski ele-
menti. Pri tem Niet uspelo lovi ravnovesje med agresivnostjo in melodičnostjo. Nadgrajevanja njihovega kitarista so skrajno enostavna, a so s svojo preprostostjo v okviru njihovega izraza precej bolj učinkovita in prepričljiva, kot bi bila v zeio razviti obliki. Tudi jedrnatost izražanja je lahko močan adut.
2.	Posebno poglavje Nietove godbe sta njegova pevca. Na prvi pogled čudna poteza skupine — vpeljava dveh pevcev na oder — se je po pol leta izkazala za zelo uspelo Oba glasova se sicer gib*;eta v »krogu« punkovskega in postpunkovskega
izredno odprto, neposredno, enostavno in dinamično odrsko predstavitvijo, ki ob izvrstni razporeditvi skladb in solidni tehnični uigranosti ne more ostati brez učinka. Jasno je, da je Niet učinkovita »živa« skupina.
Niet — Intervju, 19 10. 84 . Aleš C., Igor D., FjotrT.
Kot tako mlada skupina ste zelo hitro izdali kaseto.
Aleš: To smo najprej hoteli izdati kar sami. Potem pa smo se povezali s ŠKUC.
Igor: Pomembno je predvsem to, da smo se zelo hitro znašli v stu diu in tako zelo hitro imeli posnetke. Ti so ena tistih stvari, ki te lahko uveljavijo, po mojem celo bolje kot kak koncert.
petja. Drugače pa sta si popolnoma komplementarna Moško petje je do skrajnosti napadalno, enkrat novo-punkovsko preforsirano, drugič cinično »zabluzeno«, praviloma pa vedno »temno-, depresivno. Ženski glas pa je precej bolj sprejemljiv, melodičen ter naiven in s svojo »svetlobo- pritegne tudi nepunkov-ska ušesa. Glasova imata zelo dobro razdeljeni vlogi. Njune hitre, pogosto prav duhovite izmenjave, spopadi, komentarji Nietovo godbo še kako razširijo,
3. Besedila. Ta so v nasprotju s standardnim hard core (»trdo pun-kovskim«) bombardiranjem zelo uspelo povezana z glasbo in zapeta precej drugače učinkujejo kot na papirju.
4. Nietov koncert Ta združuie vse pozitivne prvine glasbe skupine z
Aleš: Imeli smo pač srečo, da smo dobili možnost poceni snemanja pri Borisu Cinču (klaviaturist Buldožerja).
Ali lahko glasLo Niet označim kot ljubljanski novi punk?
Igor: Seveda, samo ne kot hard core (»trdi punk«),
Aleš: Jasno je, da so v naši glasbi elementi novega in starega punka. Pri tem pa se ne prištevamo k nobeni ozki skupini.
V	kakšni smeri poteka razvoj vaše glasbe? Začetek je bil zeio enostaven.
Igor: Zdaj precej več delamo na melodiji in na rnalo bolj zapleteni zgradbi skladb. Sicer pa mislimo nekatera stara osnovna načela skladb uporabljati še vnaprej. Recimo menjavanje hitrih in počasnih delčkov v eni sklabi. Osnovno enostavnost pa bomo ohranili Bolje je
biti enostaven kot pa brez veze komplicirati.
Vaše kombiniranje dveh zelo različnih pevcev je za punk zelo nenavadno.
Igor: Ne oziramo se na prejšnje punk skupine. .Gremo čisto po svoje Zdelo se nam je zelo dobro imeti to razmerje glasov. Drugače je glasba kar preveč enolična. Tudi melodijo lažje gradiš Stalno pač nadgrajujemo.
Ali ste s punkom mogoče začeli zato, ker česa drugega ne bi bili sposobni igrati?
Aleš: Ne, to ni res. Nam pač ravno ta glasba ustreza.
Igor: To glasbo poslušamo, v njej živimo. Kakšnega težkega metala ali pa funka ne bi mogel igrati, ker nimam občutka zanju. Tudi ne zanimata me.
Mnogi vašo glasbo zaradi melodičnosti imenujejo komercialni punk.
Aleš: Ne vem, zakaj bi bila melodičnost pogoj komercializacije.
Tudi vaša besedila so precej drugačna od standardnih pun-
kovskih.
Igor: Bolj osebna so. Sam ne bi mogel pisati skladb na kakšni čisti politični osnovi,-Ker se ne čutim... Čutil bi. da se silim s takimi temami. Kot to dela marsikatera punk skupina
Pri tem so vaša besedila na trenutke grozno ,ob|okana. Vaš »heroj« sedi v kotu in toči solze nad samim sabo.
Igor: Jasno je, da je v njih malo patetike. Samo mislim, da je mladina v splošnem zelo čustvena. Tega nima smisla zatirati. *•
Čisto na koncu. Kaj mislite o trenutni ljubljanski sceni«?
Igor: Ta je zdaj v hudi krizi, z izjemo kakšne Glorie. Tudi hard core je v zatonu. Na začetku, konec lanskega leta, je bil zelo eksploziven. Zdaj pa je začelo vse propadati. Vzrok za to verjetno lahko iščemo v zaprtosti scene. Nima smisla stalno igrati istim petdesetim ljudem.
Aleš: Scena se poruši vase.
Igor: Sploh pa nas ta scena ne sprejema. Priznani smo v drugih, širših krogih, starejših punkovskih in pa v man) ekskluzivnih novopunkov-skih .
