Naročnina mesrčno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljske izdaja celoletno 4b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III SLOVENEC ček. račun : Ljub-liana it. 10650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zugreb štv. 3V.011, I'raga-1 )unaj 24.747 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2'Ј'Л Telefoni uredniStvai dnevna «Iniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 209« fehaja vsak dan slatraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Za svobodo malega človeka Danes se vrši glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani, ki predstavlja največjo organizacijo kmetov, delavcev in obrtnikov v Sloveniji. Nad 150.000 gospodarstev malega človeka je včlanjeno v to veliko stavbo, ki s svojimi 630 zadrugami «krbi za najraznovrstnejše potrebe in zahteve organiziranih članov. Ta stavba se je začela graditi in je rastla kot zavedna reakcija proti krivičnemu družabnemu in gospodarskemu redu individualističnega kapitalizma, Ta kapitalizem je sicer oznanjal neomejeno svobodo poedinca, formalno svobodo: v resnici pa svobode ni bilo, ker je mali človek brez zaščite, brez opore bil izročen kapitalističnim mogotcem v izkoriščanje. Oderuštvo, eksploatacija vseh vrst je bila plod neregulirane, neomejene, formalne svobode človeštva. Zato pa je zadružništvo kot reakcija proti formalni svobodi in formalnemu demokratizmu dalo malemu človeku orožje, ostro in močno dovolj, da ga zaščiti pred izkoriščanjem. Zadružništvo je za obrambo malega človeka dalo troje: organizacijo, izobrazbo, sredstva. Mali pastirček David je s tem orožjem mogel stopiti nasproti naravnost sijajno oboroženemu Goliatu kapitalizmu. Pogoji za pristno svobodo malega človeka za čim splošnejše blagostanje in za pravično ureditev družbe so ravno ti trije činitelji, ki jih malemu človeku nudi zadružništvo. Neglede na gigantsko moč kapitalizma ustvarja zadružništvo te pogoje stop-njema, kljub vsem oviram in nasprotovanjem, vztrajno in neustrašeno. Prvi pogoj — organizacija. Iz kaosa — red, sistem, iz kamenja — palača, iz brezpomembnega poedinca — organizirana skupina, organiziran stan, jasen v ciljih in močen, nepremagljiv v svojem svestnem hotenju. Zadružništvo kaže v dejanju, praktično, najbolj nazorno, kako mali človek prihaja šele po poti združenja do sile, do ravnoprav-nosti, do pravice. Kaže mu, da je radi organizacije in za organizacijo treba nekaj žrtev, treba složnosti v podreditvi vodstvu, da pa mu te žrtve organizacija obilno poplača. Ni več slabič proti na-silniku, ni več rob napram oblasti, ni več izkoriščan od oderuha. Čutimo in vedno jasneje spoznavamo, da bo bodoči red v družbi in nje gospodarstvu stanovski red. Tak red predvideva veliko smisla in praktične vzgoje za skupnost. Zadružništvo ustvarja temelje za stanovski red, ko spaja in veže kmeta, delavca in obrtnika v gospodarskih in obenem socialnih edinicah: v zadrugah. Zadružništvo daje takorekoč osnovno šolsko izobrazbo o socialni in gospodarski skupnosti poglavitnim stanovom. Spoznanje o koristih stanovskega reda, zavest o ne-obhodnosti takega reda, da se reši svoboda, bo tem stanovom na dlani. Zanje to ne bo nobeno breme, nobena žrtev. Zanje bo to edino prava, najkrajša in najlažja pot do čimsplošnejšega blagostanja in do pravično urejene družbe. Drugi pogoj za resnično svobodo malega človeka je izobrazba, nele uma, tudi srca in volje. Zadružništvo ne mara nahujskanih, fanatiziranih mas, ker bi z njimi svojih ciljev ne mogla doseči. Fanatizirane mase, ki so vzgojene samo v sovraštvu, bodo sposobne uničevati, podirati, rušiti, kakor ruši, podira in uničuje hudournik, ne bodo pa v stanu graditi, ustvarjati z vztrajnim, sistematičnim delom. Zadružništvo uči graditi, z vztrajnostjo in z žrtvami ustvarjati iz malega veliko. Brez umske in srčne izobrazbe ne bodo stanovi spoznali in ne bodo mogli nikoli premagati ogromnih ovir, ki ovirajo pot do prave svobode in pravičnega družabnega reda. Tu je strašna sila sebičnosti, zavisti, nesloge, nebrzdanosti, negiranje oblasti in avtoritete itd. Zadružništvo praktično kaže, da je be-stija sebičnosti ravno tako nevarna stanovskemu redu, kakor je zavedla in napravila nevzdržen in nemogoč kapitalistični red. Zadružništvo nazorno uči, da je reforma poedinca pogoj za reformo družabnega reda in da mora ta reforma predvsem iti v tej smeri, da se usovršava poedinec, socialno čuteč, obziren, ljubezniv, odjenljiv, da se zaveda, da je za skupnost potrebna avtoriteta, podreditev, poštenje, ljubezen, žrtve, sicer mora skupnost izhi-rati. V umsko in srčno tako izobraženem stanu bo stanovski red hitro in globoko pognal korenine, kar bo nekaj željno pričakovanega, nekaj znanega, ker se r mnogih oztrih da primerjati z zadružno skupnostjo. Tretji pogoj resnične svobode malega človeka so tudi gotova gmotna sredstva, kapital v procesu produkcije. Vsak gospodarski red, ki hoče biti realen, mora računati resno s sredstvi, s kapitalom. Kako in kaj bo sejal kmet, če nima pluga z vprego in če si ni prihranil semenja za setev? Zadružništvo je zlasti v kreditnih zadrugah ustvarilo naj-idealnejšo organizacijo za zbiranje ljudskega kapitala. Zadružništvo vodi pot varčevanja in uči, da je vsak posameznik dolžan pritrgovati si, zbirati in devati na stran sredstva, kapital za skupno gospodarstvo. Koliko ljudskega kapitala so že zbrale kreditne zadrugel In ta kapital služi prvenstveno ljudskim potrebam, ljudskim podjetjem. Delavske produktivne zadruge so žal še maloštevilne, ali so tu in pričajo, da morejo tudi skromni delavski prihranki polagoma organizirati zadružno tovarno, kjer jih kapitalist gotovo ne more oropati nadvred-nosti dela. Tudi mali kmet si je s skromnimi sredstvi ustvaril velike zadružne mlekarne, vinske kleti, skladišča za gospodarske potrebščine in za skupno vnovčevanje pridelkov. Številke, ki govorijo o ljudskem kapitalu in o uspehih skupnega dela kmeta, delavca in obrtnika, so visoke, imj>o-zantne. Zadružna skupščina — gospodarski kongres maiega človeka pa bo moral govoriti tudi o gospodarski stiski, ki vlada v zadnjem času, in kateri še ni videti konca. Vprašanje o novem družabnem redu je postavljeno v času, ko je gospodarska stiska na vrhuncu in ko se upravičeno trdi, da je krivec te stiske krivični družabni in gospodarski red. Zadružništvo se ne boji povedati, da je to stisko povzročil kapitalizem z brezobzirnim pohlepom po dohičku. Kakor čreda ovac slepo dere za soljo in ne vidi nevarnosti, tako slepo so šla kapitalistična podjetja za dobičkom. Forsirala so produkcijo na vse moči, racionalizirala do skrajnosti, ne da bi štedila s kapitalom za investicije, ustvarjala so gigantske obrate z vertikalno in horicontalno organizacijo manjših obratov. Niso pa mislila in niso pazila r.a ta, da aort U divji иж v eni »men K Hitlerjevi ofenzivi proti avstrijski državi David in Goljat Dunaj, 31. maja. (Posebno poročilo »Slovencu«) Na/petost med Avstrijo »n Nemčijo je dosegla tragično višino. Nikdar po Kraljevem gradcu ni vladalo med avstrijskim in nemškim ljudstvom toliko sovraštvo, kot ga je naravnost iz nič ustvarila neprestana gonja Hitlerjevih pristašev v Avstriji proti dr. Dolllussovi vladi, ki jo preveva želja, da v sedanji politični negotovosti v Evropi ohrani avstrijsko samobitnost kot samostojno državo m kot ločeno kulturno enoto. Našim Dunajčanom, ki preje niso kazali prevelikega navdušenja za diktatorske metode vladanja zveznega kanclerja, se sedaj odpirajo oči na Široko in marsikaterega, ki je preje pri svoji jutra.^i kavi v kavarni srkajoč »Schlagobers« zabavljal čez ves svet posebno pa čez klerikalno diktaturo »Zvvergkanzlerja«, pretresa sedaj mrzlica pri misli, mimo kakšnega prepada se je Avstrija srečno preplazila, ko je vse kazalo, da bo strmoglavila vanj ob huronskem vpitju vitezov kljukastega križal „Mosfori so po drli" Mi imamo tukaj vtis, da veje skozi nvslrijske dežele novi, do sedaj neznani duh rodoljubja in iskrene ljubezni do te Avstrije, s katero krvni bratje postopajo, kakor bi ne smeli in tudi ne postopajo s svojimi najbolj okrutnimi sovražniki. »Mostovi so podrti,« piie »Volksblatt« in »kar se najbolj prebrisar.'m francoskim diplomatom ni posrečilo je zamogel kljukasti križ ter ono ozkočelno nemštvo, ki mu je simbol. Nemčija še z nobeno državo ni tako surovo ravnala, kot ravna s krvno sorodno Avstrijo. Tudi prav. Mi zaradi tega ne bomo trpeli Škode«. KuUura proti surovosti Dr. Dollfuss je razvil v obrambo avstrij-stva veliko aktivnost. Pridobil je na znotraj, kot kaie zgoraj citirani časopisni posnetek, in nobene volitve niti kakšen veliki vladni uspeh bi mu ne mogel dati tega, kar mu je dal Hitler. Znal je udariti na pristno avstrijske strune, skrite nekje pod šaro marksistične irazeologije ter oglušene od fanfar rjave Čeke, kakor tukaj imenujejo Hitlerjeve privržence. In te strune so zabrnele nepričakovano lepo po avstrijskih deželah. Toda dr. Dollhiss je pridobil tudi mnogo na polju mednarodne politike. Mednarodno mnenje, ki je izraz kulturnih narodov, se je postavilo odločno na stran avstrijske vlade, ki se, vsa mala in siromašna, more braniti le z orožjem — svoje kulture. V tej borbi proti razbesnelemu prusaštvu ima na svoji strani simpatije kulturnega sveta. Nemška država je že pod cesarjem Viljemom imela opravka s tem sovražnikom, ki se imenuje kulturni svet in je sramotno podlegla kljub topovom in podmornicam. Ni nobenega dvoma, da bo tudi Hitlerjeva Nemčija, ki se je opijanila cesarskih idealov, tudi v borbi z malo Avstrijo žela stične »lavorike«. Pruska oholost Borba zavzema naravnost surove forme. Hitlerjeva Nemčija hoče brutalno pohoditi Avstrijo in jo upogniti pod svoja kolena. Sicer se nemški uradni tiskovni urad Wolff serlaj izgovarja, da je nemška vlada predpisala 1000 mavk (18.000 Din) za vizum za potovanje v ali samo skozi Avstrijo edinole zaradi tega, da bi se napetost še ne povečala in da bi Avstrija ne mogla zvračati odgovornost za morebitne notranje nemire na prisotnost nemških državljanov. Toda tukaj vsakdo razume, da je to zelo slab diplomatski izgovor za mesarsko uredbo, ki je hotela naravnost zaklati vso avstrijsko turistično industrijo, ki je za polovico živela od nemških iz- Vsak trgovec, ^ gospodar in gospodinja poseti XIII. LJUBLJANSKI UELESEŒM OD 3. DO 12. 3UNDA 1933. Pregle I vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu. Razstavišče obsega 40.000 m*. Polovična vožnja na železnicah, popust na parobrodih. Specialne razstave. Pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, ilvtta, lulskl promet Dolenjske, perutnina ln kunci, „Ovali ln rastline v stanovanju" Lesltlmaclle se dobe pri blletarnah Putnika, večjih denarnih zavodih, ftnpnlh ln občinskih uradih, tn pri večjih lelezn. postajah Dravske banovine Veleselmsko zabavišče |e pestro to vellkomestno. letnikov. Pruska oholost, pred katero je brez vsakega odpora klonila Bavarska s svojimi tisočletnimi samobitnimi tradicijami, ni mogla т svoji nadutosti prenašati, da bi kljubovala »siromašna Avstrija« s svojim »Zvvergkanzlerjem«. Velika nemška materna dežela jo mora zato disciplinirati, kot se pretepe malega, trmoglavega otroka. Doifussoce težave: hotelirji in dijaštvo Toda zaev.krat ostane res, da se nahaja dr. Dolliussova vlada / resnih težavah. Kako se naj zahteva od avstrijskih hotelirjev, ki so komaj pričakovali sezone, da brez mrmranja prenašajo nemški bojkot. Kje naj najdejo nadomestila? Nadalje Avstrijsko orož e: kuUura Nemško orožje: surova s ila je res, da so se hitlerjevci zarili predvsem v dijaške organizacije in povzročajo nemire zelo nevarnih dimenzij. V lnnsbrucku so stale po mestu barikade, za barikadami strojne puške in streljalo se je na žive ir.> mrtve. Takšen položaj ne more dolgo trajati in obračati cevi strojnih puSk na mladino, četudi je sitna, je riskirnn eksperiment. Treba bo zavarovati avstrijske gospodarske interese pred brutalno prusko pestjo, a treba bo tudi tej srboriti mladini vžgati avstrijskega patrijotizma, ki jo bo z nova navezal na avstrijsko domovino, na katero avstrijski akademik vseh 15 let, odkar obstoja nova Avstrija, ni nikdar mislil ampak bij od vseh strani nagovarjan, da vidi svojo domovino le v Veliki Nemčiji. Pri tem pa obstoji nevarnost, da se vlada ne prenagli in se ne vrže v naročje kakišnemu »prijatelju«, ki bi jo na drugi način izkoriščal. Kam naj krene Avstrija? ki bi imela skupnega vladarja Ш b) stala poa varuStvom Italije. Prva zamisel zelo prodira na Dunaju, ker deluje francoska diplomacija z vso vnemo na tem, da se Nemčiji zaprejo vrata proti jugu in proti jugovzhodu. Drugo zamisel forsira Italija in je predložila že načrt za carinsko zvezo, ki bi obsegala Italijo, Madjansko in Avstrijo. List pristavlja, da so to zelo nevarni pojavi, ki jih pogrešeno stališče berli'.'3ke vlade le pospeSuje. NemSkoavstrijska kri je začela teči drugam, proč od matere in bo šla op.tojat nemškemu razvoju toliko škodljive politične toke. List poziva vlado, naj nujno poSlje na Dunaj kakšno nepolitično osebnost, ki bo preprečila definitivno ločitev med obema sestrama in »vzpostavila zopet zdravo razmerje med državama, k< vežejo skupaj kri, kultura, zgodovina in zdravi človeški razum.« Dr. Dollfussovo potovanje v Rim in v London, ukinitev tega časopisa, nadaljevanje medsebojnega gospodarskega bojkota, to niso znamenja, da se obe »sestri« iščeta. Za jximiritev razmer v srednji Evropi je tudi boljše, ako se nikdar več ne najdeta. Dr. W. Usodna H tler'eva zmota K temu piSe »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki je bila baS zaradi tega članka v Nemčiji za dobo treh mesecev ustavljena in je po ovinkih še Ie včeraj priSla na Dunaj, »da je Hitler v pogledu Avstrije napravil usodno napako in da bo sedaj, ko sta Švica in Nizozemska že izgubljeni za nemški genij, izgubljena še Avstrija.« List nadaljuje, da »se na Dunaju vedno bolj slišijo vabljivi glasovi iz Francije, Češkoslovaške, Budimpešte in Italije in da je zaradi brutalnosti nemške vlade Avstrija vedno bolj razpoložena, da tem vabilom prisluškuje.