Spedtatme tn abbonamento postale — PoStnlna plačana r gotovini Leto X., št. 44 („jutro" št. z« a) Ljubljana, ponedeljek 16. novembra 1942' Upravoistvo; ujuDijana, Puccinijeva uUra 5 — Telefon št. 31-22, 31-2& 31 24 lascratm oddelek: Ljuoijana, t^ucclnl-|ieva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 LZbLLJ UČNO ZASTOPSTVU za oglase iz Kr. Italije in inozemstva Ima Unione Pobblieita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent. 80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefo® št. 31-22, 31-23. 31-24. 31-23. 31-2t Pooedeljska izdaja »Jutra< tzliaja vsak pouedeljeK zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Za inozemstvo L 3 80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARLA. ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Intensa attivita deiraviazione nei cieli Mediterraneo delfflfrica lo apparecchi nemici abbattuti, un incrociatore britan-nico colato a picco — Nuovi successi di un semmergiisilc in Atlantico II Quartiere Generale delle FF. A A. comunica in data 15 novembre 1942-XXI il seguente boilettino di gurra No 903: Lavanzata delle forze britamuche in Ci-renaica continua ad essere tenaeemente contrastata daiie truppe italo-gernianiche che hanno a piii riprese impegnato ii nemico in duri combattimenti. Intensa 1'attivita deli'aviazione nei cieli del Mediterraneo e deIl'Africa Settentrio-nale Francese: nove apparecchi sono stati abbattuti dai caciatori deil'Asse, un altro colpito dalle artiglieria controaeree deH'iso-ia ili Pantelleria, si incendiava e precipita- va in mare. In riuseita azione a voio radente effet-tuata su tli un aeroporto del Norci Africa Francese, velivoli itaiiani cVassalto liaiino mitragliato ed incendiato numerosi binio-tori avversari chc vi erano appena atter-ratt. Sono proseguiti gli attacclu aeronavali eontro le unita anglo-anierieane nelle acque Algerine: aU'all»a (Ji oggi un nostro som-niergibile. al comando dei Tenente di Vascello Ivino Erlcr, lia colpito con due siluri nella r;n!a di Bougie un incrociatore britan- nico della classe »Leander« d i 7,200 tonn. L'incrociatore e'colato a picco. Nel Mediterraneo Orientale nostri aero-siluranti attaccavano con sucecsso una forma/,ione navale e graveniente danneggia-vano un ca eciat orpediniere clie e'da ritenc-re affondato. Dal complesso della operazioni di questi ultinii giorni dieci nostri apparecchi risui-taiso mancanti. Nell'ultuna incursione nemica su Genova si deplorano cinque morti e 16 feriti. I no-mi e cognomi delle vittime saranno pubbli-cati sui giornaii iocali. II sonmiergibile comandanto dal Ten. di Vase. Gianfranco Gazzana ha riportato in Atlantico liuovi successi coiando a picco una motonave armata britannica cli 10,000 tonn. ed affondando acolpi di cannone il piroseafo armato »Vueerhaven« di 3500 tonn. Nell giro tli dieci giorni questa nostra unita subacquea ha pertanto complessiva-mente distrutto oltre 30,000 tonn. di navi-glio nemico e navigante per conto tlel nemico. Alcuni tlegli equipaggi nemici tra i quali un Capitano sono stati catturati. živahno delovanje letalstva nad Sredozemskim morjem in Afriko Deset sovražnih letal sestreljenih, ena sovražna križarka potopljena Novi uspehi podmornic na Atlantiku mi na vzhodu Izjalovljen! sovjetski protinapadi na Kavkazu in v Stalingradu — Potopitev dveh velikih parmkov ob afriški obali h Hitlerjevega glavnega stana, 15. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo: Nemške in rumunske čete so včeraj na kavkaškem ozemlju odbile močne sovražne napade. Na mestnem področju Stalingrada so bm sovražni protinapadi odbiti. Letalstvo jc uspešno podpiralo kopno vojsko z napadi .na sovjetsko topništvo in letališča vzhodno od Volge. Poljske postojanke in zbirališča sovražne vojske ob spodnjem Donu so bile napadene v strmoglavnih in nizkih poletih. Drugod na vzhodni fronti je hilo med napadi razbitih več sovražnih bunkerjev in bojnih postojank, pri čemer so bili privedeni ujetniki in plen. Krajevni sovražni napadi ob Umenskeni jezeru in ob Volhovu so se razbili ob nemški obrambi. Bojna in strmoglavna letala so v dnevnih in nočnih napadih težko pogodila kolodvore in železnice. V Cirenaiki nudijo nemško-italijanske čete moč:»" odpor, nespremenjenemu sovražnemu pritisku. V bojih, ki so zahtevali mnogo žrtev, so se pomaknile nadalje proti zapadli. V borbi proti britansko-ameriškemu iz-krcevalnemu brodovju so nemške podmornice potopile transportni parnik »Morning Čast le« z "20,107 br. reg. tonami in neko tovorno ladja s « 000 br. reg. tonami. Razen tega so bile s torpedi /udet« 4 velike transportne ladje. Na področju Bougieja sta bila uspešno napadena neko letališče in pristanišče. Pred Bo-.igiejem -tbili dve veliki transportni ladji zadeti /. bombami. Neka sovražna podmornica je bila uničena z bombmi. Nemška lovska in rušilna letala so pred Tunisom sestrelila tri sovražna letala. Veliki uspehi nemških podmornic Beriin, 14. nov. s Dodatno k današnjemu izrednemu poročilu o novih uspehih nemških podmornic objavlja nemško vrhovno poveljništvo še naslednje podrobnosti: Naše podmornice so potopile dve ladji s skupno 1-000 br. reg. tonami, ki sta spadali v konvoj treh ladij in enega rušilca v spremstvu. Operacija je popolnoma uspela kljub čuječnosti sovražnih letal. Razen tega so bile na srednjem Atlantiku potopljene še tri sovražnikove ladje, ki so plule vsaka zase in sicer 7000 tonska »New Gan_ na- 5300 tonska 'Star Point« in 6400 tonska »City of Ripon«. Na morju okrog južne Afrike je bila nap rogi proti Kapske-mn mestu potopljena ladja »City of Cairo« r £034 tonami, ki je bila naložena z železom ;n le';om, razen tega pa je bilo na njej tudi ""25 potnikov. V istem območju je bila na progi med Kapskim mestom in Bombažem potopljena še angleška ladj'a s-Mel-dahi« s 3799 tonami. Z njo je bil izgubljen dragocen tovor letal, ki so bila namenjena v Indijo. Med drugimi izgubami, ki so jih povzročile podmornice sovražniku, je treba omeniti še ladjo »Examiner« s 4969 tonami in jadrnico »Star of Scotland« z 2:.'9D tonami. Boji madžarskih čet Budimpešta, 14. nov. s. Honvedski generalni štab je objavil naslednjo poročilo: V preteklem tednu ni bilo v odseku, ki ga držijo madžarske čete, omembe vrednih operacij. V krajevnih spopadih patrol smo zajeli ujetnike ter zaplenili precej orožja in municije. Protiletalske baterije hoa-večlov so sestrelile dve sovražni letali, tretje letalo pa je treščilo na zemljo po zaslugi nemških lovcev. Sorazmeren mir, ki je zavladal v odseku ob Donu, kjer so razmeščani madžarski oddelki seveda ne pomeni, kakor poudar ja jo pooblaščeni vojaški krogi, da bi bojno delovanje v tem odseku popolnoma počiva- lo. Madžari utrjujejo medtem svoje postojanke in tehnični oddelki zmerom znova izpopolnjujejo posamezna utrjena mesta, da bi bila bolj sposobna za obrambo in bi nudila tudi ugodne pogoje za namestitev čet Razdiralni oddelki stalno in po načrtih rušijo sovražnikove utrdbe. V zaledju .so madžarski policijski oddelki polovili številne partizane, ki jih je glad prisilil, da so prišli iz gozdov in napadli razna naselja, da bi si poiskali hrane. Razen tega je bilo ujetih tudi večje število vojakov, poleg njih pa so se Madžarom same predale cele tolpe boljševikov zaradi pomanjkanja živeža. Drugi partizanski oddelki, ki so skušali ovirati promet v zaledju, so bili deloma uničeni, deloma pa polovljeiu. Gospodarsko izkoriščanje zasedenih pokrajin Berlin, 14. nov. s. »Narodno-socialistič- na korespondenca« opisuje v nekem članku delovanje nemških oblasti v Ukrajini. Po tem članku je bila v Krivem rogu, kakor tudi na Kerču m na donskem ozemlju obnovljena cela vrsta industrij. Donsko ozemlje ima, kakor znano, posebno bogate premogovne sklade. Glede teh premogovnikov navaja korespondenca nekatere številke o proizvodnji 1. 