PETER BARBARIČ
Fotografija: BOŽIDAR DOLENC
17
Jazz
■IMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN
^'	jS	+	:
Rap — brbljanje, udarec, tatvina in še tisoče drugih pomenov - je zvok ulic newyorških četrti Bronx in Harlem: konzerve piva. razbiti hidranti grafiti, mulci, ki sedijo na stopnicah pred hišnimi vrati in kričijo ob bučanju glasbe iz tranzistorjev
... Ne me porivat, ker sem čist na robu / Poskušam samo, da ne znorim..:
Kot džungla je, včasih se čudim, / kako mi uspe, da ne propadem Grandmastar Flash And TTie Furious Flve / The Massage
Da bi lahko pojasnili atmosfero, v kateri je nastal rap, se je treba vrniti v pozna šestdeseta leta, v obdobje
upora črnskega prebivalstva, njegovega iskanja identitete — razvijanja posebnih etičnih in estetskih kodov. Zaradi pritiskov vladajočega aparata so namreč nastajali posebni geti črnega prebivalstva. Aparat je začel izgubljati kontrolo nad njimi in tako je represija postala še močnejša. Organiziranemu nasilju je mogoče vrniti udarec samo z organizirano akcijo: pojavila se je organizacija Black Panthers Party. Sledili so številni konflikti, zaradi katerih je črnsko prebivalstvo na širšem družbenem nivoju sicer dobilo iste pravice, kot so jih imeli belci, še vedrjo pa je ostalo zaprto v svoje četrti. Panterji so bili na političnem nivoju hitro iztrebljeni. Črnska mladina je ostala brez oporne točke. Potisnjeni globoko na rob, so ji bile »vrednote«, ki sta jih nudili kultura in ekonomija belcev, nedosegljive. Edina vrsta druženja je bil gang (tolpa). Največjo množičnost so gangi-dosegli sredi sedemdesetih letih in logično je, da so v teni času spopadi med njimi dobili največji (in tudi najbolj krut) obseg Afrika Bambaata, danes eden vodilnih rapperjev (prej je bil član enega največjih gangov v Bronxu) je v nekem intervjuju izjavil: »Ne moreš streljati na vse in vsakega, ne moreš rešiti problemov s prelivanjen lu/.o krvi. Uničevanje in samouničevanje sta nas utrudila Ženske so gaoge definitivno pripeljale v krizo: bile so naveličane gledati svoje umorjene fante in so bile prve, ki so gange zapustile« Po odhodu iz gangov so se mnogi prepustili trdim drogam, alkoholu in kriminalu, nekateri pa so se preusmerili v politično delo in poskušali spremeniti življenjske razmere v posameznih getih Gesla kot sta npr. Black power (črna sila) in Black is
beautifull (črna je lepa) so spet postala aktualna. Proti koncu sedemdesetih let so izginili še zadnji veliki gangi: na sceno je stopil nov tip vodje in druženja: disc jockey (DJ) in njegovi fani (ljubitelji). DJ-ji so križarili po Bronxu s svojimi prenosnimi diskotekami, »mikserji«, gramofoni DJ uporablja samo dva gramofona, eventualno pa še beat box (elektronske bobne). Na gramofonu se hitro izmenjujejo funky in drugi ritmi, novi pa nastajajo z ritmičnim miksanjern ali tehniko scratchinga, t j. zaustavljanja in ritmičnega obračanja plošče naprej-nazaj. D,J je lahko rapper, a ne nujno. Rapperji odrecitirani ali odpeti tekst vključijo v ritem glasbene podlage. Tekst je največkrat odpetvslangu (pogovornem jeziku), ki je razumljiv edino afroameriški manjšini New Yorka.
Ko so prvi DJ-ji ih rapperji prišli v študije, je sinonim za to vrsto glasbe postala založba Sugarhill Records, •ki je z zavestnim, kreativnim dobira-njem in kolažiranjem o^sbenega materiala uspelo zavrni, i tiste vrednote, ki jih bela in belo-črna Amerika serijsko proizvaja za geto. Javnega
nastopa rap »družbe« si ne da predstavljati brez grafitti paintersov — risarjev grafitov, ki opremljeni s sprayi, v nekaj minutah katerikoli prostor priredijo za zabavo. B-boysi, breakerji z akrobatskim plesom in mimiko a la Buster Keaton »obdelajo« rap glasbo
Propagiranje nasilja ali kontra-nasilja ima danes svojo različico v hip-hop filozofiji - nekakšni energiji samozavesti, načinu samopre-živetja in komuniciranja.
kot džungla je, včasih se čudim kako mi uspe, da ne propa-deiti...
Samosvoja izraznost se je vedno ohranjala in prenašala naprej tudi v kratki in burni zgodovini popularne godbe Črnska kultura, ki je izšla iz podrejenega položaja, v katerem se je znašla črnska skupnost, je v njej pustila neizbrisen pečat. Rap glas-ba-hip hop kultura produkt krize sedemdesetih let, je le še en odsev in dokaz kontinuitete »črne« avtentičnosti Nova senzibilnost, nova zavest vedno zahteva nov jezik pri
odrejanju novih vrednot, zahteva novo obliko lastnega izraza S prevzetjem najbolj perverznega komercialnega obrazca, ki ga proizvaja vladajoča kultura (disca), je rap glasba s svojo anti-disco obliko, ki se kaže v lomljenju besed, uničujoči uporabi vsakdanjega jezika, s scratch mixom-zanikanjem mistifici-ranega odnosa plošča-poslušalec, postala avtentična oblika izražanja.
S svojim ponovnim zavzetjem ulice, predstavami, ki terjajo poslu-šalčevo aktivno udeležbo, rap ni in ne more biti okrasek vsakdanjega življenja.
Opomba:
Na žalost to v zadnjem času vse bolj postaja. Kulturna industrija je očitno izvohala privlačnost rapa. Vse to se seveda s pridom izkorišča na najbolj spervertiran način. Tudi naše domače diskoteke in radijski programi niso izjema.
... ne me porivat, ker sem čist na robu... poskušam samo, da ne znorim...
ALDO IVANČIČ
Priredba in dodatek IČO VIDMAR
Jazz
lllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllM
Ganelin trio iz SZ
Vjačeslav Ganelin
Vse kaže, da ima Ljubljana veliko srečo pri jazzovskih godcih, ki so kakorkoli povezani s prvo deželo socializma. Pred dvema letoma je na festivalu v Križankah poskrbel za pravi šok »Ukrajinec- Keshavan Maslak in med seboj dobesedno sprl jazzovske strokovnjake, tokrat pa je za novi udar poskrbela avtentična sovjetska jazzovska skupina, ki sicer domuje in ustvarja v Litvi, že nekaj časa pa se klati po širni Rusiji, bratskih državah, včasih pa se znajde tudi v kakšni deželi dekadentnega zahoda. Trio pianista in skladatelja Vjačeslava Ganelina s tolkalcem Vladimirom Tarasovom in pihalcem Vladimirom Čekasinom se je v nedeljo končno pokazal tudi ljubljanski publiki, očitno preveč nezaupljivi, da bi napolnila srednjo dvorano Cankarjevega doma.' Vsem. ki ste količkaj podvomili o mo-, »rebitnih desnih antisocialistiinih odklonih skupine, lahko že sedaj povemo: zamudili ste koncert, kateremu bi iz letošnje jazzovske bere ob rob postavili samo še tistega z letošnjega festivala jazza, kvarteta Keitha Tippeta in Petra Brotzmana. Skratka, videti in slišati je bilo tisto, kar bi lahko poimenovali zdravo, socialistično jazzovsko godbo.