« Ali h Franeiii ali ft НаЧЦ? V svojih nadaljnih izvajanjih pripoveduje imenovani list, da sta bila na Dunaju stavljena predloga in sicer: 1. zveza med Avstrijo in Madjarsko pod iran-cosko-čehoslovaškim vodstvom in 2. zveza med Avstrijo, Madjarsko Dr. Dollfuss se „pogaîa" s hitlerjevci Resnica o lažnivih podtikavanjih Dunaj, 31. maja. tg. Z ozirom na trditev narodnih socialistov, da bi bili krščanski socialci iskali ! koalicije z narodnimi socialisti, izjavlja zvezni ! kancler dr. Dollfuss, da je nemški narodni poslanec Habicht sam sprožil predlog, da bi se avstrijski Landbund in Heimwehr izločila iz vlade in da bi se imenoval poseben volilni kabinet, obstoječ iz krščanskih socialcev in narodnih socialistov, kateri naj bi jeseni izvedel nove volitve in na podlagi teh volitev sestavil novo krščansko-socialno-narod-no-socialistično vlado pod vodstvom dr. Dollfussa. Krščansko-socialni štajerski deželni glavar dr. Rin-telen je sam podpiral pogajanje s Habichtom, kmalu nato pa je podal svojo demisijo. Načelnik krščan-sko-socialne stranke, vojni minister Vaugoin pravi v svoji izjavi, da ni nikomur dal navodila za pogajanja z narodnimi socialisti. Ta ukor pa ni naperjen samo proti dr. Rintelenu, temveč tudi proti petim drugim krSčansko-sociabiim ministrom, ki so občevati s Habichtom in od katerih so Se Štiri na svojih mestih. Reakcija razkritij in protirazkritij je poostrena policijska taktika narodnih socialistov. Danes so še nadalje preiskovali domove narodnih socialistov v Gradcu, lnnsbrucku in Linzu. Na Dunaju so preiskovali tudi okrajne narodnosocialistične domove. Tudi v stanovanju deželnega inšpektorja Habichta v Linzu sta bili izvršeni danes dve hišni preiskavi. Nikjer pa niso našli obtežilnega materijala. Policija je davi izvršila hišno preiskavo v Rjavih hišah na Dunaju, v Inomostu in v Gradcu ter v nacijonalnosocijalističnih domovih in zaplenila mnogo propagandnega materijala. V Leobnu so aretirali nekega hitlerjevca, ki je osumljen, da je soudeležen pri atentatu na telefonski kabel v Brucku na Štajerskem. — Ponoči je več tirolskih nacijonalnih socijalistov in nemških emisarjev odšlo čez mejo v Nemčijo. Iz Inomosta poročajo, da je Gobbelg izjavil, da bo trajal nemški bojkot avstrijskih letovišč tako dolgo, dokler ne bo Doliiussova vlada podala ostavke. Čudno ! Spor z Avstrijo poravnan ne še s Češkoslovaško voditi v pogubo. Pešanje kupne moči širokih slojev, hiperprodukcija v industriji in poljedelstvu, nezaslišano padanje cen, to so bili strašni prepadi, pred katerimi se je znorela kapitalistična čreda naenkrat morala ustaviti. Tu je jela razmišljati in se razgledovati, kam je zašla. Nasproti temu je zadružništvo sposobno in tudi hoče načrtno gospodarstvo. Ugotovljenim potrebam organiziranega konsumenla naj služi kontrolirana produkcija, tako da mali človek ni v stalni nevarnosti gospodarskega kaosa in krize ter vseh težkih posledic, ki so z njima združene, za družino malega človeka. Zadružništvo ustvarja prve začetke načrtnega gospodarstva in ie tako pionir modernega gospodarskega reda. Beigrad, 31. maja. AA. Delna prepoved uvoza blaga ii Avstrije, ki je bila odrejena s sklepom ministrskega sveta, bo v teku današnjega ali jutrišnjega dne razveljavljena, ker je med našo in avstrijsko vlado dosežen sporazum v vprašanjih, ki so povzročila prepoved. Preklic prepovedi stopi v veljavo z objavo t »Službenih Novinah«. Zagreb, 31. maja. ž. Poročajo, da je avstrijska vlada razveljavila prejioved uvozu prašičev iz naše države. Te informacije potrjujejo tudi na merodaj-nih mestih in je že danes urad za kontrolo izvoza živine določil kontingente, ki so v začetku tega meseca izostali. Kontingent je nekoliko znižan in znaša 1850 debelih prašičev, 100 vagonov goveje živine in 300 telet za dunajski trg, 235 debelih prašičev za Dunajsko Novo mesto in 200 debelih prašičev za Gradec. Prihodnji teden ho urad za kontrolo izvoza živine podeljeval normalne kontingente, ki bodo za 150 komadov višji od sedanjih, količine svinjskega mesa pa bodo ostale iste. S tem v zvezi se čuje, da bo morda naša vlada še v teku današnjega dne razveljavila prepoved uvoza avstrijskih industrijskih proizvodov. Na ta način bodo zopet vzpostavljeni normalni trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Avstrijo. Pogajanja zn sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki jo zahteva Avstrija, se bodo vodila takoj, ko bo dosežen sporazum o kraju in času. In s Ceskoslovaš temperatura zvišala. II. seja Mate zveze Stališče do Polfsfce in Rusije Praga, 31. maja. tg. Druga seja stalnega sveta Male zveze, ki se je začela danes popoldne, je trajala do večernih ur. Razpravljali so predvsem o staliiču, ki naj ga zavzame stalni svet z ozirom na londonsko gospodarsko konlerenco in na finančna konferenco, in se izrekli za naslednja načela: Komunike 1) Popolno črtanje vojnih dolgov, hrez česar sklepi londonske konference ne hi bili defini-tivni. in brez česar je nemogoče finančno ozdravljenje Evrope. 2) Vrnitev k stabilnosti nekaterih valut, brez česar ni mogoč razvoj mednarodne trgovine in zvišanje cen na svetovnih tržiščih. >) Postopno odpravo zaprek, ki ovirajo mednarodno trgovino, zlasti respektivnih ukrepov zn devizno in uvozno prepoved. V tem pogledu m) naše tri države posebno zainteresirane, bodisi kot izvoznice poljedelskih pridelkov, bodisi kot izvoznice industrijskega blaga. 4) Za gospodarsko politiko svobodno izmenjave. ki je v nasprotju z neizvedljivimi idejami gospodarske avtarkije. 5) aZ sprejetje na londonski konferenci stališča, ki ga neprestano nanaglašajo konference agrarnih držav centralne in vzhodne Evrope glede preferenčnega postopka za svoje agrarne pridelke, glede razvoju poljedelskih kreditov in glede javnih in zasebnih dolgov. Posebno vprašanje, ki specijalno zanima naše tri države je mednarodna ureditev trgovine in cen cerealij. Izmenjava stališč o splošnem političnem položaju, ki se v prvi vrsti tiče odnoiajev treh držav Male antante do Italije. Nemčije, Sovjetske Rusije, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Avstrije, jc privedla do ugotovitve popolne harmonije med tremi zunanjimi ministri. Kar se Poljske tiče, bodo države Male antante nadaljevale tudi v bodoče isto politiko prijateljstva, ki temelji na skupnosti interesov. - Glede Sovjetske Rusije jemlje Mala antanta z zadovoljstvom na znanje skladnost stališča glede nekaterih točk na razorožitveni konferenci in gleda z zaupanjem v boljši razvoj bodočih medsebojnih odnošajev. V zvezi z DN O splošnih glediščih, ki vodijo politiko Male zveze, p.-avi komunike: To je politika miru, ki ostaja zvesta načelom ptkta Zveze narodov. Ta politika ne more pripustiti direktne ali in-direktne omejitve kompetcnc in rednega delovala ženevska institucije. Maln zveza ostaja pri ideji intimnega političnega in gospodarskega sodelovanja z vsemi sosedami. Mala zveza zahteva ponovno od vseh narodov dobro voljo, da bodo zasledovali politiko spoštovanja pogodb in mednarodnega prava, politiko splošne arbitraže medsebojno podpisanih obveznosti in politiko razorožitve v okvirju var-r.osti za vse. Države Male zveze ne ogrožajo nobenega soseda nimajo nobenega interesa na tem, da bi bile v političnem in vojaškem konfliktu s komurkoli. Odlo-čer.e so, tudi nadalje respektirati in izpolnjevati vse svoje mednarodne obveznosti. Njihova zveza nima nobenega drugega cilja, kakor da služi kot izhodišče za mirno novo organizacijo srednje Evrope, kateri sc lahko pridružijo druge države v svrho konstruktivne politike na vseh poljih v srednji in jugovzhodni Evropi. Prepričane so, da je ta politična linija edina pot, na kateri se morejo načela pakta Zveze narodov in miru sploh trajno vzdržati, S tem, da države Male zveze to politiko zasledujejo odkritosrčno in lojalno nasproti vsem, so tem bolj odločene braniti v nerazdružljivem edinstvu svoje skupne vitalne interese proti vsakemu ogrožanju z vsemi sredstvi, ki stoje njenim narodom na razpolago. Zadnji del komuuikcja govori o notranjih organizacijskih vprašanjih Male zveze. Ministri so razpravljali o organizaciji stalnegu tajništva, ki naj se v smislu čl. 9 organizacijskega pakta za I. 1933—34 ustanovi v Pragi kot sedežu poslujočega predsednika stalnega sveta. Sporazumeli so se o sestavi tajništva, o njegovem delovanju, o ureditvi arhiva, o delovanju ženevske-gu tajništva in o sistematičnem in efektivnem sodelovanju vseh diplomatskih zastopnikov držav Male zveze v drugih državah. Na današnji seji stalnega sveta so začeli razpravo o sodelovanju treh držav na gospodarskem polju. Iziave dr. Beneša Praga, 51. muja. tg. Uradni komunike o današnji seji Male zveze omenja Italijo in Nemčijo samo mimogrede, dočim je Poljski in Rusiji posvečen poseben odstavek. Vaš dopisnik je imel po današnji seji majhno priliko, da je vprašal zunanjega ministra dr. Beneša, ki je izjavil: i>0 Nemčiji sein obširno govoril v svojem ekspozeju in upam, da so v Nemčiji s tem zadovoljni.« Dopisnik je dalje vprašal: >Ali je to, kar ste rekli o Nemčiji v imenu Češkoslovaške, tudi mnenje obeli drugih držav?« Dr. Beneš je odgovoril: »Čisto gotovo, to je mnen je Male zveze.« Na nadaljnje vprašanje, ali velja to tudi za Italijo, je dr. Beneš odgovoril: :lsto velja tudi za Italijo.« Dr. Beneš je namreč tedaj izjavil, da hoče Češkoslovaška /. novo Nemčijo živeti ravno tako v miru kakor s Streeemannovo Nemčijo. Mala zveza prisfa:a Praga, 31. maja tg. Komunike, ki je bil izdan iz konference Male zveze, se v |>olni meri uvažuje v vseh listih. Jamstva, ki jih je dala Francija glede pakta četvorice, so dokazala francosko vlogo kot zaupnice Male zveze. Kljub odločnemu stališču Male zveze v vprašanju revizije mirovnih pogodb pa sedanji razvoj ne kaže nobenega sporazuma /. Madjarsko. »Narodni Listi« in »Narodni politika« izražata svoje začudenje, da v komunikeju ni prav nič omenjena Poljska, katera absolutno odklanja pakt četvorice. Očividno je. da Poljski sploh ne ugaja duh te pogodbe. Vendar pa je treba počakati, kako si štiri velesile predstavljajo svoje nadaljnje skujino delo. Madjarska se povabi Budimpešta, 31. maja. /. Današnji jutranji listi precej obširno objavljajo včerajšnji komunike Sveta Male zveze, toda lirez vsakega komentarja. Edino organ predsednika vlade Gorh* bosa »Fiigget Lenscg« se bavi z vestjo »Magyar Orszaga«, ki jo je poslal posebni dopisnik iz Prage in v kateri pravi, da bo Mala zveza na sedanji konferenci pozvala Madjarsko in Av-I stri jo k sodelovanju. Fiigget Lenseg« vprašuje, kako si Mala zveza zamišlja to sodelovanje hrez predhodne ustvaritve ugodnejšega ozračja. Madjarska ne nasprotuje gospodarskemu sodelovanju in pomiritvi z Malo zvezo, ne more pa se sprijazniti s kombinacijo, ki hi bila samo v korist Mali zvezi in pri kateri hi Madjarska lc zgubila. List se nadalje pritožuje rndi postopanja praške in bnkrtreške vlade proti niadjarskim narodnim manjšinam v njihovih državah. Kila'sho faponska vojna ZtS Р?©Ш1ЈР|<5 Pmces proti 8 komunistom Belgrad, 31. maja. 1. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je nadaljevala danes razprava proti slovenskim komunistom. Najprej je bil prečitan dokazilni materijah Predsednik senata dr. Bubanj jo nato sporočil, dn je dokazilno postopanje zaključeno iu je dal besedo državnemu tožilcu dr. Marokinu. Dr. Marokino je v svojem govoru naglasa], da se sedanjo obrambo obtoženih ne more vzeti v poštev, ker so že pri prejšnjih zaslišanjih priznali v celoti svoja dela. Ti ljudje, tako je nadaljeval državni tožilec, so za svojo akcijo izkoriščali zaščito narodnega obrambnega društva »Mlada Soča«. Zato prosi senat, da proglasi vse obtožence za krive ter jih najstrožje kaznuje. Pri mladoletnih pn naj vpošteva vse olajševalne okolnosti, ki jih določa zakon. Nato so dobili besedo zagovorniki. Prvi je govoril Ludvik Pavlovič, zagovornik Josipa Pri-ona, ki je prosil sodišče, tla odmeri njegovemu klientu milo kazen. Branilec Maksa Valentinčiča, odvetnik dr. šefkija Behmen, je v zelo izčrpnem in temperamentnem govoru ugotovil, da je njegov klient dela, za katera ga obtožuje državni tožilec, izvršil, če jih je sploh izvršil, kot starejši malo-letnik, ker je izpolnil 21. leto šele v zaporu. Zato naj sodišče pri odmeri kazni vpošteva vse olajševalne okolnosti. Dr. Bclimen je posebno naglašal, da je vsa ta zadeva tako neresna, da se mora čuditi, da se z njo ukvarja tako važno sodišče. Dr. Behmen jo vzkliknil: r-Poglejte jih, ali so to komunisti? To so fantje, ki bodo v resnici pravi branilci naše zemlje na severu.