1938. V tistem času je dobavljala donska kotlina okrog 60% vsega premoga, ka.r ga je potrebovala Sovjetska zveza, medtem ko so samo v Krivem rogu predelovali najmanj 5% železne rude, ki so jo potrebovali v Sovjetski zvezi. Ni-kopoljski revir je dobavljal okrog 40% manganove rude za sovjetsko oboroževalno industrijo. Kakor znano, je ozemlje Maj-kopa, ki je sedaj v nemški oblasti, dajalo znatne količine petroleja, ki so ga uporabljali zlasti za industrijske svrhe. Na tem področju so sedaj spravili v obrat nekatere rafinerije. Vsa ta naravna bogastva, podčrtava »Narodno-socialistična korespondenca«, Sovjetski zvezi sedaj primanjkujejo in so prešla v aktivno bilanco Nemčije. Proizvodnja živil, ki se sicer ne izkorišča v polnem obsegu, je že danes zadostna za potrebe zasedbenih čet, ki niso več navezane na dobave iz domovine, še letos bo mogoč 3 v Nemčijo poslati znatne količine živil. Glede rudniške proizvodnje na drugih zasedenih ozemljih na vzhodu omenja »Narodno - socialistična korespondenca« zlasti proizvodnjo šote na ozemlju Esteri-je, ki -o pridobe na leto 5 milijard ton, iz katerih je mogoče pridelati okroglo milijardo ton tekočega goriva. Ker boljševiki na svojem naglem begu niso imeli časa, da bi kakor drugod radikalno uničili industrijske naprave, ie bilo mogoče reorganizacijo izvršiti razmeroma lahko in predvsem naglo. Mnoge industrije baltskih dežel delajo že s polno paro. Z obnovo hi-droelektričnih industrij je bilo mogoče spraviti v obrat tudi vse druge tovarne, posebno kemične. Teh tovarn je okrog 200. Kar se tiče Ukrajine, poudarja »Na-rodno-soeialistična korespondenca« končno tudi to, da se tekstilna industrija tam čimdalje bolj razvija. Velike ovire v ameriški vojni proizvodnji Lizbona, 14. nov. s. Arthur Crook razpravlja v listu »New York Times« o vprašanju zbiranja delavcev v Zedinjenih državah ki je zanje ogromnega pomena. Pisec navaja najprej, da je od rešitve tega vprašanja odvisno delovanje vsega vojnega ustroja, in navaja potem silne težave, ki jih imajo Zedinjene države, da bi si priskrbele delavce tudi za notranjo fronto. Končno pristavlja, da bodo morale najbrže poseči po pritegnitvi žensk in otrok. Crook zaključuje svoja izvajanja s trditvijo, da se bo ves vojni aparat ustavil, če ne bo mogoče izpolniti neodložljivih potreb po ročnem delu. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 15. novembra naslednje 003. vojno poročilo: Napredovanje angleških sil v Cirenaiki se nadaljuje ol> žil iveni odporu italijansko-neniškiti čet, ki so v hudih borbah ponovno zaposlile sovražnika. Zelo živahno je bilo delovanje letalstva nad Sredozemskim morjem in francosko Severno Afriko. IJev'1 letal so sestrelili osni lovci, eno pa je bilo zadeto od protiletalskega topništva z otoka Pantellerije; letalo se je vnelo in treščilo v morje. Med uspelim napadom v nizkem poletu nad nekim letališčem francoske Severne Afrike so italijanska napadalna letala s strojnicami obstreljevala ia zažgala številne sovražne dvokrilnike, ki so se tamkaj komaj spustili na zemljo. Nadaljevali so se letalski in pomorski napadi na angleško-ameriške edinice v alžirskih vodah. Ob 7ori današnjega dneva je naša podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Kina Erlerja zadela z dvema torpedoma ob pomolu v Kougieju angleško križarko razreda »Leander« s 7.200 br. reg, tonami. Križarka se je potopila. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša tori»edna letala z uspehom napadala sovražnikovo pomorsko formacijo in hudo poškodovala torpedni rušilec, o katerem se mora smatrati, da je potopljen. Iz vseh operacij zadnjih dni se 10 naših letal ni vrnilo. Ob zadnjem so\ ražnem napadu na Genovo je obžalovati 5 mrtvih in 6 težko ranjenih. Imena žrtev bodo objavljena v krajevnih listih. Podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Gianfranča Gazzane je na Atlantiku dosegla nove uspehe, ker je potopila oboroženo angleško motorno ladjo s 10.000 br. reg. tonami in s topovskimi streli potopila še oboroženi parnik »Vneerhaven« s 3.500 br. reg. tonami. V 10 dneh je ta naša podmorska enota v celoti uničila nad 30.000 ton sovražnega ladjevja ali latlij, ki so plule za sovražnika. Nekaj sovražnih posadk, med njimi tudi en kapitan, je hilo ujetih. Kršitev švicarske nevtralnosti Bern, 14. nov. s. Oficijelno obvestilo ugotavlja naslednje: V noči od 13. na 14. t. m. je bila večkrat kršena nevtralnost Švice zaradi poleta velikega števila tujih letal nad švicarsko ozemlje okrog Ženeve v času od 21.02 do 21.45 in ponovno nad istimi kraji v času od 23.19 do 23.40. Alarm je bil odrejen v raznih krajih zapadne Švice ter je nastopila tudi protiletalska obramba. Maršal Petain admiralu Darlanu Vichv, 14. nov. s. Državni glavar maršal Petain je poslal admiralu Darlanu naslednjo tajno brzojavko: Zvedel sem za vsebino vaše brzojavke na naslov predsednika vlade. Vi bi bili morali braniti Severno Afriko proti ameriškemu napadu. Korak, za katerega ste se odločili, je v nasprotju z mojimi povelji in tudi ni v skladu s poslanstvom, ki ste ga bili prevzeli. Izdajam povelje, da vojska v Severni Afriki ne izvaja v nobenih okoliščinah nobene akcije proti četam osi in ne povzroča še druge nesreče za domovino. — Philipp Petain. Prekinitev diplomatskih stikov Buenos Aires, 14. nov. s. Brazilska vlada je odredila, naj se njeno diplomatsko zastopstvo v Vichyju vrne domov. Roosevelt snubi Arabce Berlin, 14. nov. s. »Borsenzeitung« se bavi danes z nenavadno vestjo, po kateri je bil R&ossvelt dal razdeliti med a.r.eriške letalce, ki bi bili morda prisiljeni pristati na arabskih tleh, kopijo pos'anue, s katero sc obii Ca na arabska ljudstva afriškega ozemlja. Ta poslanica pravi v arabščini: Pošiljam svoj pozdrav arabskemu ljudstvu; mir bodi z njim. Imetnik tega pjsma 'e ameriški vojax to se pravi prijatelj vseh arabsk.h občestev, ravnajte ?. njim dobro, ker je vaš prijatelj, branite ga pred morebitnimi nevarnostmi. Preskrbite mu hrane in pijače in pomagajte m > dospeii čim prej do g.avnine severnoameriških obo-loženih sil. ki taborijo malo od obale. Za vse tc boste z moje strani velikodušno nagrajeni. Mir Dodi z vami in Bog vas čuvaj. — Franklin Roosevelt.« Skupaj s to poslanico so dobili ameriški letalci tudi bankovec po 5 dolarjev, ki je bil določen za njihove morebitne dobrotnike. V svojem kratkem komentarju navaja »Borsenzei-tung«, da si napadalec iz Bele hiše predstavlja pač prelahko, tla si bo mogel pridobiti naklonjenost arabskega ljudstva, ki mu je doslej, kakor znano, izkazoval vedno svoje sovraštvo. Angleži ovirajo romanje v Meko Carigrad, 14. nov. s. Iz Kaira javljajo, da je v muslimanskih krogih povzročilo hudo nezadovoljstvo ravnanje britanskih oblasti, ki so odklonile ponovne intervencije egiptske vlade, da bi dale na razpolago vsaj tri parnike za vsakoletni prevoz romarjev v Meko. To romanje, ki se ga je v normalnih časih udelrt&evaki najmanj 5000 vernikov, se bo letos omejilo na okroglo 1000 oseb, ker so Angleži s3mo dvem starim ladjam izdali dovoljenje za potovanje v Džido. Druge vesti navajajo, da vlada še večje nezadovoljstvo v Palestini, v Libanonu in v Siriji, kjer so anglo-degaullistične oblasti prevoz romarjev po morju naravnost prepovedale. Te odredbe so vzbudile, kakor javljajo iz Džidc, globok odpor tudi mej ljudstvom Saudske Arabije, kamor so prihajali verniki vsako leto v desettisočglavih množicah iz vseh krajev arabskega občestva in so predstavljali za to deželo enega izmed glavnih virov dohodkov. Duce za Narodni muze} tehnike Rim, 14. nov. s. Duce je sprejel viteza dela inž. Vida Uccellija, ki mu je kot predsednik pripravljalnega odbora poročal o nedavni ustanovitvi ustanove, ki ho v Milanu uresničila načrt iz Mussolinijeve poslanice z dne 10. januarja 1. 