Trio Ganelin se nam je predstavil kot izjemno homogena, uigrana skupina treh izenačenih glasbenikov. ki vedo, kaj hočejo. Prvotni glasbeni ideji je podrejen celoten nastop tria, ki ob svobodno koncipiranih skladbah zna pokazati vse svoje komunikacijske sposobnosti, poznavanje jazzovske tradicije, katero zna na >-špasen>'. ironizirajoč način vključevati v svojo zvočno še kako radikalno predstavo. Prav izredna odprtost prvotnega koncepta pušča posamezniku — instrumentalistu znotraj sicer dokaj koncizno zastavljenih skladb popolno svobodo, ki jo znajo vsi trije mojstri med nastopom dodobra izkoristiti — bodisi s solističnimi intervencijami ali pa z -zafrkantskimi« pantomimskimi vložki. Tudi kakšnega plesnega koraka iz bogate ruske folklore ne manjka. Za takšno atraktivno podobo skupine vseskozi v glavnem skrbi »zafrkant« Čekasin, medtem ko ga ostala glasbenika efektno dopolnjujta z nenavadnimi zvočnimi efekti.
.Glasba tria Ganelin s svojo zvočno provokativno podobo, ne-
nehnim sproščanjem napetosti, poslušalca vseskozi drži v šahu. Ob vsej njeni širini, ki daleč presega v določene okvire zacementirano večino sodobhe ameriške jazzovske godbe, se je končno morala odtajati tudi ledeno hladna ljubljanska jazzovska publika.
Če že igraš, potem se igraj, kot to počne trio Ganelin, pa še kopica evropskih, tudi ruskih muzikantov...
S takšnimi vtisi smo se odpravili k trem muzikantom, od katerih smo hoteli zvedeti še kaj več o jazzovski in glasbeni scenj nasploh v prvi deželi socializma. Pogovarjali smo se z Vjačeslavom Ganelinom in Vladimirom Tarasovim.
Za začetek bi rad zvedel kaj o statusu jazzovskega glasbenika, položaju jazzovske godbe v SZ.
GANELIN: V tem trenutku v SZ deluje veliko profesionalnih jazzovskih skupin, ansamblov, kar je spričo.ve-likosti SZ povsem normalno. Naštel bi le nekaj najvažnejših centrov, kot-so Leningrad, Riga, Moskva, Vilnus, Kijev, Taškent, Alma Ata. Tbilisi, Baku, Erevan, Sverdlovsk. Vsa ta mesta imajo svoje festivale, svoje jazzovske dneve. Tudi jazzovske šole. V Vilnusu na primer, kjer predava Čeka'sin, deluje šestletna šola, kjer se otroci učijo improvizirati. Na glasbenih akademijah obstajajo posebni oddelki, namenjeni estradi in jazzu. Celo na konservatoriju lahko fakultativno vpišeš jazz. V Moskvi pa je tudi izredno prestižna akademija, na kateri poučujejo ruske jazzovske zvezde, Igor Brilj, Ciganov, ki sta tudi avtorja nekaterih pomembnej-
ših knjig o harmoniji, improvizaciji, jazzu nasploh,
Ali je v SZ težko živeti kot jazzovski glasbenik, ali se lahko preživljaš samo z igranjem jazza?
TARASOV: Situacija je pri nas podobna kot povsod po svetu.
Torej nimate nobene finančne podpore s strani vlade?
TARASOV: Ne. Stvar je takšna Če hočemo igraji jazz. ga igramo Noben problem ne bi bil nastopati vsak dan, ponudb je 'dovolj, toda mi enostavno nočemo igrati vsak dan.
Jazz je bil pri nas dolgo časa obravnavan kot dekadentna glasba z zahoda, mislim, da je bilo tako tudi v SZ. Vi sedaj igrate sodobno. zelo radikalno glasbo. Ste imeli kdaj zaradi takšne usmeritve kaj težav?
GANELIN: Pri nas (Litva, op. prev.) je jazzovska godba prevzela precej elementov sodobne komorne in simfonične glasbe, zato do takih problemov ni prišlo, tudi do takšnih opredelitev ne.
Govoril sem o stališču uradne kulturne politike...
TARASOV: Da, razumem. Seveda pri nas ni privatnih ustanov, ki bi se -ukvarjale z organizacijo kon-‘ certov in če ne bi bili povezani s kulturnim ministrstvom, ob vseh ponudbah ne bi mogli nastopati in snemati.
Kakšni so pogoji za snemanje plošč in kaset v SZ?
TARASOV: Vsaki dve leti posnamemo novo ploščo z novim repertoarjem.
Ali vidite kakšno razliko med vašo in zahodno jazzovsko
godbo?
GANELIN: Razlika seveda obstaja. O tem bi več vedeli povedati teoretiki. Sedaj-tega ne bi mogel natančno opredeliti.
•
. Kako prihajate do informacij o dogodkih na zahodu?
TARASOV: Na zahodu imamo ve-liko-prijateljev, glasbenikov, kritikov, ki nam pošiljajo plošče, jazzovske revije. Tu sta še naš Litvanski radio s posebnim jazzovskim programom in pa knjižnica, kjer lahko dobiš vse pomembnejše jazzovske revije od Down Beata do Coda Magazina.
Videti je, da je Litva trenutno eden vodilnih centrov sodobnega jazza v SZ?
TARASOV: Ne bi mogli govoriti o kakšnem posebnem centru v SZ -
To m New Vork.
GANELIN: Lahko pa rečemo, da sta Moskva in Leningrad bolj usmerjena v svving in dixieland.
Vjačeslav, ti si tudi skladatelj t. i. nove resne glasbe in seveda avtor večine skladb vašega tria. Ali tu obstaja kakšna povezava? So skladbe za trio pisane ali gre za improvizacije?
GANELIN: Jazz je seveda drugačno področje ustvarjalnosti. Ko pišeš, gre za bolj fiksirano, domišljeno. delo, pri jazzu pa gre bolj za navdih, kontakt s publiko. Za sedaj uživam delati na obeh področjih.
Bi nam lahko na hitro povedal še kaj o tendencah v novi ruski glasbi?
GANELIN: Tudi tu je veliko stilnih opredelitev. V Litvi imamo skladatelje, ki delajo na dodekafoniji, aleato-riki, minimalizmu. Prav tako obstajajo posebni festivali te glasbe. Tako‘j po vrnitvi v SZ bomo najprej sodelovali na tednu sodobne glasbe v Litvi. To je seveda glasba, ki pa ima svoj krog poslušalcev. Ljudje imajo preprosto radi glasbo.
Mi tudi. NAJ ŽIVI SOCIALISTIČNI
JAZZ!