« Odvetnik dr. Jeftič, ki zagovarja Valentina klanjščaka, pravi za svojega klienta, da je bil čisto navaden dclavcc. ki je živel v težkih gmotnih razmerah, o komunizmu pa ni imel niti pravega pojma. Prosil je za oprostitev ali pa vsaj za milo kazen. Pavlo Klanjšček je zagovarjal odvetnik Mcksander Kacanik. Za svojo klientinjo je izjavil, da ni prisostvovala nobenemu sestanku. Živela je v slabih razmerah in je bila niate-rijelno odvisna od svojega brata in zaročenca Josipa Priona. Za delo, za katero jo obremenjuje obtožnica, je bila izkoriščana. V Maribor je odnesla znano šifro mimogrede. Vpoštevati pn jc tndi treba, da je imela ljubezensko razmerje s Prionom. Zato naproša sodišče, da jo oprosti. Loopoldino Ušaj in 1'"ranča Saksido je zagovarjal odvetnik Mišič, ki je izjavil, da je Lšajeva velika revo. tuberkulozna in popolnoma odvisna od drugih. S prevodom dveh pisem, ki jih je prejela od Priona, še ni podpirala komunizma. Za take etvari pn ic tudi premalo inteligentna in premalo rafinirana. Zato naproša sodišče, da jo oprosti. Tndi Saksida ni kriv. Zato naj President Roosevelt -, ki je odplula v London. Delegacija ima s seboj obširno spomenico predsednika Roosevelta, ki vsebuje celotni program dela s stališča Amerike. V tej spomenici poudarja Rcosevelt, da je predvsem potrebno stabilizirati valute in znižali carino. Francoski proračun sprejet Pariz, 31. maja. ž. Francoska zbornica je davi , s 305 jiroli 147 glasovom sprejela pri tretjem či- j tanju državni proračun, katerega izdatki znašajo ' 49 miljard 457 milijonov frankov, dohodki pa 45 milijard 045 milijonov frankov. Deficit znaša to- j rej 3 milijarde 809 milijonov frankov. Алгаегша se pogaja z Rusi Newyork, 31. maja. ž. Dopisnik Reuterjevega | urada poroča, da potekajo pogajanja med ameriško vlado in Sovjetsko Rusijo za izmenjavo blaga zelo ugodno. V glavnem gre za izvoz ameriškega bombaža v Sovjetsko Rusijo in uvoz mangana, brona in azbesta iz Sovjetske Rusije v Severno Ameriko. Kemična razstava Belgrad, 31. maja. AA. V nedeljo, dne 4. junija, na prvi dan binkošti, se otvori v Belgradu pod predsedništvom Ilije šumenkoviča, ministra za trgovino in industrijo, prva razstava kemičnega in tehnološkega udejstvovanja v naši državi. To je prva razstava te vrste pri nns. Razstava se bo vršila na tehniški fakulteti v Belgradu, Kralja Aleksandra 75. Obiskovalci | imajo 50 odstotni popust na železnicah: Pri odhodu kupijo cel vozni listek, s katerim se potem brezplačno vrnejo, morajo pa dobiti potrdilo od uprave razstave, da so jo obiskali. Л Prevzem tvrdke Pollak-Indus. V trgovinski register je bila vpisana družba z o. 7,.: »Indusr, tovarna usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani. Glav- ; uica družbe znaša 250.000 Din, poslovodji sta: De-reani Pavel, ravnatelj v Ljubljani (imenovan na j predlog Mestne hranilnice ljubljanske) in na pred- ; log ostalih družabnikov Miroslav Urbas, trgovec in i hišni posestnik. Družabna pogodba je sestavljena tako, tla mora bili vedno on poslovodja predlagan po Mestni hranilnici ljubljnski. Družbo mora ve- j dno zastopali tudi poslovodja, imenovan od Mestne hranilnice. Konkur/. je razglašen o imovini tv. »Triglav«, tovarna kisa, d. /. o. z. v Kranju; prvi zbor upnikov 0. junija, oglasiti se je do 1. julija, ugotovitveni narok 0. julija. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Snoj Pranje in Snoj Terezije, Irgovk v Ljubljani, Prešernova ulica, narok za sklepanje poravnave 1. julija, zglasiti se je do 25. junija; nadalje o imovini Slogu Milana, proluirisla tv. Slogu i drugi, Ljubljana, roka: 1. julij in 24. junij; nadalje o imovini Huligoja Benedikta, posestnika in pek. mojstra v Toplicah pri Zagorju, roka: 1. julija in 24. junija. Občni zbori. Črna Kaolin d. d. v Ljubljani 14. junija ob 11, Novobor, d. d. v Ljubljani, 14. junija. Izpremcmba firme. G. Giulini, dr. z o. z., Mo-I ste, spremeni naziv v Kemična tovarna Moste, dr. i z o. z. Likvidacija. Milko Ivan Hribar in drug, Ljub-j ljana, agentura in komisijska dr. z o. z. Izpremcmba pri Slovenski banki. Na zadnjem i občnem zboru banke so izpadli iz upravnega od-i bora: Fran Ramovš, (doba potekla), Držič Ivan, i dr. Lapajne Stanko in Hribernik Mihael (ker so ponovno izvolitev odklonili). Zaradi izpremembe v jiosesti večine delnic so bili izvoljeni v upravni svet: Jaivkolo Miro in ing. škerlavaj Karel. Vpisi v trgovinski register: Alojz Drofenik nasl. R. Jelen, trg. z manuf., modnim in konf. blagom, Celje; Jerman & Co.. dr. z o. z., Ljubljana, Irgovina z mot. vozili itd., glavnica 10.000 Din, po-slovodkinja Jerman Vera; Slad in, dr. z o. z.. Mala vas pri Ježici, glavnica 35.000 Din. poslovodji Sturhly Edi in Eršto Maks. Borza Dne 31. maja 1933. Denar Y današnjem prometu so popustili Amsterdam, Berlin, Praga iu Trst, neizprenn njeni so ostali tečaji Bruslja, Curiha in Pariza. Učvrstila sta se London in Newyork. Avstrijski šiling je bil zaključen v Ljubljani po 8.90. v Zagrebu po 8.SS5, v Belgradu pa je no-tiral S.725—8 75. Grški boni so v Belgradu notirali 43.50 den. Ljubljana. Amsterdam 2311.79—2823.15 Berlin 1329.03—1339.83, Bruselj 799.13—803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 191.64—193.24, Newyork 4774.93—1803.19, Pariz 225.88—227, Praga 170.79 —171.05, Trst 297.40—299.80. Promet na zagrebški borzi je znašal lirez kompenzacij 52.533 Din. Curih. Pariz 20.38, London 17.33, Newyork 431, Bruselj 72.10, Milan 26.8875, Madrid 44.20, Amsterdam 208.55, Berlin 119.80. Dunaj 73.20 (58.75), Stocikholm 88.75, Oslo 87.75. Kopenhagen 77.25, Praga 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.93. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes nekoliko čvrstejša in so se tečaji deloma učvrstili. Prometa danes na zagrebški borzi v državnih papirjih sploh ni bilo. Ljubljana. 7% inv. pos. 42—43, agrarji 25 9Ш, vojna škoda 193—195, begi. obv. 31.75 den.;'«ft Bler. pos. 32 den., 7% Bler. pos. 31.50 den., 7% pos. DHB 45 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 42—43, agrarji 25 den., vojna škoda 193—194, 0. 190 den., 6% begi. obv. 31.75—32.25, 8% Bler. pos. 32 den., 7% Bler. pos. 31.50- 32.50, 7% pos. DHB 45 den. — Delnice: Narodna banka 3000 den., Priv agrar. banka 212-215, Isis 30 bi.. Trboveljska 175 bi. Belgrad. Narodna banka 3850 dan. (3800) PriV. agr. banka 215-217 (216, 215), 7% inv. pos. 42—44 (42), vojna škoda 193—194 (191), (i. 191 d.. 6% begi. obv. 32-32.25 (32, 31.80), 8% Bler. pos. 32.50-84 (32.50), 7% Bler. pos. 31-32.50 (31.50), 7% pos. DHB 45 den. Dunaj. Pod on ,-sa vska-jad ran. 57.25, Živno 68.25, Aussiger Chemische 109, Alpine 12.95, Trboveljska 15.80, Prager Eisen 194, Rima Muranv 19.40. ' Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, okolica Sombor, srbač., gorbač. 200—202.50, bač. potiska, bač. ladja Tisa 20G.50—205, gorban. 197.50—200, srem., bač. ladja Begej 200—202.50, koruza bač., srem. 62—64, junij, julij 66—68, slav. 65—37. ban. 00—63. Ostalo ne iz premen jeno. Tendenca neizpre-menjena. Promet : 51 vagonov. Budimpešta. Tendenca slaba, za koruzo prijazna. Promet slab. Pšenica junij 12.05—1'' ''2 za-ključek 12.05—12.00. okt. 10.52—10.65, zaklj 105" —10.53, rž junij 0.10, okt. 7.08—7.27, zaklj.' 7.08— 7.10, koruza julij 7.54—7.59, zaklj. 7.53 -7.55, avg. 1 7.75-7.78, zaklj. 7.73-7.75. Živina Mariborski sejem 30. maja. Prignanih ie bilo ; 9 konj, 8 bikov, 102 vola, 227 krav in 14 telet. Sku-I paj 300 glav. Cene so bile: Debeli voli 1 kg žive i , Ie „ 0 Uin- Po'debeli voli 3—3.50, plemen-. slu voli 3-3.75, biki za klanje 3-3.25, klavne krave debele 2.2o-3.50, plemenske krave 2.50 do 3.50, krave za klobasa rje 1.50-2, molzne krave ilTi rre,l® knave, 3 3.75, mlada živina 3-4, teleta 4—5 Dm. Prodanih je bilo 223 kom. Milo za đtrago - Nemčiji Dunaj, 31. maja. tg. Na današnjem ministrske:« svetu so sklenih, da se uvede posebna pristojbina z,a. P?.t0Ta?ie Avstrijcev v Nemčijo. Avstrijski državljani, ki hočejo potovati v Nemčijo, bodo mo-rali placevaii za vizum po 5 šilingov. Dovoljenje za potovanje v Nemčijo pa se bo dajalo v glavnem samo iz poslovnih vzrokov. Pri tem ni prizadet mah obmejni promet, pač pa morajo plačati pristojbino izletniki. Drobne vesti Belgrad. 31. maja. I. Napredovali so: lia državni srednji tehnični šoli v Ljubljani za profesorja 5. pol. skup. ing. Rudolf Skočir, za profesorja T. pol. skup. profesor Ribarič, za profesorja 6. pol. skup. in vršilca dolžnosti ravnatelja državne moške obrtne šole v Mo-starju ing. Marjan Ktimp, za profesorja Г. pol. skup. na državni trgovski akademiji v Mari-l>oru Alojz Struna. „ Zagreb, 31. maja. ž. Danes so sc vrnili v Zagreb udeleženci jubilejnega romanja v Rim. 1/. Zagreba so odpotovali vsak v svoj kraj. Oh-onem pripravljajo mladinsko križarsko romanje v Rim. Prijave se sprejemajo do 10. junija. Obenem s prijavo je treba poslati prvi denar 300 Din. Belgrad, 31. maja. AA. Na binkoštno nedeljo priredi krajevni odbor Aeroklubu kra-jevinc Jugoslaviji Naša krila« v Zagrebu na letališču Borongaju nacionalni lctulski mitinc. Odlični gostje PEN klubov v Ljubljani Člani PEN klubov po zasedanju v Dubrovniku Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani Ljubljana, 31. maja. Sinoči okrog 11 je prispela v Ljubljano ona skupina dubrovniških kongresistov, ki se je priključila ljubljanskemu centru, da bi si ogledala Slovenijo. Ta skupina je pripotovaln s Sušaka na avtobusih. Pot jih je vodila sredi poplavljenih polj in cest do Ortneka, kjer jih je sprejel gostoljubni graščak g. Oskar Kosler. Pri njem so se počutili gostje izredno domače ter bili nepopisno presenečeni nad prisrčno slovensko gostoljubnostjo. Po prihodu v Ljubljano so se odlični tujci namestili največ v Unionu, nekateri pa tudi pri znancih. Ljubljana se je pokazala danes zjutraj v vsej veselosti, čista, umita, prijazna. Zatorej so se tuji gostje kaj kmalu odpravili na razgledovanje po njej. Najprej so se seveda dvignili na donebnico, odkoder se jim je odprl širok pogled po Ljubljani. Izmed svetovnih penklubovcev je prispel danes le gotov del, ostali bodo še tekom tedna prihajali. Največ je v skupini pač grških književnikov, katere vodi po Sloveniji jugoslovanski ataše v Atenah, g. Bogdan ltadica. Ta marljivi kulturni delavec, ki je prav za prav član zagrebškega centra, je osebno vzbudil grški Pen klub, kateri se je letos prvikrat udeležil mednarodnega kongresa Penov v Dubrovniku. Tudi je privedel te svoje grške prijatelje najprej v Slovenijo, da si ogledajo zapadni in najlepši kopni del Jugoslavije. Naj omenimo njihova imena: Costas Ouranis. pesnik, pisatelj in publicist, ki je izdal tri knjige pesmi, napisal več potopisov v glavnih grških revijah, a hkrati je ustanovitelj revije »Simera«. Gospa Alkys Thrvlos, psevdonim gospe Costas Ouranis, znana literarna in dramska kritikinja, avtorica štirih obširnih kritičnih študij o grški moderni literaturi. Xeno Lcfkoparides (in gospa), pisatelj in publicist. Izdal je tri knjige novel. Ustanovitelj francoskega mesečnika »Les Bal-kanes«. Stavro Kostopulos, publicist, bivši minister ln socialni pisatelj. In Theotokas Georges. — Izmed Romunov je tu le univ. prof. v Bukarešti, Jon San-Giorgin (in gospa), odličen kritik in esejist. — Med Bolgari naj omenimo največjo sodobno pesnico gospo Elisabeth Bagriano, ter Vladi-mirja Vassileva, priznanega kritika in urednika edine bolgarske literarne revije »Zlatoroga«. Iz Španije je prispsel Katalonec De Foix José (in gospa). Prvikrat je nastopil letos katalonski center, odkar uživajo Katalonci svojo avtonomijo. Za leto 1035. je povabil svetovne Pen klube na 13. mednarodni kongres v Barcelono. — V Ljubljani je tudi odlična češka pisateljica in pesnica Pusorova-Maje-rova Marija. — Izmed srbskohrvatskih književnikov so prispeli k nam odlični novelist in esejist Dragiša Vasič, Mil. Bogdanovič, kritik in pred nedavnim še urednik »Srpskega glasnika«, ter eden izmed najboljših jugoslovanskih novelistov, dr. Ivo Andrič. Tekom tedna pa bodo še prispeli: gospa Dawson Scott, ustanoviteljica prvega Pen kluba, tajnik federacije Herman Ould in Toller, ki želi še posebej spoznati slovensko zemljo, ljudi in kulturo. Poleg teh pa še nekateri člani ostalih dveh skupin, ko se bodo vračali proti severozapadu — domov. Dopoldne so vodili po Ljubljani odlične tujce gg. dr. Izidor Cankar, dr. Fr. Štele, Oton Župančič in dr. Windischer. Po ogledu donebnice so se obrnili na magistrat, kjer so občudovali slog zgradbe, nato so si ogledali notranjščino stolnice, kjer so bili posebno pozorni na stropne slike. Najdelj časa pa so se gostje zadržali v Narodnem domu, kjer jih je pred vstopom v Narodno galerijo pozdravil predsednik dr. Windischer, nato pa so posameznim skupinam tolmačili dr. Štele. dr. Cankar in dr. Windischer o razvoju slovenske likovne umetnosti od renesance do danes. Po marljivi skrbi dr. Windi-scherja je namreč Narodna galerija odlično urejena in prvič se je danes zgodilo, da so si mogli tujci ogledati slovensko slik. umetnost v kompaktni povezanosti od prvih začetkov do danes. (Zdaj pa pričakujemo, da bo Galerija kaj kmalu slovesno odprta in na razpolago tudi ostalemu svetu.) Po kosilu so si ogledali ugledni tujci Državni osrednji urad za žensko obrt, kjer so občudovali naše narodne vezenine in narodno ornamentiko. Razkazoval je tujcem prelepo delo naših preprostih žena ravnatelj g. Božo Račič. Ob 4 pa so se zbrali vsi gostje pred Prešernovim spomenikom, kjer so se poklonili spominu našega največjega pesnika. V imenu belgrajskega centra je položil venec pred ajavo polt ustvarja NI VE A J CREME * OLJE fj Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali Vas bodo za Vašo zdravo rjavo burvo Toda pazite dobro: nikdar -e ne solnčite z mokrim telesom, temveč si vedno prej vorgnlte NIVEA1 Nivea kr.ma in Nivea olje sta nenadkriljiva iu nedosegljiva, ker sumo ta obojica vsebuje Eucerit NIV E \ je poceni. Krema Din 3.50,0—, 12'- 25"—. Povodeni v Krški dolini Takole se vozimo okrog Dobrave pri Škocjanu Št. Jernej, 30. maja. Dolgotrajno deževje je tudi v našem kraju napravilo obilo škode. Krka je prestopila bregova in na široko zalila travnike in druge poljske kulture. Voda je vse pokrila z blatom in peskom, tako, da bodo mnogi posestniki, ki imajo travnike ob Krki, letos ob vse seno. Tako katastrofalne povodnji in tako silnih nalivov, kakor se v letošnjem maju vrste dan na dan, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. — Beda je vsesiplo&na in če še letina odpove — bo vsega konec. Prof. Silvo Breskvar: Junijsko nebo Bližamo se dnevom največje toplote in najdaljše svetlobe. Dne 21. junija ob 22.12 dospe Sonce do severnega povratnika, doseže opoldne največjo višino in dela najkrajšo senco. Takrat je dan najdaljši in noč najkrajša. Pregovor pravi: »O kresi se dan obesi.