IČO VIDMAR
Fotografiral: Lado Jakša
19
Rock esej
Napoved vojne državi popa
lan Penman je eno najuglednejših peres britanskega glasbenega tednika New Musical Express, ki 8odi med ključna In najzanimi-vej&a tlakana občila popularne glasbe. Penmanova septembrska »vojna napoved« prenlkavo razčlenjuje krizo ustvajalnostl trenutne države popa oziroma zahodne industrije glasbene zabave. Mnoge njegove ugotovitve razčiščujejo tudi »megle« okoli marsikaterega od domačih »pop-delavničarjev« ali »novorockov-cev« (U škripcu, Klinika za cinike, Gugu, Randevu...).
V	obdobju krize, ko je na popu največ pozlate, hkrati pa se ta vedno bolj giblje proti robu prepada, oziroma propada, bi se nam moralo poroditi kar lepo število vprašanj. Kaj hočemo slišati od popa? Kaj gre narobe? Zakaj vojna? Zakaj se je naše zaupanje v pop glasbo zmanjšalo? V kolikšni meri so masovna občila prispevala k temu padcu? Zakaj je vse postalo tako BUTASTO?
VOJNA! Kakšen je njen namen? Obnovitev.
Široko razširjeni pop in njegova masovna občila. Predstavljam si vojsko brez generalov. Samo anonimne duhove dobička, čemerne zadovoljnosti, prazne odkritosrčnosti, sposobnosti. Popolnoma nemogoče je izločiti posameznika, ki bi mu lahko na glavo naprtili krivdo — stratega, čarovnika,... Pri tem se je pop popolnoma prepletel z informacijami o sebi v masovnih občilih.
Skladba popa nas mora nujno izzvati in pritegniti, pozvati na dvoboj s svojo nesramnostjo, varanjem ter izvijanjem. Ljubimo jo, bojimo se je, soočamo se z njo, slišimo njen izziv. Našo pozornost pritegne nekaj nepravilnega v njej, njen (glasbeno) krivoverni delček ali njen podzavestni odklon. Naenkrat si ujet. Popolnoma vseeno je, če postane pozneje skladba popularna.
Kako je s pop skladbami danes? Vseeno je, če si za primer vzamemo Malcolma McLarena Tears For Fears, Flock of Seagulls. Thompson Twins,... Večina njihovih skladb ne izraža nobene goreče potrebe po tem, da jih je bilo treba ustvariti. Še najpogosteje le izračune (tržna odločitev. himna proračunu). So zgodovinsko in estetsko brez dimenzij in
brez vsakršnega občutka. Skrbi me ker so iz pop skladb izginile nasilnost, umazanija ter neznanje Strah me je sil prilagajanja ter odporov otopelosti, pohlepa in banalnosti
Če gledarti nazaj v petdeseta, šestdeseta pa tudi sedemdeseta leta, lahko ugotovim, da je imel celo takratni najslabši in najbolj starokopitni pop v sebi nekaj grobega. Zato se mi zdijo Wham nekajkrat bolj odvratni od takšnega starega pijanca, kot je Jerry Lee Levvis. Spajajo se z ostalo državo popa s pesmimi brez energije, brez sledov tragedije, brez solze v očesu in po svoje prispevajo k letu 1984. V anestetičnem petju s top lestvic me moti tudi dejstvo, da to ni ne onostransko ne tostransko, saj ne sloni na nepraktični sreči pa tudi ne na otipljivem zatiranju.
Pa si oglejmo tehniko Malcolma McLarena, ki zelo dobro osvetljuje impotenco države popa. Malcolm vzame delček opere (Puccinijevo Madame Butterfly) ali country melodijo in si jo prisvoji. Vzame jo, razume jo in jo uporabi ločeno od sreč in skrbi njenih '»originalnih lastnikov«. Pri tem avtor nima več časa ali domišljije, da bi lahko ob skladbi »spregovoril« sam. Ostaja le originalna modalnost, melanholija (oziroma karkoli že) v pevčevem glasu. Pri tem je tak avtor manj tat kot kaka subkulturna stara devica. Tat bi bil bolj obziren ali pa razsipen. Tak avtor pa samo pohaja in zapravlja
čas. Se naprej Cp poslušamo glas bene izraze kot sta recimo Reggae ali High Life (ena -pop godb« Zahodne Alrikej. ugotovimo, da so njihov tempo, tonalnost in zgradba sestavine vsakodnevnega življenja posameznika in skupnosti, ki jih ustvarjajo. Ta glasba je ljudska tudi v svojih »osnovah«, kot so etika etnocentri-zem. podnebje, gospodarstvo.. Ce jo skušamo posnemati ter pri tem poležemo njeno zvočno -bazo« in jo nadomestimo z elektronskimi bobni nam na koncu ostane le površna ideja tega izraza brez njegovih razsežnosti. kot so nevarnosti sreča, težave, nepopolnost. Ob tem seveda nočem nastopati proti kraji in prilaščanju. Ni glasbe, ki ne bi imela svojega »vira«. Skrbi me le način, s pomočjo katerega lahko tehnološke novosti spremenijo ali zbrišejo osnovne razsežnosti tega vira in poudarjajo njegove "počasnejše« in površinske komponente. Pop se spreminja v bledo pantomimo, v posnemanje načina življenja brez globine. Celo brez pasterizirane ironije
Ce sloni država popa na načelu uspeha na vsak način, potem njen politbiro, njem lakaji ne morejo stopati v akcijo z verigami zatiranja omejevanja. Zato uporabljajo »davljenje« v obliki širjenja in pretiranega zasipanja s podatki. Uboga usta masovnih občil dobrovoljno in radodarno bljuvajo -godljo«, ki je po-
Culture Club: še eno ime v vrsti.
trebna za gladko »obratovanje« države popa. Pri tem pa se vneto izogibajo vsemu, kar se v najmanjši meri odkL nja od »partijske linije«. Revije, kot Smash Hits ali (v oklepaj lahko vstavite skoraj vse domače revije, ki se »trudijo« s pop glasbo) so pri širjenju meja države popa ubrale značilno taktiko. Osredotičile so se samo na poigravanje z golimi »varnimi« podatki, ne da bi prikazale povezav in analiz ozadja glasbe, ne da bi posredovale »umazane« informacije. S tem napovedujejo padec duhovitosti in bistroumnosti. Njihov najpogostejši tip članka je opisovanje življenjskega stila glasbenika. Pri tem pa je večina glasbenikov brez njega. Podobna je bralcu. Govori iste stvari kot on. Ne pove mu nič novega. Le revi|a da njihovim izjavam odmaknjen sijaj. Zvezde naj bi minevale, pop kultura (in v okviru nje tudi revija) ostaja.
Večina novinarjev izven države popa je do nje preobširna. Do nje je v glavnem uporabljal liberalni, očetovski ton. Plošče so oobie, solidne, bolje narejene kot prej. To pa nikakor ne more vplivati na trinajstletnega kupca plošč Poleg tega večina uveljavljenih novinarjev popularne glasbe sedi v svojih stolčkih že leta. Vedno bblj se povečuje razlika v letih med njimi in njihovimi bralci.
Celo cenzura države popa ne onemogoča več komunikacije Ravno nasprotno Zdaj je v službi reklame. Primer: Skladba Relax skupine Franki« Goes To Holiy-wood (njihov prvi vided je bil prepovedan, pa tudi proti glasbi so bili sprva na marsikakšnem radijskem programu odpori) Cenzura se na Frankiejevo homoseksualno sen-zualnost odzove s popolno zaporo Ta pa je v državi popa v trenutku obrnjena na glavo Skrivnost cenzure lahko deluje kot skrivnost le v javnosti Tako prepoved dvigne prah in na delo spravi radovednost, domišljijo, špekulacije. Očiščeni Frankie! Njegova senzualnost se vklopi v spolnost ob »duplericah« pop revij na stenah v spalnicah najstnikov (in najstnic)
Kakšna glasba mi je všeč? Glasba vseh tistih, ki so jih krhke in mogoče napačne želje popeljale v pop kot dogodivščino, pri čemer je večina propadla. Pop se ne bi smel truditi delovati zrelo. Stojim pa tudi za glasbo tistih, ki dokazujejo, da lastne inteligence ne smemo razvodeneti z neodgovornostjo in oportunizmom.	s*
Kje moramo voditi napovedano vojsko? Predvsem znotraj države popa Inflltirati se moramo v njeno godbo uporabiti njene tehnike in jo ponovno pživiti
V	BOJI Prevod in priredba Piotr T.
20
Plošče, knjige
'lllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll!lllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll!!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Renesans/ Greatest hits/ RTB
Po dveh ploščah v preteklem letu (Glasba stare Srbije in Glasba starega Jadrana je Renesans (prvi jugoslovanski ansambel za Zgodnjo glasbo, kot se radi imenujejo) letos izdal še tretjo z naslovom: Greatest hits — Največji uspehi Na njej najdemo v priredbi člana skupine Dragana Mladenoviča skladbe srednjeveške in renesančne Evrope (Italije, Anglije, Španije in Francije) Večina skladb na plošči ima plesni značaj, kar ni čudno, saj je v spremni besedi pojasnjeno, da so na plošči skladbe, ki so pri obiskovalcih koncertov v dosedanjih petnajstih letih delovanja skupine naletele na najlepši sprejem. Izvedbe so profesionalne, način izvedbe skladb za publiko ni pretežko sprejemljiv, obenem pa ohranja značilnosti obdobja in umetniško vrednost glasbe, ki je izvajana na kopijah originalnih glasbil. Skladbe na pričujoči plošči so vse instrumentalno ali vokalno-instrumentalne. Čistih vokalnih skladb ni.
Glede na to, da so za ploščo izbrane večinoma »veseljaške« skladbe preteklih stoletij, jo bo prav gotovo vesel tudi kak manj zagrizen ljubitelj starejše glasbe.
TOMAŽ RAUCH
ETUDE 1 ETUDE 3
V OBLIKI VARIACIJ
na paganinijkvo TEMO
V OB1.IKI VARIACIJ NA PAGANINIJKVO TKIMO
Hilda Horah %
ETII)E\ ETUDEJV
in Form von Variationen
in Form von Variationen
auf ein Thcma von Papinim		mi' ein Thcma von Pa^anim
Mililo vunlAhilr I ti i'Vir. NMi w. i L-‘~ • • '		*, ' ' '
/.V • • • • • • * • • • * . ' # s • d # # , ' 			/ ««•*.«*«» * * , * *•, - - ' . :	i . l.
\K' ' ' '		• * •
l.y / 	L.l, l„ srr		'•> .‘-V
Borghesia/ Clones/ ŠKUC
Izbor glasbe za video puljsko- ljubljanskega dua Borghesia predstavlja nov pogumen in uspel podvig ljubljanskega ŠKUC-a. Borghesio poz-
namo kot enega zanimivejših alternativcev Novega rocka 83 in kompi-lacije 84—48 Manj znam, a dovolj zanimivi so bili tudi njeni video projekti in predstavitve (performancei) (Pier 46, Lustmorder) Poleg tega pa glasba Borghesie »podlaga« tudi lepo število videov v produkciji FV-ja, ŠKUC-a in Kulturnega doma Ivana Cankarja.