« Po kresu namreč dnevi zopet pojemajo, spočetka prav počasi, da niti ne opazimo, nato pa vedno hitreje. Pojemanje dneva spoznamo najlažje po hitrejšem nastopu večernega mraza, saj jutranjo zoro večina ljudi prespi I Na južnem nebu svetijo štiri stalnice prve velikosti. Počenši od zahoda srečamo Régula v Levu, nato Klasa v Devici, više nad njim pa rdečega Arkturja v Bootesu. Prav nizko nad obzorjem pa se iz meglic in sopar izmotavajo žarki zvezde velikanke Antaresa v Škorpijonu. Polmer tega svetovnega telesa je tako velik, da se lahko primerja z razdaljo Zemlje od Sonca (150 milijonov km). Radi velikanske razdalje se vidi tudi v najmočnejših daljnogledih ta zvezda le kot svetla pika! Izmed ostalih ozvezdij je vredno omeniti »Bereni-čine lase«, po številu in velikosti zvezd neznatna skupina, ki se stiska med Leva in Bootessa, severno od Devico. Ta del neba, ki je po videzu* tako skromen, je s sosednim ozvezdjem Device v nekem pogledu imenitnejši mimo ostalih. V obeh ozvezdjih je namreč vse polno »spiralnih meglic«, ki se sicer najdejo tudi v drugih delih neba, pa nikjer v toliki množini. S temi meglicami zvezdo-slovci dolgo časa niso vedeli kaj početi. Danes pa bo sredi zanimanja in ugotovili so, da niso nikake »meglice«, temveč velikanski roji samih zvezd-eonci Število do sedaj znanih spiralnih meglic Bega preko milijona in njihove oddaljenosti so največje, kar jih dandanes v svetovju poznamo. Naj- bližja je v Andromedi, opazi jo tudi golo oko. Njeno oddaljenost cenijo skoraj na milijon svetlobnih leti Od najbolj oddaljenih p« me- nijo, da rabi svetloba 150—200 milijonov let, preden doseže našo Zemljo I Nad vzhodom se prikazujejo zvezde Orla s svetlim Atairjem. Više nad njim — bolj proti severu — se leskeče bela Vega v Liri, pod njo pa je Labod v obliki križa (zato ga imenujejo tudi »Severni križ«) z Denebom, ki tudi sije v beli svetlobi. Skozi Škorpijona, Orla in Laboda se pretaka Rimska cesta kot svetla reka, ki teče naprej skozi ozvezdje Kefeja, natanko pod Severnico skozi Kasijopejo (obrnjena črka M) in naprej skozi Perzeja in Kočijaža s svetlo Kožico, kjer izgine pod obzorje. Veliki voz, ki je prejšnji mesec kraljeval natanko nad nami, se že nagiba na zapadni del neba, kjer sedaj zahajajo zvezde Dvojčkov. Premičnici Jupiter in Mars sta si soseda v Levu, na levi strani Régula. 4. junija bo njuna navidezna razdalja najkrajša, 16 kotnih minui ali polovico ščipa. Luna jo sreča 1. junija na svojem potu okoli Zemlje. Ponovno se sestane z Jupitrom 29. in z Marsom 30. junija. — Če bo obzorje dovolj čisto, bomo videli Merkurja zadnji teden meseca na večernem nebu. Takrat bo zahajal približno poldrugo uro za Soncem. — Na vzhodu v ozvezdju Kozoroga bo viden Saturn pozno ponoči. Z Luno se srečata 12. junija. Kaj so te migljajoče zvezde na nočnem nebu? Kakšen je njihov smoter, kakšna je zgodovina? Celo vrsto vprašanj si stavi misleči človek, ko premišlja in ugiba o veliki skrivnosti vesolja. Le prvemu vprašanju hočemo nekoliko zadostiti. V davnih časih, ko so smatrali Zemljo za središče sve-tovja in človeka za malega boga na njej, so mislili, da so zvezde svetle lučke, prikovane na nebo One so zato, da nam zaljšajo nočno nebo, ki bi brez njih bilo mrko in pusto. Skoraj vsak narod kateregakoli veka je imel ali ima pravljice o zvezdah, Soncu in Luni — ki so In ostanejo le pravljice — iz katerih pa nam govori ona silna želja, ki je človeku pravi.- in gibalu zoansivenega delovanja. Po cesli iii polju se vozijo s čolni. Iz vode mole cestni koniini. Škocjan, 29. maja. Že od leta 1919 ni ljudstvo ob Krki videlo tolikšne povodnji kakor letos. Vse ozemlje od Dobrave pri Škocijanu pa doli do Kostanjevice je kakor morje. V kalni vodi bo uničene mnogo mrve, pšenice in drugih posevkov. Ponekod je voda prišla celo v stanovanja. Ubogi ljudje z žalostjo gledajo na svojo zemljo, ki so jo z ljubeznijo in skrbjo obdelali, pa jim ne bo mogla poplačati njihovega truda. Veličastna verska manifestacija pri D. M. v Polju D. M. v Polju, 30. maja. V svetem letu, v letu jubileja prikazovanja Brezmadežne, v lepem Marijinem mesecu je tudi nas poljske farane doletela velika sreča duhovnega prerojenja in veselja. Letos poteka 150 let, odkar se je ustanovila naša župnija, ko je bila do-tedaj podružnica sv. Petra v Ljubljani. Fara bo v spomin na to imela v tem letu več slavnosti. Prvo jubilejno slovesnost smo imeli od 21. do 28 maja, sv. misijon, katerega so vodili v. čč. misijonarji lazaristi. Farani so se v obilnem številu udeleževali misijon kih govorov in drugih pobož-nosti. Zadnje dneve pa je bila prostorna cerkev vsakokrat nabito polna. Sveto spoved so o-pravili razen nekaj desetin vsi farani. Nepozaben nam ostane misijonski dan, ko je vsa fara opravila — po v srce segajočem govoru č. g. misijonarja Šavlja — pred izpostavljenim sv. Re!njim Telesom zadostilno in spravno pobožnoet za naše in vsega sveta žalit-' ve in pregrehe. Do tri tisoč faranov je navdušeno ! iin z mogočnim glasom izpovedalo vero v Vsemogočnega, vero v resnično pričujočnost bivanja v sv. Rešnjem Telesu. Nobeno oko ni ostalo suho. Tolikega navala mož in fantov k mizi Gospodovi, kakor v nedeljo, ne pomni sedanji rod. Pravi triumf pa je bila nedeljska procesija z Najsvetejšim. Čez tisoč mož in fantov, čez 2000 deklet in žena ter veliko o-trok je jasno manifestiralo I spomenik dr. Ivo Andrič, a v imenu hrvatskega centra Bogdan Radira. Ivo Andrič je pozdravil: »V imenu hclgrajskih književnikov se klanjam senci velikega slovenskega pesnika ter občudujem zemljo. ki je takega pesnika dala ...« Nato so se gostje odpeljali na izlet v Medno. Zvečer so večerjali pri banu g. dr. Marušiču. Jutri pa si bodo ogledali še Bled in Bohinj, nakar se bodo z obedom pri Slamiču poslovili iz Slovenije. Mnogi izmed odličnih gostov so si danes prvič ogledovali Ljubljano in njene kulturne vrednote. In niso se mogli načuditi, da tako majhen narod ustvarja tolika delal Prav vsem želimo mnogo prijetnih ur na naših tleh! svoja venska načela in spremljalo v procesiji Najsvetejše. Take procesije še ni videla naša fara. Podeljenih je bilo 5880 ev. obhajil. 7 duhovnov spo-vedovalo. Dolžni smo hvalo predvsem našemu č. g. župniku, ki nam je oskrbel sv. misijon, dalje gg. misijonarjem A. Šavlju, M. Čontali in I. Beletu za veliki trud, ter drugim gg. duhovnikom, ki so pomagali pri verskem prenovljenju. Poslej vsi v Katoliško akciio! Presv. Srce Jezusovo pa naj kraljuje v nas, naših domovih, v javnosti, povsod — vedno. Smr! 98 letne slovenske matere fi - l l J штштХ if%;|. - v \ .......vit............- . želja, razumeti igro naravnih sil in razvozlati uganko sveta. Današnje zvezdoslovje uči, da so zvezde stalnice — sonca. To so žareče krogle — podobne našemu Soncu — nepojmljivih velikosti (povprečni polmer je milijon km) in silno visokih tçmpe-ratur. (Površinske temperature cenijo na 3000° do 20.000° C in še več. Na Soncu vlada »vročina« 6000° C!) Te vročine so tako visoke, da je na njih vse raztaljeno, tudi najteže tal ji ve snovi. Vse je spremenjeno v pline, v pare, nič trdnega ni najti tam. Kot bi zrli v velikanski plavž, le veliko bolj vroč, kjer vre morje žarečega železa. Na teh soncih je vse v gibanju, vse kipi, vre in buči, velikanski curki kovinskih par in drugih plinov brizgajo iz notranjosti v ozračje in padajo nazaj kot goreč dež. Najbolj razburkano morje, razboljeno od udarcev najsilnejših viharjev je le medla podoba igre onih sil, ki dirjajo na teh strahotnih telesih vesolja. Odkar zvezde žarijo in dokler bodo svetile, ne bo niti za trenutek ponehal ta pobesneli ples! Tudi naše Sonce je tako in ta strašna zvezda je deležna najljub,;iiiivejših imen, ki jih premore zaklnd človeške govorice! Zakaj tudi ne? Saj imamo od vsega tega le dobiček! Njemu in njegovim silam smo dolžni zahvalo za toploto in svetlobo, za kruh in življenje! Rjavi ali črni damski boks čevelj. Ant. Krlsper Mestni tre 26 Liubliana Stritarjeva uL 1-3 Najstarejšo Slovenko menda pokopljejo danes na Sromljah pri Brežicah. To je Helena Petan, ! rojena 8. marca 1835 na Veterniku v župniji Kozje, i Odšla je po plačilo k Bogu za 98 letno romanje skozi življenje. Lansko leto je obhajala 76. obletnico svoje poroke. Veliko, veliko je vedela povedati pokojna mamica iz časov, ko so še hodili na graščinsko tlako v Kozjem in ko so biriči odločali o delu naših prednikov. Plemenita pokojnica je imela dva vnuka duhovnika. Prvi, bivši mariborski špirilual Martin Avšič, je umrl 4. aprila 1928, drugi, Janko Petan, pa je sedaj kaplan pri Sv. Anionu v Slov. goricah, j Blagi pokojnici bodi Vsemogočni pravičen sodnik, žalujočim naše iskreno sožaljel Pomanjkanje profesorjev na Slovenskem Pod naslovom »Preopterečenje i pomanjkanje nastavnika na srednjoj školi n Dravskoj banovini« je napisal g. L. ?.. v «idnji številki 1 »Glasnika jugosl. profesorskog društva« nekaj I misli o težkem položaju naših srednjih šol. Med drugim ugotavlja, da kljub temu, da so j vsi profesorji preobremenjeni (saj pade n« sleherno učno moč, na euplente kakor na stare nastavljence po 22 tir tedensko) je ostalo na slehernem zavodn jvo več nezasedenih ur, radi česar se je učni red občutno skrčil. Razredi so ; do zadnje možnosti «lajTolnjem (v nižjih razre-I dih je malone v v.seli primerih nad 60 dijakov), posamezni oddelki so spojeni v en razred, a profesorji komaj dihajo radi čezurnih ur. Razume se, da je uspeh na slovenskih srednjih šolah porazen radi pomanjkanja učnih moči. Saj dijaki * prenapolnjenih razredih ne morejo dovolj pazno spremljati predavanj, nn drugi srtrani p« ne morejo profesorji radi fizičnega in duševnega napora dajati iz sebe tako zbrano učnega materijala, posebno še. ker morajo poleg svojih tir še na vseh krajih na-domestovati olmlele ali kakorkoli odsotne tovariše. To ne more več dolgo trajati, zakaj živci profesorjev niso iz železa, a tako delo tudi ne bo rodilo nobenih sadov. V dravski banovini bi bilo po točnem računu potrebnih Se 92 profesorjev! To je v resnici visoko število, ki najjasneje jiriCa, v kakšnem iK>loiaju eo iole v Sloveniji. ». Ljubljanske vesti: Vode počasi upadajo Ljubljana, 31. maja. Davi ob 5.30 eo nalivi prenehali. Posijalo jc sonce. Dopoldne je bilo lepo in sončno. — Okoli 13.50 pa zopet oblačno. Grmelo je in bližala «e je nad mesto nevihta od kamniške strani. Malo je porosilo. Nevihta se je zavlekla tja proti jugovzhodu. Vode so začele počasi upadati. Do opoldne je Ljubljanica upadla zn 10 cm. Bolj počasi pada Ižica. Ta je padla v ..>4 tirali samo za 2 cm pri mostu v bližini barjanske šole. Maj je letos v vremenskem pogledu nenormalen in je v 19 deževnih dneh dosegel 301.9 milimetrov padavin. Barjani take majniške povodu ji že davno ne pomnijo. Pomladanske po-vodnji so sploh na Barju redkejše. Če so, navadno prav zgodaj spomladi, ko šc niso polja Pred zadnjo dramsko premijero (Komedija Olge Scheinpflugove »Okence«.) Za zadnjo premijero v letošnji gledališki sezoni je naša drama pripravila duhovito komedijo znane češke igralke in pisateljice Olge Scheinpflugove »Okence«. Olge Scheinpflugove se obiskovalci naše drame prav gotovo še spominjajo od tedaj, ko je pred par leti's skupino članov Narodnega di-vadla pršla gostovat v Ljubljano in je kot igralka in kot pisateljica dosegla prav lep umetniški uspeh s svojo »Ljubezen ni vse«. »Okence« je drugo njeno odrsko delo, mimo tega pa je Scheinpflugova v češkem slovstvu cenjena kot pisateljica listov m novel, ki je izredno ostrega, na drobno dojemljivega duha in ki ima do vseh veselih in tragičnih zadev življenja silno živahen, vsega razumevanja in vse ljubezni polen oc'.nos. »Okencem je zgodba o simpatičnem profesorju filozofije, tako rekoč profesorju etike, ki ga majhna vesela nezgoda paiine v prav žalostne življenjske triumfe. Nekakšna dediščina ga je bila doletela in učenjak, ki je imel vse svoje življenje pred očmi samo etični preporod človeštva in družbe in se nam je kot majhno sredstvo za dosego tega smotra zdela tudi nujna borba zoper alkohol, se da zavesti svojim prijateljem, da se spozabi in se opije. Čas od polnoči naprej je naslednje jutro zanj prazen, neznan prostor, ničesar se ne more spomniti in pred očmi se mu odpira vse polno nerazrešljivih ugank: en čevlej mu manjka — in tu se začne njegova začasna »tragedija«. Profesor, ki ga je zapustil spomin — figura, ki jo dovolj dobro poznamo iz milijona dovtipov in anekdot — se v tej komediji na čisto nov svojevrsten način mota skozi celo vrsto življenjskih in moralnih vodopadov, ki se na koncu razvozlajo v pov6em sprejemljiv happy-eud. V celi komediji pa je toliko prisrčnega, živega življenja, toliko kristalnega smeha in čiste resnice, da človek ob nji ne more ostati zakrknjen in zaprt. Pravilno je prof. Šest zapisal o pisateljici v Gledališkem listu«. »Olga Scheinpflugova je igralka na Narodnem Divadlu in naša znanka. Živahna in bistra, je pravi tip moderne žene, emancipirane in seriozne. Pravijo, da igralci, čeprav poznajo oder, tehniko in vse, kar se suče okrog teatra, da igralci niso dobri dramatiki. Pri Scheinpflugovi je storjena izjema, njena dela (»Okence« je drugo) se igrajo ne iz lokalnega patriotizma ali teaterske politike, temveč zato, ker so vredna, vzeta iz časa in napisana za igralca.