Za video glasbo Borghesie je značilen zelo premočrten razvoj Za to je posebno »kriva« njena glasbena baza, kjer se enolični ritem elektronskih bobnov srečuje z repetitivnimi motivi na klaviaturah Možnosti za nadgrajevanje je več Enkrat se srečamo s postopnim aranžmajskim dograjevanjem, drugič z neznatnimi, a še kako prefinjenimi variacijami na določeno temico, tretjič pa enoten tok razvoja razbijajo občasni, a še kako učinkoviti disonančm posegi
sintetizatorjev in »predelanih« glasov Pri tem se gibljeta obe strani kasete zvočno v dokaj nasprotnih smereh Prva stran zvem precej bolj trdo, energično, mračno in discoidno, ob tem pa se na njej znajde vse od asrl rapa (najbližja referenca bi bili Art of Noise) do poznoindustnjskega disca Cabaret Voltaireja in Laibacha Druga stran kasete je mehkejša in precej bolj melodična, na trenflke pa jo-celo odnaša v patetiko Vseeno pa je tudi s to »na glavi« še kako učinkovita in sugestivna Ob tem pa se tako skozi skladbe prve in druge strani vleče močna nevrotičnost, ki se na trenutke sprevrže v depresijo Vsaka skladba zase pretanjeno gradi svojo atmosfero, ki enkrat deluje nasilno, drugič napeto, tretjič umazano, čett-tič skrivnostno, petič poudarjeno urbano itd
S kaseto Clones smo dobili prvo-
SOLO
razreden izdelek muzaka (glasbenih tapet), ki z gradnjo svoje sugestivne atmosfere preseže devetdeset odstotkov sorodne ambientalne glasbe	‘
Še informacija o izdajatelju kasete To je ŠKUC, Kersnikova 4, Ljubljana Izdelek pa se da (tako kot izdelke Laibacha, Nieta) kupiti samo na tem naslovu (tudi po pošti)
pbč
Nove
glasbene edicije
ČRTOMIR FRELIH
V	sredo, 17 oktobra dopoldne, je bil v Društvu slovenskih skladateljev v Ljubljani nad trgovino muzikalij zanimiv glasbeni dogodek DZS je predstavila svoje nove glasbene edicije oziroma načrle v zvezi z nadaljnjim izhajanjem notnega gradiva. Prvi del predstavitve je bil namenjen
1	in 2 zvezku etud v obliki variacij na Paganimjeve teme, ki jih je za potrebe pianističnega izpopolnjevanja učencev na srednji in višji stopnji skompomrala naša ugledna glasbena pedagoginja Hilda Horak Pianistka, ki sicer živi in deluje v Švici, je variacije piedstavila na klavirju v živo Vsaka od variacij na popularne Paganimjeve teme obravnava en pianistično-tehnični problem in je tudi v kompozicijskem smislu stilno enovita Oba zvezka (tretji bo kmalu izšel) je pregledal skladatelj in pianist Pavel šivic, ki je delo priporočil za uporabo Zavod SRS za šolstvo namerava še v letošnjem letu organizirati seminarje za učitelje klavirja, na katerih naj bi se glasbeni pedagogi — pianisti natančneje seznanili z namenom, metodami in uporabo omenjenih zbirk
Organist Milko Bizjak pa je spregovoril o nekaterih zanimivih starih notnih zapisih za instrumente s tipkami izpod peresa domačih ali tujih avtorjev, delujočih na naših tleh, ki jih uredništvo DZS prav tako pripravlja za izdajo Eno takšnih skladb je predstavila naša čembalistka Tjaša Požar, in sicer na novo izdelani kopiji baročnega čembala graditeljev Mana Bjelanoviča iz Beograda in našega Borisa Horvata, ki je glasbilo tudi predstavil.
Obiskovalci so v sproščenem pogovoru lahko izvedeli o tem in onem v zvezi z glasbilom oziroma predstavljenimi edicijami ter kupovali in naročali omenjene-zbirke Ob tako spodbudnih dogodkih človek dobi prijeten vtis, da se naše glasbeni življenje počasi le premika na bolje
DARJA FRELIH
21
Prejeli smo
Glasbena mladina Slovenije Ljubljana, Kersnikova 4
Kaja Šivic, odgovorna urednica
V	Glasbeni mladini z datumom 8. 10 1984 ste v rubriki »Radio, tv...« namenili celo stran Radiu Glas Ljubljane. Vse lepo in prav, saj obrtniški plati novinarskega izdelka — intervjuja izpod peres Barbare S. Michielli in Adelajde, ni kaj očitati, če ne bi bilo hudo narobe z vsebino, ki jo do neke mere avtoricama ni moč naprtiti na ramena.
Namreč sogovornik Tomaž Sršen na dolgo in široko razglablja o Radiu Glas Ljubljane, predvsem o njegovem glasbenem konceptu, ne izogiba pa se celo ocen o uredniški politiki in drugem.
Kajpak smo se v uredništvu najprej vprašali, kdo je Tomaž Sršen in hkrati, po kakšnem novinarskem ključu išče Glasbena mladina informacije o neki ustanovi, organizaciji. Mar se zaustavi že pri vratarju ali se zadovolji z informacijami nekoga, bolj ali manj po naključju mimoidočega? Namreč, ne moremo si drugače pojasnjevati, kot da sta spraše-valki iskali nekoga, ki jima bo postregel s pričakovanimi odgovori in tako sta »naleteli«, na nekoga, ki se je ob začasno nezasedenem mestu v glasbeni redakciji, znašel kot zunanji sodelavec (za par ur dnevno) kot pomoč glasbenemu redaktorju. In tako od njega, prek Glasbene mladine. vsi. ki se na tem radiu trudijo, da bi izklesali trdno in kakovostno platformo glasbene politike, od posameznikov do glasbenega sosveta, ki ga prav zdaj snujemo, nenadoma zvedo o glasbeni in uredniški politiki od nekoga, ki |e prag tega radia komaj dodobra prestopil. •
Najprej prepustimo besedo glasbeni redakciji, Juretu Potokarju;
»Na žalost, ali še bolje, na srečo koncept dela'glasbene redakcije na RGL niti približno ni tako preprost in enosmeren, kot ga je bralcem Glasbene mladine skušal predstaviti sodelavec te redakcije. Tomaž Sršen.
. še zlasti, ker je s svojimi neodgovornimi izjavami skušal izničiti napore programskih delavcev, ne da bi bil pri tem o poteku dela sploh poučen, kaj šele pristojen za dajanje kakršnihkoli i?jav, saj je prav v času nastanka pogovora šele začel delati kot neposredni oblikovalec glasbenega programa.
Glasbena politika RGL je vsekakor del (in to dokaj pomemben) ce-Ibtne programske politike, kot taka pa je seveda podrejena njeni osnovni funkciji, to je informativno-stl. In ker RGL deluje na pretežno urbanem področju Ljubljane z okoli-
co, je temu prilagojena tudi glasba, ki ljudi najbolj zanima, to je sodobna popularna glasba. Ta izbor narekuje delno tudi prisotnost že obstoječih glasbenih programov v specializiranim izborom glasbe (tretji program Radia Ljubljana, Radio študent).
Ustrezno z imperativom informa-tivnosti skuša delovati tudi glasbena redakcija RGL, ki po sprejeti programski shemi spremlja aktualna dogajanja na domači in tuji popularno glasbeni sceni, pri čemer je v svojih odločitvah povsem samostojna. Ker je bilo v preteklosti zaradi premajhne kadrovske zasedenosti nemogoče ohranjati tudi ustrezno kakovostno raven informacij, se z novimi sodelavci trudimo, da bi čimprej odstranili tudi to pomanjkljivost, hkrati pa s predstavljanjem zanimivih glasbenih projektov skušamo dvigniti tudi glasbeno kulturo pri poslušalcih, kar nam po nekaterih pokazateljih delno že uspeva, seveda pa je na večje premike potrebno čakati daljše obdobje.