« Da prav gotovo je, da so napisana tudi za občinstvo, Ob Ljubljanici potrebna ograja Nesreča, ki se je zgodila g. občinskemu svetniku Zajcu, zopet nazorno dokazuje, da je ob reki, ki teče skozi naše dovolj veliko mesto, nujno potrebna ograja. Že svoj čas, ko so se dogajale razne nesreče v Ljubljanici, smo to dokazovali, toda naleteli smo le na gluha ušesa. Na kraju, kjer se je nesreča zgodila, pa je svoj čas, pred 30, 40 leti že bila lesena ograja, ki je seveda propadla. Če bi taka ograja bila tudi sedaj, bi v torek ne bilo te nesreče. Stroški za tako ograjo ne bi bili preveliki in bi mogla mestna občina izvesti tako ograjo že z brezposelnimi delavci, ki morajo nekaj delati za svoje podpore. Lesa pa ima mestna občina tudi dovolj, saj ga celo poklanja raznim društvom. Nujno potrebna ograja bi torej mestno občino prav nič ne veljala, preprečila pa bi mnogo nesreč. Morda bo g. Zaje, ki je na lastni koži občutil, kako umestni so naši nasveti, to zadevo sprožil pri mestni občini in izposloval to ograjo. Prepovedane tivolske poti Z ozirom na notico, priobčeno pod gornjim naslovom v našem listu dne 27. maja, nam mestno načelstvo pojasnjuje: Pot, katero je zaprl lastnik hotela »Bellevue« g. Peter Šterk, je zasebna last imenovanega, zato mu mestna uprava te pravice ne more kratiti. Res je, da se je ta pot skozi več let trajno uporabljala, preden je še prejšnji lastnik g. V. Zaje to zemljišče kupil in zgradil na istem prostoru hotel »Bellevue«. Vendar jc g. Zaje že sam označil s posebnimi javnimi napisi, da je ta pot privatna last in le do preklica dovoljena kot javni prehod. To dokazuje ludi zemljiška knjiga, iz katere je razvidno, da čez posestvo »Bellevue« ne vodi nobena javna pot. Za dosego uveljavljenja pravicc javne poti je torej predvsem potrebno dokazilo, da je bila pravica avne poti priposestvovana skozi dolgotrajno vpo- rabo, kar pa je v predmetnem slučaju nemogoče. ★ O zaprti gozdni poti skozi hotel Bellevue smo priobčili včeraj popravek g. Petra Šterka in danes gorenje pojasnilo mestnega načelstva. To nas seveda ne moti, da ne bi pribili sledečih dejstev: Sporna gozdna pot je vodila od pamtiveka približno tako, kakor se vije danes, pa naj je bil že posestnik zemlje ta ali oni. Okrog leta 1880 jo je pa dal popraviti in urediti mestni magistrat ter jo je ločno izpeljal čez griček, kjer danes stoji hotel. Prav ondi je bilo tudi postavljenih več klopi. Na vse to se gotovo spominja vsak starejši Ljubljančan. Pot je tudi v načrtih, izdanih od mestnega magistrata, krščena prav na mestu, kjer vodi čez planoto, z nazivom »Pod gozdom«. Če si ta pot v teku enega stoletja ni pridobila značaja javnosti, potem sploh ne vemo, katera pot v tivolskem gozdu jc še javna. Dejstvo pa je, da je to pot sedaj g. Šterk zaprl za javni promet in da dovoljuje uporabo samo hotelskim gostom. Pa dasi je občinski svetnik, ne vemo, ali se bo trajno veselil svoje pravicc. — Na kako eventualno pojasnilo bomo pa odgovorili s fotografičnimi slikami zadevnih napisov. Radovedni smo, ali bo mogoče tudi slike ovreči s popravki?, obdelana. Vrhnika je imela prav tako obilo padavin. V treh dneh od 24. Duhovnikovn izpovedi. Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvclska c. 10. © Počitniška kolonija. Slovenska krščanska ženska zveza priredi tudi letošnje počitnice počitniško kolonijo v lepem in prijetnem kraju bližnje Gorenjske. Kolonija se bo vršila v skupinah za deklice in dečke ločeno. Vsa tozadevna pojasnila in informacije sprejmejo starši v pisarni Kolodvorskega misijona, Masarykova c. 12 v poslovnih urah od 8 do 12 in od 14 do 16, Rok za priglašanje jc vštevši 3. junij. — Slovenska krščanska ženska zveza. © Gallusov koncert pevskega zbora Glasbene Matice je imel med lanskimi festivalnimi koncerti največji umetniški uspeh. Gallusove skladbe so umetnina najvišje vrednosti in ravnatelj Polič jih je s svojim zborom dovršeno naštudiral. V petek, dne 2. iunija, se Gallusov konccrt ponovi kot ccr- Usodn® vozmsa s éoînom V Limbušu nnd Mariborom je prišlo na Dravi do strašne. nesreče, ki je zahtevala kot žrtev človeško življenje. Skupina šestih fantov jc odvezala v Limbušu čoln ter se prepeljala čez Drovo. Vožnja do drugega brega je šla kljub zelo narasli in deroči reki srečno od rok. Fantje so se brez nezgode izkrcali, ko pa je skočil zadnji na suho, je pri odskoku odbil čoln in deroča voda ga je začela nagloma odnašati. Fantje so stekli ob bregu za bežečim čolnom, vsem na čelu 26 letni Ivan Polič, ki se je pogumno nagnil nad strugo, da bi zgrabil vozilo. Pa je pri tem izgubil ravnotežje in štr-bunknil v kalne dravske valove. Pred očmi pe-torice, ki je ostala nn bregu, se je odigral v valovih Drave strašen smrtni boj ponesrečenca. Nobeden od tovarišev si ni upal priskočiti potaplja jočeimi na pomoč, vsi so samo v obupnem strahu vili roke ter klicali zaman na pomoč. Polič je po kratkem boju z deročim tokom omagal ter izginil v umazanih valovih. Smrt na sodišču Na tukajšnjem okrožnem sodišču se je pripetil včeraj zjutraj razburljiv dogodek. Pred razpravno dvorano se je nenadoma zgrudil Miklavž Kalman iz Murske Sobote, ki je bil poklican na razpravo kot priča. Postalo mu .je slabo ter je po nekaj trenutkih smrtnegn boja izdihnil. Zadelti ga je smrtna kap. Okoli ležeče žrtve kapi se je zbralo v trenutku skoro celo sodišče, pomagali pa niso nobeni oživljajoči poskusi. Došli zdravnik je zamogel konetatirati le smrt ter odrediti prevoz trupla v mrtvašnico na Pobrežju. ★ □ Birniske slovesnosti v stolnici. Na bin-koštno nedeljo bo prevzvišeni naslovni škof dr. Ivan Tomužič delil v stolnici zakrament sv. birme. Ob 9. uri bo slovesna pontifikalna sv. maša. Kmalu po 10 se začne birmovanje. Ko bo prva vrsta birmancev bi rmana, ee bo dalo znamenje z velikim, zvonom. Vsi, ki so bili že birmani, se zberejo tedaj v cerkvi, da se opravijo zanjo sklepne molitve in tla prejemejo škofovski blagoslov. Nato lahko odidejo domov. Okrog роГ 12. ure se začne birmovanje zopet znova. Ob koncu se bo dalo znamenje za sklepne molitve in škofovski blagoslov z velikim zvonom, nakar se naj vrnejo v cerkev vsi, ki so bili birmani v drugi skupini. □ Pri oo. jezuitih se bo obhajala v juniju vsak večer ob pol osmih pobožnost na čast presv. Srcu Jezusovemu: litanije, blagoslov in premišljevanje. □ Seja mariborskega mestnega sveta se je vršila v torek zvečer. Na dnevnem redu so bila v pretežni večini gradbena vprašanja in sicer nekaj prošenj za nova gradbena dovoljenja, večiiin pn jc bilo prošenj za uporabno dovoljen jo dozidnnih stavb in preurejenih stanovanj. □ Drevi ob 8 se spomnimo v dvorani Zadružne gospodarske banke ob prcdnvnnju o dosedanjem razvoju krščanske dobrodelnosti 100 Ictnice iVnccncijevih konfcrenc in naše osnovne krščanske dolžnosti ljubezni do bližnjega. Prostovoljni prispevki se bodo pobirali za najpotrebnejše med nami. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi — odbor. □ Mestni načelnik dr. Franjo Lipold je odpotoval včeraj v Belgrad radi intervencije v raznih komunalnih zadevali. Posredoval bo predvsem glede tlakovanja ulic in carinskih zgradb. □ Žetev smrti. V splošni bolnišnici je umrla Jožefa Pukl, stara 47 let. Blago rajnico pokopljejo danes popoldne ob pol 4. uri iz mrtvašnice lia magdalensko pokopališče. — Na Betnavski cesti 18. ic pokosila bela žena 10 letno Vidico Brezovšek, hčerko natakarja. Pogreb bo danes popoldne ob tričetrl na 4 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Svetila jima večna luč, preostalim naše iskreno sožalje. □ Pred oltar. Zadnje <1 ni so se v Mariboru poročili: Skaza Jožef, trgovec in Vilec Elizabeta, zas. uradnica. — Fras Rudolf, trgovski poslovodja in Eina Požauko, kontoristinja. — Krern-žar Kari, trg. pomočnik in Koren Friderika. — Napast Peter, kmečki sin in štern Angela, že-larska hči. — Graschitz Rudolf, ključavničar in Karinel Terezija, zasebniea. — Eisenhut Maks, trgovec iz Jarenine in Danner Marija, zasebniea. Mladim parom obilje sreče in blagoslova! □ Dobro srce Maribora. Za ubogo starko so darovali: neimenovani 20, neimenovana 20, neimenovana 20, Ivana Zainut 20 Din in za otroke uboge vdove v Studencih 2 para hlačk. Blagim dobrotnikom iskrena hvala. Posnemajte! Celje 13 Produkcija gojesoev Glasbene Matice. Opozarjamo občinstvo še enkrat na današnjo produkcijo Glasbene Matice, ki se bo začela točno ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču. Vstopnine ni, vendar je vstop dovoljen posameznikom le pod pogojem, če si pri blagajni nabavi spored. j@r Poročili so se: Šajna Josip, tov, klepar, in Kolar Amalija, zasebniea, oba v Zavodni. — Lam-pret Franc, tov. delavec, in Mahne Angela, tov, delavka, oba v Gaberju. — Keblič Anton, pos, sin iz Gaberja, in Cizelj Marija, kuharica iz Slivnice pri Celju. — Germ Rudolf, zasebni uradnik iz Maribora, in Jelen Marija, zasebna uradnica iz Za-grada. — Koller Viljem, zasebni uradiiik, in Bock Hedvika, zasebna uradnica, oba iz Gaberja. — Horvat Avgust, mesar, in Medved Marija, pos. hči, oba iz Gaberja. J3 Umrli so v tukajšnji javni bolnišnici; Žolnir Josip, 41 let, dninar z Lopate in Trebše Katarina, 19 let, služkinja od Sv. Martina pri Slovenjgradcu. — V Gaberju je umrla Kovač Marija, 65 let, zasebniea. N. v m. p.! & Umrlo je v mesecu maju v Celju 31 oseb, in sicer 28 v javni bolnišnici in 3 v mestu. & Tujski promet narašča. V mesecu maju je obiskalo Celje 1084 tujcev (v aprilu 766). Po narodnosti je bilo največ Jugoslovanov, nato Avstrijcev, Čchoslovakov, Nemcev itd., po poklicu pa največ trgovcev in trg. potnikov, nato obrtnikov in uradnikov, zatem si sledijo razni drugi poklici. 0 Sneg na Korošici. SPD v Celju naznanja, da je v nedeljo zapadlo na Korošici na novo pol metra snega, kar je posebno važno za smučarje. Koča na Korošici je odprta in oskrbovana. & Tatvina kolesa. V torek okrog 7 zvečer je bilo iz neke gostilniške veže na Mariborski cesti ukradeno moško dvokolo, znamke »Ippak«, črno pleskano,, št. 413.122, vredno okrog 1800 Din. Ptui Popis Živine in prevoznih sredstev. Gledo popisovanja živine in prevoznih sredstev obvešča mestno načelstvo prebivalstvo, da vsled naknadne odredbe lastniki živine niso dolžni k popisu prinesti živinskih potnih listov za živino in tudi lastnikom biciklov ni treba imeti seboj prometne knjižice. Muzejsko društvo v Ptuju ima v petek, dne 2. junija t. 1. ob jjol 9. uri občni zbor v refek-torij u mestnega Ferkovcga muzeja z običajnim dnevnim redom. Dve nesreči. V bolnišnico so prepeljali z nevarnimi opeklinami po celem obrazu trgovca. Alojza Horvata iz Polencev. Padel je po nesreči v škaf. poln vrele vode in se hudo opekel, šestletni F rane šoštarič, sin posestnika iz Zlnto-Ijčja pa je pri igri padel in si zlomil levo nogo. Zdravi se v bolnišuici. Potujoča kmetijska razstava Рого?л]i smo o prihodu potujočo poljedelske razstave v Ljubljano, katere otvoritev bo danes ob S zjutraj. Omenili smo že, da je razstava znatno preurejena in prilagodena slovenskim razmeram. Danes moremo izdati še to, da bi razstava v prvotni obliki, ki je sicer zbudila po južnih krajih državo velilko zanimanje, slovenskega kmeta nikakor ne ogrela. Skoraj vsak naš kmot je videl vsaj eno kmetijsiko razstavo in bi v tej i Krtu joči razstavi no videl bogvtikaj prida napredka. Zato so pa v torek ln sredo slovenski organizatorji razstave temeljito pljunili v roke in razstavo temeljito spremenili. Skoraj ni vagona, kjer ne bi razstave obogatili, spremenili in premenjali razstavljene predmete. Delali so ponoči in čez dan, tako da je razstava vsa pomlajena in je sedaj res reprezentativna tudi za slovenske razmere. Le škoda je, da ni dovolj časa, da bi organizatorji pre-menjali tudi srbohrvatske in cirilske napise v slovenske. Upati pa je, da se bo to že v prvih dnevih, ko bo razstava romala po Gorenjskem, tudi spremenilo. Domača društva, ki so prevzela preureditev razstave, so spremenila skoraj vsak vagon do temelja. Razstava je dobila povsem drugo lice. Danes so prišle solCavsko-jezerake ovce. Prišli so Icrasni prašiči jorkširci iz Beltincev. Talko je razstavljen 18 mesecev star praeec, ki tehta 202 kilograma, 9 mesecev stara svinja, ki telita 182 kilogramov, in je razstavljen močan nemški po-žlahtnen merjasec. Merjasca in svinjo razstavlja kmetijska šola iz St. Jurja. V perutninskem oddelku so razstavljeni belgijski zajci orjaki in pa selcildirane rjavo štajerske kokoši najboljših rejcev ter druga perutnina. Opozarjamo še, da je razstavila tudi domača čipkarska obrt. V oddelku industrijskih rastlin bomo videli razen tobaka, hmelja, svile še druge industrijske rastline, kakor bombaž, soja-fižol in Slomšehov duh med Rogaška Slatina, 30. maja. Zborovanje Katoliške akcije smo imeli v Šmarju preteklo nedeljo. Ob tej priliki nas je obiskal tajnik škofijske Katoliške akcije v župni cerkvi, popoldne pa v nabito polnem Katoliškem domu. Možem, ženam, fantom in dekletom je pokazal pot do pravega krščanskega življenja. V nadžupniji Sv. Križ na Slatini je med vernim ljudstvom žc večletna navada, da obhaja Marijin mescc z lepimi vaškimi pobožnostmi pri kapelici ali Križu. V tem oziru je letos prav lepo odrezala vas Cerovec, Pri Škrabljevem križu so se ïbrali vaščani, stari in mladi. Ni jih motilo vreme; navzlic vsemu so lepo opravljali svojo pobožnost. Zadnjo majniško nedeljo so se pa slovesno poslovili od letošnjega majnika. Napravili so govorniški oder, okrasili sv. križ ter se naučili lepih primernih govorov in deklamacij. Povabili so tudi oba gg. kaplana, da je bila vsa pobožnost še slovesncj-ša. Slomšekov duh prodira med slovenski narod ... Naj »Slovenec« ta lep zgled udanosti Materi Mariji raznese širom lepe naše slovenske domovine. Uboge čebelice Št. Jernej, 30. maja. Čebele niso letos še nič rojile. V dobi najlepšega cvetja žalostno životarijo po panjih in po mnogih čebelnjakih tudi umirajo od gladu. — Čebelarska patrona, Ambrož in Job, usmilita se nedolžnih živalic in naklonita jim lepših in toplejših dni! druge rastline, za katere skoraj ni znano, da rastejo tudi v naši državi, namreč v južni Srbiji. Krasna je tudi razstava semenogojske postaje v Beltincih. Videli bomo čudovite vrsto žita. Najbolj vzorna pa jo nedvomno veterinarska razstava, za katero se bo vsak živinorejec nedvomno najbolj zanimal. Razstavo priporočamo tako mestnemu, še bolj pa podeželskemu občinstvu, zlasti ker je sedaj temeljito preurejena. V Ljubljani bo razstava splošno dostopna ob 0 zjutraj. Občinstvo vabimo, da se razstave udeleži že v dopoldanskih urah, ker bo sicer popoldne prevelik naval. Skoraj gotovo t*> že v Ljubljani število obiskovalcev doseglo prvi milijon. Kdor bo srečen »milijonar;, bo prejel lepo praktično darilo od banske uprave. V petek, dne 2. junija bodo razstavo obiskali okoličani po sledečem redu: Ob 8: Medvode, Šmartno, Dobrova, Brezovica, Studem-çc-Ig, Iška Loka. Ob 10: Dolsko, Dol, Podgorica ,Iška vas, Pija-va gorica, Tomišelj, Želim]je. Ob 13: Dobrunje, Dev. Marija v Polju, černu-Ce, Jezica, Moste. Ob 16: St. Vid, Zg. Šiška, Rudnik, Vič. Dostop k razstavi je na Masarykovi cesti blizu glavnega kolodvora. Vstopnina je 2 Din od osebe. Kot trajen spomin na razstavo si bo mogel obiskovalec nabaviti knjižico: Kmetijstvo Dravske banovine, ki jo je izdal razstavni odbor. V četrtek dne 1. junija popoldne bodo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani zanimiva kmetijska predavanja o vrtnarstvu (zelenjadarstvu) in mlekarstvu, ki jih bodo imeli gg. in,?, Sabec, Sa-dar in Lap. Pri predavanjih se bodo predvajali poučni filmi. Prvo predavanje bo ob 3 popoldne, drugo pa ob 7 zvečer. Vstopnine ni. O predvajanju krasnega filma »Kmetijstvo na Danskem«, ki bo v petek v Kinu Dvor, bomo še pravočasno poročali. zid\e v JMgosiesmqs Subotiški list »Naplo« poroča, da je jugoslovanska vlada dovolila 350 židovskim družinam, ki 60 se izselile iz Nemčije, da se svobodno naselijo v Jugoslaviji, Večinoma so vsi ti begunci prinesli s seboj svoje premoženje. Po približnih cenitvah znaša to premoženje okrog pol milijarde dinarjev. Kavarnar Rolf Konig iz Berlina, ki je tudi zapustil Nemčijo, je kupil neko veliko posestvo v Baranji za 3,200.000 Din. Kônig je rojen v Vojvodini in zato se je priselil v Jugoslavijo. PRI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA PRI STARIH OSEBAH. Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo: dajte si masirati telo s preparatom »ALGA« zvečer predno greste k počitku, in zjutraj predno vstanete. Zvečer po masaži Vam bo telo lahko, deležni boste globokega spanja, po katerem se boste odpočili in se okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, boste imeli ude gibčne, hojo lahko, telo bo kot prerojeno, občutili boste novo svežost, veilrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. Koledar Četrtek, 1. rženega cveta: Fortunat, spoznava-lec: Kuno. Prvi krajec ob 12.53, Herschel napoveduje veliko dežja. Dan naraste ta mesec od 15 ur in 18 minut do 21. za 18 minut 1er se do 30. zopet skrči za 3 minute. No vi grobovi •f V Glinici pri Št. Vidu nad Ljubljano je včeraj v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marijana Ž i r o v n i k roj. Dolničar. Pogreb bo v petek ob 9 dopoldne. Bog ji daj večni mir in pokoj! Žalujočim naše iskreno sožaljel -j- V Pamečah pri Slovenjgradcu je umrl eden najstarejših županov gospod Luka Pogač, rojen leta 1855. Zaradi svoje delavnosti je bil kmalu izvoljen za župana ter je županoval 42 let. Pokojni je bil član gerentskega sosveta okrajne hranilnice, bivšega okrajnega zastopa, ustanovitelj in član načelstva hranilnice in posojilnice in eden najodločnejših borcev za narodno stvar. Bil je tudi odlikovan z redom sv. Save 5. razr. Pogreb bo v petek ob pol 11 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! -}• Josip Kastelic. V Ljubljani je v torek umrl v 55. letu starosti gospod Josip Kastelic, posestnik in župan v Žužemberku. Njegovo truplo bodo prepeljali v Žužemberk, kjer bo danes ob 9 dopoldne pogreb na farno pokopališče, Nai v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel Osebne vesli ~ Napredovanje v finančni službi /. odlokom finančnega ministru z dno 23. maja 1933, štev. 65.161/11 .so napredovali pri Dravski fi- nančni direkciji v Ljubljani za knjigovodje v 8. noložajni skupini: Lenič Ljudevit, Grm Mira, SoDotinčič Blaž, škulj Marija in Petrič Anica, pomožni knjigovodje 9. položajne ekupinc tc direkcije. — imenovani so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani za poverjenika in šefa odseka za vlečo strojnega oddelka dosedanji poverjenik istega oddelka Zvonimir Milchhofer, za kontrolorja in šefa postaje Plaški dosedanji šef postaje Mcdari-Draganič Viktor Mramor, za kontrolorja na postaji Sunja dosedanji kontrolor na glavnem kolodvoru v Osjeku Anton Časi. = Upokojeni so: svetmik dravskega poštnega ravnateljstva Maks Svoboda, upravni uradnik istega ravnateljstva Karel Urbančič, uradnica pošte Ljubljana I Gabrijela Kamenšek in Emilija Gašperin, uradnik pošte Ljubljana II Jakob Zavodnik, uradnica pošte Ljubljana IV Ljudmila Mudrovčič, uradnik pošte Maribor I Ivan Majhen, uradnik pošte Celje Ivan Rebernik, uradnik pošte Maribor II Franc Vavpolič. Dalje je upokojen Anton Schneider, glaVni arhivar železniškega ravnateljstva v Ljubljani. — Iz državne službe odpuščen je z 19, majem 1932 Stanko Toplak, višji pristav železniške kurilnice v Mariboru, = V čin rez. inž. poročnika z ran goni dne t7. dec. 1931, jc preveden g. Albert Prodan iz Celja. • Osiale vest i — Oglasi za binkoštno-ve-î e s c j m s k o i z d a j o »Slovenca« se sprejemajo v Ljubljani do sobote popoldne (lo 6, v Mariboru in Celju le tlo 11 dopoldne, pri ostalih podružnicah pa samo do petka zvečer. Prosimo pa ccnjene inseren-te, da oddajo svoja oglasna naročila kar največ mogoče žo v četrtek ali petek, da se morejo ista izvršiti točno po želji naročnika. V soboto naj se oddajo le nujna naznanila, osmrtnice in mali oglasi. — POLOŽNICE prejmo v današnji številki »Slovenca« vsi p. n. poštni naročniki, ki jim je s koncem maja potekla naročnina na »Slovenca«, ali pa imajo kak zaostanek za prejšnje mesece. Prve in druge vljudno vabimo, da se priložene položnice poslužijo takoj po prejemu in si zagotove s tem redno prejemanje lista. — Romarski vlak na Trsat je popolnoma zaseden. V eoboto 3. junija ob pol desetih (ne ob 10) se odpeljemo iz Ljubljane, v Zidanem mostu pa bodo priklopih romarske vozove mariborskega vlaka, da se vozimo potem skupno na Trsat. Romarji, ki bodo kupili vozne listke do Ljubljane, oz. Štajerci do Zidanega mosta, naj ne pozabijo dati legitimacije žigosati z mokrim žigom. — Včeraj in danes dospeli denar za legitimacije bomo vrnili. Na veselo svidenje! — »Sveta vojska«. — K obsodbi Antona Vombergerja. Dne 28. maja smo poročali o obsodbi Antona Vombergerja iz Tunjic, ki je dal umoriti evojo teto. Povdariti moramo, da ta Anton Vomberger iz Tunjic ni .v nikakem niti najoddaljenejšem sorodstvu s spoštovano in ugledno rodovino Vombergerjev s Pšenične Police, iz katere izhajajo med drugimi naš priznani književnik g. Jožef Vombergar, njegov brat znani slikarski mojster Jernej Vombergar in drugi, To se nam je zdelo potrebno omeniti, da preprečimo vsakršno zamenjavo. Izdelki „LA TOJA" vsebujejo soli zdravilnih vrelcev svelovnoznanega otoka La Toja v Španiji. — Dobe se v vseh lekarnah in drogerijah. — Zveza bojevnikov priredi na binkoštni ponedeljek, 5. junija, zborovanje na Kumu, na Žalostni gori pri Preserju in v Suši pri Železnikih. Bivši vojaki, udeležite se teh taborov in pripeljite s seboj svoje znance in prijatelje. Dovoljena je polovična vožnja iz vseh postaj Dravske banovine do Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Zidanega mosta, Radeč in do Preserja. — Umetniška razstava portretnili fotografov v Ljubljani bo prirejena na letošnjem ve-lesejmu od 3. do 12. junija. Razvoj fotografije 1h> nad vse nazorno pokazan v zbirki starih aparatov, objektivov in drugem primitivnem orodju, ki so ga fotografi uporabljali pred več desetletji. — Nesreča starega reveža. Na Jesenicah sc je ponesrečil 76 letni bi vi i pekovski pomočnik iu se- danji občinski revež Ivan Marn. Palica, ob katero se je opiral, se mu je namreč zapletla med noge, tako, da je revež padel in si zlomil desno nogo nad kolenom. Z vlakom eo ga prepeljali v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru prevzel reševalni avto in prepeljal v bolnišnico. — Nesreče. Na vrtu je padla in si zlomila desno roko delavka tobačne tovarne Franja Gerbina iz Rožne doline. — 16 letna hči tkalnega mojstra Marta Zika iz Gašteja pri Kranju je predsnočnjim zavžila preveliko količino spalnega praška in se zastrupila. — V Klečah pri Ljubljasii je padel po stopnicah in si poškodoval desno nogo 54 letni Jurij Sitar. — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Lastno mater umorila. V Podolju v Baranji so te dni prišli na sled strašnemu zločinu, čigar žrtev je postala veleposestnica Katarina Patanova. Katarino so našli umorjeno v njeni hiši. Zločina so osumili njeno hčerko, ki je bila s svojo materjo sprta. Hčerka je namreč hotela, da bi mati prepisala vse imetje na njenega moža, česar pa Patanova ni hotela storiti. Posledica tega so bili stalni prepiri v hiši. Končno je Patanova zapodila hčerko in njenega moža od hiše. Na dan, ko bi se hčerka morala izseliti, je umorila svojo mater. — l'ami kotel. Učna knjižica je namenjena predvsem kurjačem, delovodjem in posestnikom parnih kotlov, dobrodošla pa bo tudi naraščaju, študirajočim katerim bo olajšala praktično proučevanje parnega kotla. Vsi pa bodo dobili v knjižici vse ono, kar morajo vedeti pri opravku s parnim kotlom. Spisal je knjižico inž. Gvidon Gulič, ima 100 strani in 52 slik, založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsebino ima sledečo: Svoj-stvn pare, parni kotel, kurivo, rešetke, priprave za požiranje dima, pregrevati, material parnih kotlov, oprema parnih kotlov, dimniki, obratovanje s parnimi kotli, sneženje, poškodbe, njih prepre-čenje iu popravila, eksplozije, revizija, predpisi za kurjače, prestopki. — Konstrukcija parnega kotla: a) Kakovost uporabljenega materiala, izračun trdnosti plašča valjastega kotla, zokovični šivi ter izračun parnokotelne neprave, b) Kot dodatek tehnični slovar. — Cena vezani knjižici 30 Din. — Birmanska darila: zlatnino, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg. Spori — Pri nagnenju k maščobi, prollnu, sladko-eečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Krofli Konccrt Akademskega pevskega zbora se zaradi tehničnih ovir odloži. Novo mesto Absolventom kmetijskih šol Dolenjske, sporočamo, da se ustanovni občni zbor podružnice ni mogel vršiti 25. maja, ker pravila še niso od oblasti potrjena. Kakor hitro prejmemo potrjena pravila, bomo to takoj sporočili. — Pripravljalni odbor. Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane bo v petek, dne 2. junija v dvorani Prosvetnega doma ob pol 9 zvečer. Na sporedu so izključno zbori A. Foersterja, ki kažejo stilno urejeni, določno osebnost našega glasbenega nestorja. Prireditev bo kultumopolitičen dogodek, na katerega opozarjamo zlasti vse podeželske zbore, za katcTe bo koncert radi stilnoestetske vrednosti in po svoji izvedbi tudi vzgojno pomemben. Vstopnice ee dobe v prediprodaji v trgovini J. Koširja. Naše diiaštvo Na izrednem občnem zboru Jug. kat. akad. društva Danica« dne 30. maja t. 1. je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Omahen France, cand. phil., podpredsednik: Cenčič Jože, cand. iur., tajnik: Dolenc Vladimir, cand. techn., blagajnik: Schart Viktor, stud. techn., gospodar: Majcen Jože, cand. phil., revizorji: Testen Tone, cand. iur., Finec Milan, cand. iur., Cernigoj Adolf, camd. techn. DREVI VSI NA IGRIŠČE ILIRIJE kjer nastopijo ob 20.30 Madjari v nočni tekmi. -Tekma se vrši ob vsakem vremenu Razsvetljava bo prirejena povsem svojevrstno ter bodo žarnice nameščene na 35 m visokih drogovih. Marsikdo je dvomit, da bo igriščo dobro razsvetljeno; toda razsvetljava popolnoma odgovarja, kajti svetlobna ploskev sega ob straneh do polovice te-kališča, tuko da se meje igrišča prav dobro razločijo. — O igralcih Budai smo že včeraj pisali. Kot tipični predstavniki budinipeštanskega profesionalnega nogometa, so si pridobili dober sloves povsod, kjer so gostovali. Po igri sličijo dunajskim klubom, le da so bolj temperamentni in nevarnejši strelci. Igrajo vseskozi fair in lep nogomet, vsled česar si bodo pridobili tudi simpatije našo publike. Že opetovano smo videli, da so belozeleni dosegli proti moštvu, ki ne igrajo preveč ostro, dobre rezultate. Toda profesionalno moštvo, ki si je pridobilo v težkih prvenstvenih tekmah z odličnimi nasprotniki ogromno rutino in je vrhu tega še v gornjem delu tabele, se pač ne ila tako lahko premagati. Zmaga gostov je tako rekoč gotova, gre le za Čim boljšo razliko golov. Od Ilirije smemo pričakovati, da bo v mednarodni tekmi dostojno re-prezentirala Ljubljano. — Pred tekmo bo koncert žetezničarske godbe. MEDNARODNI S.VBLJASKI TURNIH V MARIBORU Kakor smo že poročali, se vrši v binkoštih v Mariboru sabljaški turnir za državno prvenstvo, ki bo pa mednarodnemu značaja, ker se ga bodo udeležili tudi inozemski gostje. Spored pa je naslednji: 2. iu 3. junija dopoldne: Sprejem gostov ter tu- in inozemskih funkcijonarjev sablajških zvez. — 3. junija od 14—16 epe gospodov v kopališču na mariborskem otoku. — Od 15—19 floret dam in floret, sablja in epe naraščaja v veliki dvorani Unionn na 3—4 planšah. Ob 20 svečana skupščina JMS v te-rasni dvorani hotela Orel. — 4. junija od 8—12 sablja gospodov, od 14—19 floret gospodov, vse v Unionu nn 3—4 planšah; ob 20 svečani banket na čast vsem tu- in inozemskim gostom v parkkavarni. 5. junija od 8—12 in od 14—10 borba moštev za državno prvenstvo; od 14—19 prijateljska revanžna mednarodna tekma Dravska banovina : Štajerska (Avstrija). Ob 20 Svečana akademija v Unionu, združena z razdelitvijo daril ter z ekshibicijsklmi borbami jugosl. in avstrijskih prvakov. Nato ples. Za roditeljsko in zdravniško službo je preskrbljeno. Istotako za hrano in stanovanje tuko za tekmovalce kakor za ostale, vendar se je preje prijaviti pri mariborskem akademskem sabljaškem klubu Maribor, Aleksandrova cesta 11-1, kjer se dobe vse potrebne informacije. Vožnja za udeležence turnirja po železnici je polovična. Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 8 redna vaja celotnega pevskega zbora. Vsi in točno. Spored klavirskega večera gojencev prof. Antona Ravnika na drž. konservatoriju v Ljubljani. 1. Tajčevič: Marcialc in Ikirtok: Mali komadi št. 17. 18 iu 21. Igra žiža Peter. 2. Barvinski: Uspavanka in koračnica, igra Jug Majda. 3. Schubert: Dva scherza igra Bradač Zora. 4. Milojevič: Vieux Conto in Soir Mélancolique, igra Adamič Bojan. 5. Beethoven: Varijacije v f-duru, igra Sonc Zora. 6. Reger: Iz mojega dnevnika, igra Menardi Pia. 7. Shopin: Brillante Variationon, igra Kane Pavla. 8. Schumann: Andanlo in varijacije za dva klavirja, igrata Mènardi Pia in prof. Tone Ravnik. 9. Saint-Saens: Cajirice Arabe za dva klavirja, igrata Adamič Bojan in prof. Ravnik Tone. 10. Rahinaninov: Fantazija, Noč-ljubezen, Solze, Velika noč, igrata Kane Pavla in prof. Tone Ravnik. Klavirski koncert se vrši v četrtek, dne 1. junija ob pol 7 zvečer v dvorani Filhartnonične družbe. Vstop prost proti nakupu protrrama, ki stane 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Občni zbor krajevnega odboru Rdečega križu nn Jesenicah bo v petek, dne 2. junija t. I. ob 7 zvečer v posvetovalnici mestne občine Cerkveni vestnih Celonočno češčenje v stolnici. Nočni častivci imajo v noči od 1. na 2. junij v stolnici celonočno češčenje. Molili bodo iz »Večne molitve« 27. uro za binkoštni praznik. Vabimo vse dosedanje ča-stivce pa tudi druge inože in mladeniče, da se prav številno udeleže nočnega češčenja najsvetejšega Zakramenta. Sv. Rešnje Telo bo vso noč izpostavljeno. Moste pri Ljubljani. Drevi ob 'A8 bo v Sale-zijanskem mladinskem domu pridiga zn može in fante. Jutri ob K-8 zvečer za žene in dekleta. Prvovrstno francoska kolesa Aiglon Viktor BOHINEC, Ljubljana Tyrâeva (Dunajsko) cesta 21 Odlična eksistenca z možnostjo visokega zaslužka se nudi organizacije zmožnim gospodom s prevzemom prvovrstne samoprodaje. Za izvršitev in za zalogo je potreben prosto razpoložljiv lastni kapital v višini coa. 60.000 Din. Ozirali se bomo samo na ponudbe serioznih resnih interesentov. — Taka pisma, čim največ možno v nemščini, z obširnim popisom dosedanjega delovanja in Ia. relerenc (prepisi spričeval s sliko za-željeni) pod »Energie-Zukunit gesichert 13,212 na J. G. Interessen-Gemeinschaft, Wien I., Schuler-strasse 11. zlatnino in srebrnino prodaja najcenejše tudi na hranilne knjižice IWâgf MMÏ ШШЦапа Pral šhtiiHo stev. iS Še vedno ceneje kot pri razprodaji dobite moSke srajce, spodnje hlaïe, kravate, nogavice, damske obleke ter vse manutokturno blago edino v modni in manufakturni trgovini I. Tomšič, Sv. Petra c. 38 Brezplačno voznic boste imeli, ako za čas velesejma kupite perje in puh pri nas, ker so cene za 50% niije. — Velika izbora v originalnem tovarniškem pakovanju. — Poslužite se ugodne prilike! RUDOLF SEVEK, Marijin trg 2. Fračloveh in ew'itcijo Človek pred 500.000 leti Marga von Etzdorf je bila stara komaj 25 let. K^r so ji starši umrli, jo je vzgojil njen stari oče general Etzdorf. Ko je položila letalski izpit, jo je nastavila družba »Lufthansa« in podjetna Marga je vozila letala na progi Hamburg-Berlin. Pozneje je celo napravila izpit za umetnostno letalko ter si kupila lastno športno letalo. Novembra 1. 1930 je letela iz Berlina na Kanarske otoke ter ob afriški obali čez Tunis na Sicilijo. Nad Sredozemskim morjem jo je zajel strahovit vihar, s katerim se je borila 5 ur, a končno je srečno pristala na Siciliji, ko ni imela več v zalogi skoraj kaplje ben-zina. Ko je drugič pristala, se je letalo razbilo. Toda letalka je srečno odnesla svojo kožo. Avgusta 1930 se je vračala v Nemčijo, toda njeno letalo je treščilo takoj pri odhodu pri Bangkoku in se razbilo. Letalka je bila hudo ranjena. Julija lan-skega leta je priletela Marga na svojem letalu Penica tudi v Prago. Prejšnjo soboto jp začela polet kljub silno slabemu vremenu proti Avstraliji. V angleškem kopališču Hastingsu so priredili te dni živo modno razstavo kopalnih oblek. Ženske «o nastopile т starc/iih in modernih kopalnih oblekah. »Si že morda čul, da smo »Metropole mi prevzeli banko Zanimiv prizor s svetovne razstave v Chitagu, ki so jo Američani priredili pod geslom »Stoletje napredka«. Na podobi se vidijo razni tipi človeka iz davnih dni. Čisto desno stoji trinalski človek, ki je baje živel pred 500.000 leti, v sredi hajdelberški človek, ki je živel pred 400.000 leti, in poleg njega neandertalski človek, ki mu presojajo 300.000 let. Pred njima newyorški kipar Spiesser, ki je izoblikoval te kipe. Najdba ostankov najstarejših ljudi je svoje čase dvignila veliko razburjenja tudi pri sicer stanovitnih ljudeh. Kakor hitro so našli kje spet kak ostanek pračlovek«, že so vsemogoče govorili, kako je nioral biti podoben opici, da ima te in te opičje znake, da je to že tako dolgo iskan lik. ki je v sredini med človekom in opico (missing lirik). Do tega pa niso privedla prirodoslovska dejstva, ain|>ak nekaj čisto drugega. Čeprav neopravičeno, vendar so pa hoteli tezo o razvoju postaviti za bazo materialističnemu svetovnemu naziranju. Navdušeni učenci — tako pravi prof. dr. B. Kisch v svojem nastopnem govoru (Festrede, J. A. Barth, Leipzig 1932) so sprejeli Darwinovo teorijo kot dokazno dejstvo; pač niso znali dobro soditi. Ilaeckel je pa tudi začel učiti descendečno teorijo in jo smatral za dokazano dejstvo; dodal je pa še, da se ves razvoj vrši po kemični poti, kar je pa prav tako nekritična in dejstvom neodgo-vnrjajoča trditev. Pri vsem tem je seveda največja napaka ta. da trdijo, da je nauk o de-ecendenci izpričano dejstvo. Toda do današnjega dne ni nobenega dokaza, da bi bil ta nauk vsaj verjeten. Kako je z dokazi za prehod iz ene vrste v drugo? Ali ima Haecklov biogenetski nauk za- I 6e kako potrdilo? Nima! Paleontologija nam I danes daje premnogo dokumentov, a za razvoj ' v tem zmislu nima ničesar. Nikjer ni n. pr. kakega znaka, kako bi se plazivec spremenil v ptico. Znanost je llaecklovi teoriji že marsikaj V Gdansku so se vršile volitve v poslansko zbornico. Bil se jc zelo oster boj. Narodni socialisti so izvojevali večino glasov, in sicer bodo imeli v novi zbornici 38 mandatov, ostale stranke skupno pa 34. Po številu glasov so napredovale vse stranke, razen črno-bele-rdeče tronte, ki je zgubila kakih 1C00 glasov, po številu mandatov pa so vse stranke, razen hitlerske, nazadovale. Poljska stranka je prejela 6738 glasov (pri zadnjih volitvah 4465) in bo zastopana v zbornici po dveh poslancih, kakor pri zadnjih volitvah. — Naša slika kaže prizor pred voliščem v Gdansku. Volilci nosijo propagandne letake za poljsko, oziroma nemške stranke. Roparski krati v okovih Iz Pariza poročajo, da so v bližini mesta Ajaccio končno aretirali kralja korziških roparjev Spado. Spada je že 11 let svobodno kraljeval na Korziki in s svojo tolpo strahoval ljudstvo. Na ljudstvo je itnel silen vpliv in poslanski kandidati so se potegovali za njegovo naklonjenost Še pri zadnjih volitvah sta si bila poslanec Campinchi in poslanec Carbuccia v laseh, ker sta oba hotela ! imeti pomoč skrivnostnega roparja Spado. Že pred ! enim letom je francosko orožništvo s pomočjo vo- I jaštva organiziralo pravi pogrom proti roparskim j tolpam, toda Spada nikakor ni prišel v roke pra- i vice. Takrat so razširili vest, da je Spada pobegnil na Angleško. 160 pevk v svobod« Društvo za varstvo ptic v Pragi je hotelo izkazati se naklonjeno svojim varovancem na poseben način. Nakupilo je 100 ptic pevk. ki so bile obsojene na življenje v kletki ter jih v nedeljo na praški razstavi izpustilo. Ko so se pticam nenadoma odprla vratca v kletki, so bile iznenadene in prav za prav v zadregi. Del ptic se je sicer takoj pognal proti vratom in zletel v svobodo, toda mnogo ptic so morali vprav zapoditi iz kletk. Posamezne ptice so zletele na bližnja drevesa ter se pričele ogledovati, kakor da ne bi verjele, da so zopet svobodne. Skrivnostni žarki z Rimske ceste Na sejo mednarodne radijske zveze v New Yorku je prišel Karel. J. Jansky s pravo senzacijo. Trdil je, da se mu je posrečilo odkriti skriv-nostrie valove, ki stalno prihajajo na našo zemljo iz srede ozvezdja Rimske ceste. V nasprotju s kozmičnim izžarevanjem prihajajo ti valovi vedno z določenega mesta. Njihova sila je v posameznih letnih časih različna. Čeprav je njihov učinek silno šibak, jih je vendar mogoče zaznati s pomočje natančnih priprav. izbila in ji še Ivo. V zemlji namreč dobimo vsako vrsto kot nekaj novega, nekaj popolnoma zase. nikjer ni nobenih znakov o kakih posrednih členih. (Prim.: I.eo Frobenius, Schick-salskunde im Sinne des Kulturwerdens, Leipzig). Prav do istega pridemo, če proučujemo ostanke drugih »praljudi« kakor: neandertnl-skega, heideberškega, piltdownsikega, trinilske-gu, pekinškega. V te so inaterialisti in evolu-cionisti stavili nove nade. Proglasili so jih za srednike med opico in človekom. Ali o vsakem so se preverili. Dr. Kleinschmidt, ki je 40 let proučeval te ostanke, je prišel do zaključka, ki je povsem nasproten evolucioniz.mu (Uer Urinensch, 1451): vsi ti praljudje so bili čisto navadni ljudje, kakor smo mi; v njih se je pretakala prav taka človeška kri, kot se v na.s. Človek in opica sta si sistematsko res blizu. A to je samo neka sličnost, ni pa ni kaka sorodnost In vzrok te etičnosti tudi ni v enem in istem izvoru, unipak je povsem drugod. Vse človeške rase tvorijo skupino zase. prav tako imajo tudi vse opičje rase svojo, od človeške povsem različno skupino. Človeško življenje teče v svojem pravcu, opičje zopet v svojem. Človeka in opico je mogla istovetiti in vzpo-rejati le fantazija. Oba elementa, človeški in opičji, sta tako daleč oddaljena drug od drugega, da nikakor ne moremo govoriti o dveh rasah ene in iste vrste. Prav na tistih mestih, kjer so evolueionisti računali, da bodo dokazali medsebojno linijo, ki se spaja, prav tam so se jasno pokazale karakteristične in neprehodne razlike. Poleg genetičnih razlik, v katerih opica in človek od svojega postanka pa do danes hodita svojo pot, je pa še mnogo morfoloških razlik. Z eno besedo, kažeta od svojega početka pa do danes, da sta oba vsak zase. In zato tisti, ki ju hoče izvajati iz enega počela, sili naravna dejstva, da mu odkrijejo nekaj, česar v njih ni, — potvarja jih. Ti ostanki praljudi, ki so jih ponovno znanstveno preiskali, prepričevalno govore, da na noben način ne morejo služiti evolucionizmu v tem zmislu, da bi se bil človek razvil iz opice. Nikdar pa seveda evolueionisti ne bodo mogli s svojimi nazori dati količkaj povoljnega odgovora na vprašanje: Odkod človeška duša? Negirati je ne morejo. Če rečejo, da se je razvila tudi duša iz živalske duše. je to še manj verjetno kot razvoj po zunanji, telesni plati. Če priznajo, dn je od Boga, se (Kiriiši njih sistem ali vsaj v temeljili omaje. Med katoliško proslavo nemškega poročnika Schlageterja, ki so ga dali Francozi obsoditi za časa porurske okupacije, je prišlo na dunajski univerzi do spopadov z narodnimi socialisti. Ti so hoteli na vsak način preprečiti slovesnost, ker je niso oni organizirali. Nastal je takšen nemir, da je morala policija vdreti na vseučilišče in aretirati nekaj dijakov. Od leta 1908 se je prvič zgodilo, da je policija vdrla na univerzo. — Na sliki vidimo, kako policija pelje nekaj aretiranih akademikov. Vseučilišče je zdaj zaprto. Računat, hi prekosi vse maternait ke Po svetu hodi profesor Samuel Izak Krie-ger, pravi čudodeinik v računanju. Samuel Izak Krieger ne potrebuje navadnih računskih strojev, temveč računa s svojim posebnim siste mom. Nedavno je potoval po Ameriki in Nemčiji in se nato napravil v Italijo, da bi povsod pokazal svojo umetnost. Pripovedoval je, kako so ga kot dijaka vrgli iz matematike in kako si je potem moral iskati službo. Poslal je knjigovodja neke zavarovalnice. Ker mu je bila prirojena lenoba in mu kar ni š»o v glavo, da bi moral vse življenje računati in sedeti pri mizi ter se ukvarjati s številkami, se je pričel baviti z mislijo, ali bi ne bilo mogoče najti kak drugi sistem v računanju. V resnici se mu je kmalu posrečilo odkriti sistem, s pomočjo katerega je pobil tudi najmodernejše računske stroje. Njegovo ime je postalo svetovno, ko je pred nekaj leti na pariškem vseučilišču Sor-boni vpričo najboljših matematikov pokazal svoje sposobnosti. V treh minutah je /.računal 3,481.569. potenco števila 65,419.876. Kdor bi po običajni metodi računanja računal, bi rabil za zračunanje te potence 24 let. Profesor Samuel Izak Krieger je po treh minutah ugotovil, da ima ta potenca 27,228.793 številk, da začne s številkami 7605796. V teku ene sekunde in še prej pove prof. Krieger za dan v tednu kakršnegakoli datuma. Tragičen konec nemške letaike Nemška letalka Marga von Etzdorf je pri Ila-lebu (Aleppo) v Mali Aziji morala pristati s svojim letalom, s katerim je hotela leteti v Avstralijo. Vesti iz nemškega vira trdijo, da se je letalka ponesrečila in da je pozneje radi poškodb umrla: angleška agencija Reuter pa zatrjuje, da je letalka sicer strmoglavila z letalom, vendar je sama ostala nepoškodovana in je šele potem izvršila iz obupa samomor. 80 letna Indijanka Kate Like je te dni prispela po dolgi poti čez Atlantski ocean na Flamsko, da bi tamkaj obiskala grob svojega sina, ki je padel med svetovno vojno pod ameriško zastavo. Pred zajtrkom najboljši nezlomljivi navijalci las. Po Ctll T P zajtrku garantirana najpopolnejša ko- ■ hrasta glavica ali najlepša ondulacija Dobe se povsod Franc Grôgl Zagreb, VrhovCeva 19/1! IBU S Шт se lifâieh Cas? ■ n ■ R R samo še hrawit čas; Radi preselitve se vrši prodata mannfiaMnre do Ш,г pod nabavno cr m pre mahi Mara Ramovš, ïavCargcvo ulica 2, i. maiiseropic Navajamo cene raznega blaga: Šifon 30 cm...... Šifon boljše kvalitete . . Najfinejši šifon brez apreture Molinos 75 cm..... Platno za rjuhe 150 cm . . Najfinejše domače platno . Kuhinjske brisače komad . Platno za brisače .... Frotirke ....... Gradi za žimnice . . . Popelin za damsko perilo . Najfinejši svileni popelin Din 6— » 8.75 » 10— » 4.75 » IV— » 21,— » 5.50 » 7— » 8.75 » 23— » 12— » 17.50 Din Poldeleni boljše kvalitete . . . Volneni deleni s svil. karo vzorci Švicarski etamin, črn, moder, siv » Angl. popelin za moške srajce » Crep de Chine..............» Crep de Chine prava svila . . » Bemberg svila v vseh barvah . » Platno za damske obleke ... » Blago za trenehkot..........» Ia. češko blago za moške obleke » Najfinejši angl. kamgarn od Din 140 Moške športne hlače po . . . Din 1 9— 11— 12— 18— 38— 50— 28— 30— 70— 70— dalje 10— VeCja paiiila ostoinhov anglešHih h«?nH4irtwv za mošiic oiilcue. Celi osi&nes« Din 400'— ■ m « n ■ ■ a u а « u n a oo m ш D) ka « 13 a n ta e» â n а а M ■ M I a ta a M POZOR? izkoristite ugodno pri Hi ввввввввааввваввввававввввввввввнвшлзвзввпвававвгшвкБЈвавввЕнпвввва Hraste m izpuščaje po nosu, ušesu, obrazu in telesu popolnoma posuši in ozdravi Ljekovita Bartulovičeva mast. Cena 1 škatle samo 10 Din. Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, Zagreb, Dolac, poleg tržnice, lekarnar Vladko Bartulič. v zlatu, srebru in double priporoča po najnižjih cenab zlatar A.SUlffîPi. Maribor Ногоздаг. 8 Ceiir za srajce Jospet na/nottejtL t/zorci pobešen želodec Specijalist za kilavost iz Pariza bo brezplačno predvajal poizkuse z novim patentiranim izumom drja. L. BARRERE iz Pariza, s pasom za îcïleivosl brez peresa Ira ђге-ж kakor tudi s pasom za pobešen želodec, z zračno gumijevo blazino. Bolniki, obiščite izkušenega specijalista v Zagrebu, 1. in 2. junija, hotel „Palače", Zrinjevac, Mariboru, 3. junija, hotel „Mcran". Zahtevajte brošuro dr. Barrere (prevod) za kilavost in za pobešen želodec (označite točno za katero bolezen). SRNITAS, Terazije 14, poleg hotela Balkan, Beograd Pošljite Din 5'— v poštnih znamkah. МШШш; - k Ч ■ШшШШШ OBČINSKI ODBOR OBČINE ŽUŽEMBERK naznanja, da je njen dolgoletni, neumorni župan, gospod Josip Kasielic posestnik dne 29. mala, v 55. letu starosti, previden s svetotajstvi, mirno umrl. Truplo blagopokojnega prepeljemo v Žužemberk, kjer bo pogreb v četrtek, dne 1. junija ob 9. uri dopoldne na domače pokopališče. Blagopokojniku ohrani občina trajen hvaležen spomin. Zužemberk-Ljubljana, dne 1, junija 1933. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Primerna birmanska darila po najnižji ceni pri ST.JAPELI zlatar LJUBLJANA - Tyràevu cesta št. 9 (Dunajska c.) Javno se prodajo v Kranju št. 41, Savsko predmestje v prejšnjih prostorih tovarne Carl Pollak d.d. dne 3. junija 1933 ob 9. uri sledeči predmeti: 20o kruponov, 100 vratov, 1000 kg okrajcev. 20.000 kg okrajcev, (afern) 1000 kg kruponov. Natančnejša pojasnila daje zastopnik zahtevajoče stranke dr. Anton Urbane, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. L Potrti najgloblje žalosti naznanjamo, da je Gospod poklical po plačilo v 80. letu življenja našo iskreno ljubljeno mamo in staro mamo Marijano Žirovnik roj. Dolničar poscstnico dne 31. maja ob 2 popoldne, večkrat prevideno s tolažili svete vere. Pogreb predrage pokojnice bo v petek, 2. junija, ob 9 11 dopoldne iz hiše žalosti Glinica 3 na pokopališče v St. Vidu. JI Glinica pri Št. Vidu nad Ljubljano, 31. maja 1933. Žalujoči ostali. ИГЛТП --- т-мпу. v-oee* à "ë «'.s >u а _û ïq c u o " « — 2 oo a Cn U -- D 1 e «n •oc o -iJ'â-a c — » а . «g» » Su S ï, § F JS J » u S-- S tr^M M ce. »J n ? ' - "d-o ■= «g 5 -о.£Ва o ' . a - C g 0 .G „ÔQgO ïimïïSS ^ ttn ~ 32 Л m r»l G .5 „ Û O c k. C »N •V) P O U. ГЛ IO " fO> O -O o M C/J • tл O -j, 1 o 1 IM i» X) -o C IS. o -J C v a V) 0J IO Л> ГЧ > ГЈ rj > o u n o а û N C G. « W 71 S •tj co > O C u. • — a J.C C. G o oQ л .! <4 ro 'Ot .»«i o o 7D JD à 'Л ■ti > «- tt Om 0 Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. Rory je čutil, da ga ljubi. Vendar je od Katltleenine vedre narave nekaj drugega pričakoval, ko ji je povedal, da jo hoče za ženo. Zakaj jc tako silno ginjena in boječa? Ko je drhteče in razburjeno dekle tolažil, je potrpežljivo čakal, da se pomiri. Božal jo je po mehkih laseh in zaskrbljeno prašal: >Kaj pa ti je, Kathleen? Zakaj jočeš? Ali si huda. ker sem bil prenagel? Saj veš, da nisem med najhladnejšimi, zalo mi odpusli, srček! Samo pomiri se, prosim te! Za zdaj ti ne porečem nič več. Odgovoriš mi, kadar boš sama hotela.« Kathleen je še enkrat zavzdihnila, si Obrisala oči in rekla: »Rory, ti si bil odkrit meni, zato bom tudi jaz tebi. Zaradi mene...« Z vdanim, zaupljivim pogledom mu je zrla v oči. Pritisek njene roke ntu je povedal več, kakor bi mogle povedati besede, katerih zaradi svoje dekliške sramežljivosti ni mogla izgovoriti. >Torej me ljubiš!« je ves srečen rekel Rory in jo pritisnil na svoje srce. Ona pa je pustila, da jo je poljubil na ustnice z ognjem čiste ljubezni. »Oh, Rory, kaj pa moj brat Sltan?« »No, kaj je z njim?« »Oh, saj veš, saj ves,« je odvrnila še bolj Žalostna. »Da, vem, Mary ga je odbila, pa kaj zato?« >01t, I i ga ne poznaš!« >Od takrat sva si res bolj hladna, a lega nisem jaz kriv. Če ga moja sestra ne mara, mu zaradi lega še ni treba delati ovir nama dvema.« »Rory, ti še ne veš. kako je Shan maščevalen. Bojim se...« »Kar nič se ne boj, Kathleen! Ali nima tvoja mati o tem besede?« »Že, pa kaj, ko se ga tudi ona boji in.. .< »A kako veš, da ti bo branil?« Dekle je zardelo, ko je reklo: »No, povedala ti bom resnico; saj zdaj je, po vsem tem, kar se je to jutro med nama zgodilo, že vseeno, Ce ti še to povem. Shan je zaslutil, da ... da te... imam rada ...« je obotavljaje se in s težavo izgovorila, »svaril me je in prisegel, če bom še mislila nate, da ...« •Kaj?: je skrbno vprašal Rory. »Da me bo proklel, je rekla Kathleen in se stresla, ko je to izgovorila. »Bog mu odpusti k je svečano rekel Rory. »A nič se ne boj, Kathleen. K njemu pojdern in lepo bom govoril z njim in mu povedal resnico. Ce bom govoril z njim kakor mož z možem, ne more biti tako hudobnega srca, da bi mi nasprotoval samo zaradi tega, ker ga moja sestra ne mara.« »Kako dobro, velikodušno srce imaš, Rory! A vendar se bojim, da vse to ne bo nič pomagalo. Nikar pa se ne prenagli! Počakaj malo; morda se zaljubi v kakšno drugo, pozabil bo na staro ljubezen in lažje bo ž njim, zdaj pa... In Rory, ne izdaj se, da me l jubiš in ne izdaj lega, kar si nn danes povedal!« »Težko je skrivati to, kar je v srcu, oh .. jc dejal Rory, »celo če te jezik ue ogoljufa, te lahko izdajo oči. »Iu ludi sestati se ne smeva dostikrat,« je pristavila Kathleen, lako bo manj nevarno. »Tudi to bo težko, Kathleen,« je odvrnil Korv. »Ali mi boš...« ni mogel končati; ona je pa razumela, kaj je hotel in zato dejala: »Hotel si reči, ali ti bom ostala mesta, ali ne? O, dragi Rory, dala sem ti svoje srce, ker drugače nisem mogla. Upant, da si mi tudi ti dal svoje. Ne vzemi mi ga več nazaj! Zdaj moram skrivati nekaj časa to svojo ljubezen, to svojo srečo, kakor skriva skopuh svoje zlato in, Rory, ne daj, da bi ta zaklad izginil takrat, kadar ga bom hotela pokazati.« »Kathleen, moj srček, doklei mi bo srce utripalo boš ti njegova kraljica, ti, samo ti I« »Pojdi zdaj, Rory,« je nežno rekla Kathleen, ue ostajaj več tu, zakaj za vse na svetu ne bi hotela, da bi te kdo z menoj videl.« »Bog te blagoslovi iu obvaruj! Še en poljub, moje — moje — samo moje dekle!« In ko jo je objel in tesno privil nase in poljubil, sta se ločila. Rory je naglo stopil in kmalu izginil izpred oči Kath-leeni, ki je zrla za njim, dokler ga je mogla videti. Potem je zopet začela molsti, a pela ni več. Njeno veselo petje je utihnilo, njena radost izginila. Opravila je svoje delo, vzela golido in šla domov, a no s tistim lahkim korakom, s katerim je davi hodila med pisanimi poljskimi cveticami. Ko je Rory prišel na glavno cesto, je korakal, ves vase zatopljen proti mestu, kamor je bil namenjen, ue da bi le enkrat pomislil na posel, zaradi katerega je šel. Po njegovi glavi so se podile misli, njegovo srce je gorelo, mislil je na ljubezen in Kathleen Regan, ne pa na zarolo In svojega tajinstvenega mladega gosta. Ko se je približal mestu, se je vendarle spomnil nn svoje poslanstvo. Ob domenjeni uri jc stopil v gosiiiuo. o kateri mu je govoril de Lacy. nikarte piliti MALI OGLASI V molih oglasih velja v8ekn besede Din Г— ; ženitovanjski oglesi Din 2*—. ^oimepfši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglesi se plačufejo tekoj pri naroČilu. — Pri oglesih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoke peiitne vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znemko. z» gibbs .-•»!• tno prvho ob rata, r« da bi «a rawh. pa naj bo brada I« 'ako trda Oatrwia m itd*«*» Y petontua«-. b»*i futanja Traja do» {»o ha» •• da topo« iiboroo po o«trt. 4787 z dne И.тигса 1 »№ Ženska pisarn, moč vešča lesne trgovine v praksi in v knjigovodstvu, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Poštena 6165«. (b) Hlapca pridnega treznega, poštenega in gospodarju zvestega in zanesljivega, z dobrimi spričevali, ki se razume na zelenjadni vrt in krmljenje molznih krav, sprejme v stalno službo hotel »Bellevue«, Ljubljana. (b) Frizerka samostojna, sposob. trajne ondulacije, dobi takoj stalno službo. Naslov v upravi lista št. 6221. (b) Modni atelje »Vera« nebotičnik, II. nadstropje, sprejme samostojno pomočnico. Nastop takoi ali po praznikih. (b) Ш Posojila proti dolgoletnemu odplačevanju. za razdolži-tev. nakup nairazličneiših ! premičnin in nepremičnin za doto itd oodeliule: • Mobilna zadruga«, Ljubljana, Mestni trg 25-1 -Išče povsod poverjenike! давдд Šoferska šola L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. ВШШ Trgom 45 let star, plemenitega značaja, dobrosrčen, neoporečen, uglajenega vedenja, neodvisen, posestnik nezadolžene hiše, premoženje preko 1 milijona dinarjev, išče znanja s premožno gospodično ali vdovo od 35 do 50 let v svrho ženitve. Resne ponudbe pod »Trgovec št. 6137« na upravo »Slov.« , v Mariboru. (ž) Otvoritev kavarne .Viadukt4 Smartinska 24 l>anes je otvorjena na novo prt urejena kavarna s koncertom. Začetek ob 7. uri. — Točila se bodo pristna štajerska vina graščine »Pogled«. - Gorka jedila vedno na razpoiago. Soba z vhodom iz stopnišča, se odda mirni osebi v Gledališki ul. 7, I. nadstr. - vrata 4. (s) Oddam sobo prazno ali opremljeno. Primerna tudi za obrt. Istotam sprejmem sostanovalca. Ulica na Grad 7. Večje stanovanje v moderni vili, 5 sob in kabinet s pritiklino, visoki parter, solnčna lega za Narodnim domom, z uporabo vrta, prosto po 1. avgustu, se odda Dopisi na poštni predal 219 — Ljubljana 1. (č) Soba s kuhinjo se odda v Guncljah 24, St. Vid nad Ljublj. (čl Dvosobno stanovanje oddam dobri stranki za junij v Zg. Šiški, Kosovo, Spančeva pot 192. (č) Večji lokal za modno trgovino iščem v sredini mesta. Ponudbe na Aloma Company — anončna d. z o. z., Ljubljana, pod štev. »20.002« Poizvedbe Zgubil se je mlad rjav dakel, na levi strani trebuha nima dlake. Sporočiti: Poljanska cesta 68. (e) Posestva Vilo nedograjeno, prodam za 95.000 Din. Naslov pove uprava pod št. 6230. (p) Modna konfekcija! Nafboljii nakupi A. Pre-sker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. (1! Velika izbira potnih kovcekov in usnjatih torbic Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova 13 Usnje vse vrste po najnižjih cenah dobite pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, palača ,Dunav' (Beethovnova ulica) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Vse po 12 Din damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice -otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bemberg«, dr. z o. z„ Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. (1) Novo kolo se zelo poceni proda. -Dvorakova 3-1, levo. (1) Čevljarsko orodje kompletno, in »Cilinder Holmašine«, poceni naprodaj. Rutnik, Aleksandrova c. 61, Maribor. (1) Kupimo Vsakovrstno zlato hnpnje Do naivišiih cenah CERNE, Iuvelir Liubliana, Wolfova ulica IL X I Pohištvo i Pohištvo Lesna industrija »Javor« Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod z vogala. (š) I Auto-motor i Milostljiva! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneie kon-servira tvrdka L. Rot. Mestni trg 5, Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele ieseni pri prevzemu. (r) Košnja sena in otave s travnikov Oražnove dijaške utanove (pod Dol. kolodvorom in nad Zelenim hribom) se odda. Pogoji so na vpogled pri hišnikih O. D. D. na »Zelenem hribu« ter v Wol-fovi ulici 12. Pismene ponudbe sprejema uprava Oražnovega dijaškega doma na tukaišnii univerzi do 12. junija t. 1. (r) Stanovanje dveh sob in kuhinje oddam. Zvezna 35, Moste. Stanovanje sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam 1. julija. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6188._(č) Trisobno stanovanje oddam za 550 Din, in trgovski lokal. Val. Vodnikova 15, Zelena jama. Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami, se oddb mirni stranki za avgust. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 6195. (č) Dvosobno stanovanje solnčno, s pritiklinami, se odda na Reslievi cesti 26. II. nadstr., desno. (£) Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR. urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 Prijatelji starini imamo naprodaj razno starinsko opremo za šest sob, več posameznih komadov pohištva, slike, lustre, ure, stropne svetilke itd. Cene nizke. Vino-gradska 6A I„ Zagreb (1) Kovčeki za Dotovan e damske torbice, denarnice, aktovke vse |K> najnižjih cenah pri J.KARLO, Maribor Trg Svobode 6. Kočija dobro ohranjena, eno- ali dvovprežna — naprodaj. Cena 2500 Din. Kje, se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6127. (1) Domače salame prvovrstne, in ogrske — kakor tudi polnomasten polementalec, nudi tvrdka 1 Buzzolini - delikatesa, zajtrkovalnica. (I) Pengeot štirisedežen, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Domžalska cesta 13, Ljubljana. (f) lil PTB1I i ННВДчшмиваВвшН ! Slamnike najmodernejše, nudi oo nizkih cenah Zofi Lauren-čič, Ljubljana, Mestni trg 7 Preoblikovanja 25 Din. Fotografski atelje Avgust Berthold v Ljubljani, Tavčarjeva 13, se priporoča cenj. botream in botrom. Cene nizke, slike prvovrstne. (t) Za birmo slikam 20% ceneje. Pri 12 kartah povečavo gratis. - Foto Stalit, Kolodvorska ul. 18. (t) Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluie naioeneie ter sprejema iste » popravilo Pavel Strtfulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizei. Liubliana. |t| Lanene tropine in Hrupn krmila nudi otr^**!* veletrgovina žit« in wir.li? A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Velike gaiopne in kasaške dirke za Binkošti 4. in 5 junija ob '/j3 na vojaškem vežbališču v Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Tekmovali bodo najboljši plemeniti konji Skupne nagrade Din 50.000-- Za >.Iiuu>eiovajuito ћикнпмк v Liubljani: Karel Cet Izdajatelj: iraa ВаЛогм. Urednik: Frane Kreuižar