Poleg dnevnih glasbenih oprem skušamo postavljene zahteve uresničevati tudi v nekaterih posebnih glasbenih oddajah, kot so govorimo o glasbi (oddaja je namenjena predstavljanju novih plošč tujih in domačih izvajalcev, predstavljanju domačih glasbenikov v obliki živih pogovflfov itd:), nepozabne partiture (predstavljanje starejših popu-
OGLASI
larno glasbenih izvajalcev, jazzovskih izvajalcev in delno celo zanimivejših »partitur« s področja resne glasbe), lestvica novosti (ki je zasnovana na čim hitrejšem pretoku popularnih novosti, pri čemer pa nanjo uvrščamo tudi manj znane, vendar kakovostne posnetke), naj-naj tedna (vpliv na to oddajo je še najmanjši, namenjena pa je predvsem najmlajšim poslušalcem), pop informacije 1 (govorno-glasbena oddaja informativnega tipa, v kateri skušamo izčrpneje informirati o glasbenem dogajanju, novih ploščah in podobnem), razne ocene koncertov in drugih dogajanj v glasbenem svetu pa objavljamo v rednih informativnih blokih, čeprav s količino in kakovostjo za zdaj še nismo povsem zadovoljni.
Doseženi učinki v obliki razširitve spektra predvajane glasbe (reggae, novi rock, jazz) in v obliki novih oddaj kažejo, da se stvari spreminjajo, pri čemer raste tudi število poslušalcev.
Ob tem se mi kot povsem neustrezna kaže težnja omalovaževanja glasbenega programa RGL, ki je prisotna v celotnem intervjuju, še posebej, ker je pisan s stališča svetega prepričanja zapisovalk, da je dober pač samo tisti glasbeni koncept, ki ga edinega poznata in po katerem bi moral biti vsak radio razsodniški ter za vsako ceno »alternativen«.
želijo omogočiti povezovanje ter izmenjavo glasbenih potrošmh dobrin med našim bralstvom. Oglasi so brezplačni Na kuverto z oglasom napišite — Za oglase Če pa gre za odgovor na objavljeni oglas, pripišite tudi številko oglasa in njegovo šifro
PEVKO išče skupina avantgardne popularne glasbe, ki začenja profesionalno delovati naslednjo pomlad. Ponudba naj vsebuje kratek življenjepis, fotografijo in po možnosti tudi posnetek petja na kaseti ali traku, kar seveda vrnemo »Glasba je idpa« (84-11-010)
PRODAJAM dobro ohranjene plošče domače in tuje proizvodnje. Zvrsti: rock, jazz, klasika, folk. Poš-. Ijem spisek. T. Brezar, 64207 Cerklje na Gorenjskem 131 (84-11-011)
ČE ŽELITE PREPEVATI S PTIČI, igrali na kamne v ritmu valovanja morja, brenkati in gosti na veje dreves ob žuborenju potpčkov ter trobiti v buče ob bobnanju po vodi. in želite z nami raziskati, glasbo narave, potem se nam pridružite M Rudel. Glavarjeva 49-VI , 61000 Ljubljana. (84-11-012)
TU BOI STA ALI KONTRABASISTA, klarinetista in harmonikarja vabi k soustvarjanju glasbe, neobremenjene s stili Igram kitaro (8 strun), katero prepariram na različne načine. M. Rudel, Glavarjeva 49/VI., 61000 Ljubljana (84-11-13)
NOTE različnih glasbenih stilov prodajam Pošljem seznam Interesenti naj zapišejo, kateri stil jih zanima (84-11-014)
SODELAVCE pri sociološki raziskavi glasbene kulture Slovencev iščem. »Ljubitelji glasbe so ljubitelji ljudi«. (84-11-015)
UGLAŠUJEM klavir, hitro, kvalitetno in poceni. Tel (061) 224-760. (84-11-016)
Toliko o glasbenem konceptu RGL na kratko naš glasbeni redkator Jure Potokar.
Ob tem ko teče beseda o svobodi in nesvobodi glasbenega uredništva, ne bi veljalo trošiti besed. Toda. če si Tomaž Sršen predstavlja svobodo ob primeru, ko, denimo, nek spolni neuravnovešenec kliče deset in večkrat, naj bi mu kar naprej predvajali »Maleno«. da bi se naslajal ob besedilu »fukam te«, pa mu tega v glasbeni redakciji »ne smejo« v celoti ugoditi; ali če je merilo glasbene svobode predvajanje »Lili, Marlen«. potlej se v »vrhu« ne sramujemo let. ki mu jih očita nadebudni mladenič, ko pravi:
»Je nekaj komadov, ki so na tako imenovani črni listi. Če jih zavrtiš, se moraš kar pripraviti na posledice. To so zadevice v stilu Lili Marlen. pa Idolov »fukam te« ali Otroci samohranilk,« konec citata.
Če bi Tomaž Sršen enkrat samkrat slišal Lili Marlen ob topotanju nacističnih škornjev, potlej bi se vsaj malce sramoval tistega dela svoje glasbene izobrazbe, kjer vlada popolna praznina
In dalje pravi:
»Ja, štos je bil pred leti. Vrteli smo Otroke samohranilk, pa so tri »razpenjene« ženske telefonirale, da so samohranilke, a da njihovi otroci že niso pokvarjeni. Potem gre vsa stvar v zobe onim zgoraj, ker tudi oni ne razumejo, pa je konec veselja, kaj hočeš. To je le en drastičen primer.« konec citata.
In tako naprej. V takem stilu spozna bralec Glasbene mladine glasbeno in programsko politiko RGL. pri čemer se Tomažu Sršenu tudi približno ne sanja, da je RGL predvsem informativni medij, da ima svoj programski koncept, ki ga vsako leto in (ned letom sproti preverja in potrjuje ustanovitelj prek svojih mehanizmov; da RGL ni zaprta struktura posameznikov, marveč odprt na vse strani, do poslušalcev in medijev, ne le po vsebini, ampak tudi na glasbenem področju. Pa kaj bi se tokrat učili abecede. Če ob vsem tem od Tomaža Sršena prek Glasbene mladine zvemo, da je to komercialen radio, ki ga med drugim financirajo krajevne skupnosti, je to zares drastičen primer totalnega nepoznavanja stvari. o katerih govori, avtorici pa mu z veseljem nasedata.
Alternative, kakršne omenja Tomaž Sršen, denimo v stilu Lai-bach. Lili Marlen, »Fukam te« zares ,niso mogoče. Zato sprejemamo krivdo, ki jo Tomaž Sršen naslavlja na vrhove in bo moral svojo srečo poizkusiti pač kje drugje, kjer bodo za njegov okus bolj dojemljivi.
Glavni in odgovorni urednik: MARJAN REMIC Radk) Glas Ljubljane
22
Nagradna slikovna križanka
Očitno tiskarski škratje ne marajo Bitlov, saj so v prvem kvizu zaplesali kar pošten twist. Tako so skladbo Yesterday uvrstili na LP With The Beatles, temeljito pa so pomešali tudi številke vprašanj kviza in križanke. Borimo se, da bi jih ob drugi križanki ukrotili. Sicer pa bo tudi ta kombinacija križanke in kviza. Pravilne odgovore na vsa vprašanja boste našli tudi v križanki, če jo boste seveda pravilno rešili. Nagradili bomo križanko in kviz in kdor bo poslal obe rešitvi, bo prišel v poštev za obe nagradi, bedž REVIJE GM za kviz in ploščo za križanko. Nagradili bomo tri reševalce. Rešitve nam pošljite najpozneje do 30. novembra na naslov: REVIJA GM, Kersnikova 4, 61000 LJUBLJANA.
Nrgrajeni reševalci letošnje prve križanke so: Aleš Bešter iz Tržiča, Sonja Fon z Jesenic in Špela Štilec iz Naklega.
Rešitve malega kviza so: 1 a, 2b, 3b, 4b, 5c in 6c...
Mali kviz
1. Kako se imenuje glasbeni pripomoček, ki daje ritem pri igranju (slika v križanki!)
a) metalofon
b) metronom
c) trombon
2. V katero skupino glasbil sodi suzafon?	)
a) tolkala
b) pihala
c) trobila
3. Kako se imenuje šesta Beethovnova simfonija?
a) Pastoralna
b) Nedokončana
c) Eroica
4. Kakšno glasbilo je tamburin?
a) tolkalo
b) godalo
c) brenkalo
5. katera družina izmed slavnih izdelovalcev godal je najstarejša?
a) Amati
b) Stradivari
c) Guarneri
6. Kako se imenuje znak nad noto, ki podaljšuje njeno trajanje, običajno za polovico vrednosti?
a) kolona
b) korona
c) polton	t '
7. Aii ima zborovski dirigent paličico?
a) da
b) ne
8. Kako se imenuje orkestrsko glasbilo z zvokom zvončkov, na zunaj podobno harmoniju?
a) relesta
b) vibrafon
c) mariba Pripravil LUKA SENICA
Vrsta
uganke
PHEME-
TANKA
VPRAŠ
REŠI
TUDI
KVIZI
ITAL.
OEN
ENOT*
UOARJA-NJE NOG 06 TLA
RIMSKA
LJUBLJA-
NA
RIBJA
KOŠČICA
EDVARD
KARDELJ
VPRAŠ
ST
OSEM
IME
ČRKE O V GRŠKI PISAVI
VPRAŠ
St Sest
KRAGU
JEVAC
GRAD
Pr>; KOČEVJU
EKSPL
TELESA
ARABSKO M IME
KAZALNI
ZAIMFK
KRANJ
SKLADAT JN PIANIST LIPOVŠEK
GOSPODAR PRED JA MF
PERUTI
STRP-
NOST
VOGAL
VPR ŠT SEDEM
BARVA IGR KART
OMAMA
PRI OPERACIJI
VAZNO
ŽIVILO
SKLADBA ZA ENEGA IZVA JALCA
IME DVEH
KONTI
NENTOV
RAZBOJ-
NIŠKI
TOVARIŠ
SESTAVIL
IGOR
LONGVKA
NAŠI
RAZGLEDI
VPRAŠ ŠT. OVA
VPRAŠ ŠT TRI
NOVI SAD
BARIJ
PLES
IGLASTA
DREVESA
TE2A
EMBALAŽ
NAJPREJ
DELO,
POTEM..
30. CRKA V RUSKI ABECEDI
POVZROČ HM UPORA LETA 15H
12 IN 5 ČRKA
ČRE-
VESJE
VPRAS ŠT PET
ŽIVAL POD ZEMLJO
POGAN
PISATELJ
FLEMING
NAPAD
ANTON
INOOUČ
SREMSKA
MITRO
VICA
BABILON
MESTO
NAŠA NOVA TEMŠKA ZVEZDA (KAftMEN)
ŠAUIVI
STAVEK
SIMFO-
NIJE
HIMALAJSKA KOZA
REŠITVE IZ 1 ŠTEVILKE
KRIŽANKA — Vodoravno pakt,	Goya, cenilec, ope>a. CN, kita,	nograf, atropin, NEP. rudnine, Isola,
ozir, Ribi, oje, Stari, -h, mlin, Na,	Basra, Ana, VI. alti, Rom, eks, es. et-	aga, lev, Alois, Day, Am, kolut
lllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllilllllllllllll!lllllllllllllllljlllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllilillllllllllllll!llllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll
Naslovnica
Fotografija LADO JAKŠA
UREDNIŠKI ODBOR
Peter Amalietti, PeterBarbarič j (urednik). Miloš Bašin (oblikova-I lec in tehnični urednik), Jaka ! Furst. Lado Jakša. dr. Primož Kuret (glavni urednik), Igor Longyka, Mija L.ongyka (lektorica). Tomaž Rauch, Kaja Šivic (odgovorna urednica), Mojca Šuster in Mirjam Žgavec.
IZDAJATELJSKI SVET
Dr Janez Hofler (predsednik), dr. Marija Bergamo (FF-PZE Muzikologija), Igor Dekleva (AG Ljubljana), Lea ‘Hedzet (GMS), Nena Hohnjec (PA Maribor),
Zdravko Hribar (GMS), Marija Mesarič (ZDQPS), Lovro Sodja (ZDGPS) Jože Stabej (DGUS), Dane Škerl (DSS), Mojca Šuster j. (GMS) in delegacija uredništva (glavni in odgovorni urednik).
NASLOV UREDNIŠTVA
Revija GM, Kersnikova 4, 61000 LJUBLJANA, telefon (061) 322-367. Račun pri SDK Ljubljana, številka 50101-678-40381. Revija izide osemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina za XV. letnik znaša 150 Nd, posamezen izvod stane 20 Nd.
23
Notranje »pihalne« impulze Je Čakasin večkrat sprostil v silovito gibanje po odru, polno
č S
Bi!
(O O) O. >
-is?
" z s c
lili
" -.SL c
Illšf
IJIii
*!lif
L® .£* 3-C
1 S a£!
:S?8r
'I;
o o o
XO T3 >
> 3
Hill
ipc-i
— o°cj« s ^ *s ■" v m
HSfSa
= -jT > ® .i: .2
Itil.il
= -I C C TJ 5
Tudi igranje na dva saksofona hkrati je bilo pri njem zvočno upravičeno in učinkovito
Zvok polivinilaste ponjave je dobil v rokah mojstra Čakasina enakovreden glasben
nnmAn lent ostali »nravi« instriimanti