1928 Gugliel-mu Marconiju. Ta poslanica je navajala, da je v Italiji potrebno organizirati tako zvane »žive muzeje«, ki naj bi prikazovali napredke znanosti, tehnike ter industrije. Minister Bottai, ki je bil pri avdienci navzoč, je podčrta val, da pomeni osnovanje te ustanove prispevek k rešitvi za ves narod važnega vzgojnega problema. Ustanova bo pomagala razširjati prosveto in oblikovati tehnično zavest italijanskega ljudstva. Na visoko Mussolinijevo pobudo se je Milan že 1. 3930 odločil za to ustanovitev, ki naj bi s svojimi zbirkami in stal-, nimi študijami dokumentirala svetovni znanstveno >ehničRi napredek ter seznanjala svet s prispevkom italijanskega genija ic ^la k temu napredku. Ustvarila se bo tako z vsemi nacionalnimi karakteristikami ustarova, slična onim, ki so jih v drugih deželah ž^ ustanovili s podjx>ro državnih prosvetnih organov. Pri uresničenju pobude bodo sodelovale lažen Stranke zainteresirane uprave in ustanove, ki jih določa poseben statut. Duce je dal svoje visoko dovoljenje in izrazil ustanoviteljem zahvalo. Odredil jo, naj se ustanova imenuje Narodni muzej t.vmik . Sklenil je nato svojo juridično priznanje in je podal smernice, po katerih nnj se že sedaj uresničijo proučavanja in naklonijo potrebna sredstva. da 3e bo mogla pobuda po končani zmagi v celoti uresničiti. Grof Ciano ob krsti argentinskega poslanika Rim, 14. nov. s. Zunanji minister grof Ciano je obiskal argentinsko poslaništvo da bi jzka^! čast truplu pokojnega posla-slanika dr. Emanuela Maibrana. ki je b--lo tamkaj položeno na mrtvaški oder. Po neka.i trenutkih molka pred truplom pokojniku se je grof Ciano zadržal dalje časa v razgovoru s svojci pokojnega poslanika 1er s poslevodečim funkcijonarjem argentinskega poslaništva, k; jim je ponovno izreke] sožalje v imenu Duceja jn fašistične vlade kakor tudi v lastnem imenu. Nova Zvezna tajnika v Milanu in Tarantu Rim, 14. nov. s. Duce je ugodi! večkrat izraženi želji Zveznega tajnika v Milanu Andrea Ippolita in Zveznega tajnika v Tarantu Adalberta Caroleia, da bi se lahko udeležila sedanje vojne. Na predlog Tajnika fašistične stranke sta bila na njuno mesto imenovana Antonjo Maria del Gros-so za Zveznega tajnika v Milanu ter Ale-sandro Perone za Zveznega tajnika v Tarantu. Posli bodo svečano izmenjani v M -lanu in Tarantu v torek 17. t. m. Ogromne ameriške izgube na Pacifiku Od 7* avgusta dalje je bilo samo na južnem Pacifiku potopljenih 54 bojnih ladij Tokio, 14. nov. s. Razen šestih križark in enega sovražnega torpednega rušilca, ki so bili potopljeni 12. t m. med napadom japonske mornarice na bojne in transportne ladje sovražnika v vodah okrog Guadalcanaru, je sovražnik izgubil od 7. avgusta dalje samo na morju južnega Pacifika 54 bojnih ladij, med njimi eno oklopnico, 5 nosilk letal, 22 križark, 15 torpednih ru-šilcev, 9 podmornic, eno ladjo za iskanje min ter še eno bojno ladjo nedoločenega tipa. Razen tega sta bili v bitki 12. novembra tega leta hudo poškodovani še dve križarki in trije rušilci. število bojnih ladij, ki so bile poškodovane v isti dobi, skupno z zadnjimi petimi enotami, je doseglo potemtakem v celoti 23 edlnic in sicer 3 oklopne ladje, 4 nosilke letal, 7 križark, 7 rušilcev ter po eno podmornico in ladjo za iskanje min. Transportnih ladij je sovražnik zaradi potopitev ali poškodb izgubil 22, h katerim pa jc treba prišteti še tri enote, ki so bile zažgane v zadnji bitki. Nova pomorska bitka Tokio, 14. nov. s. Japonski glavni stan objavlja: Pri otoku Guadalcanaru je prišlo do nove pomorske bitke. Začela se je 12. novembra in še traja. Letala japonske mornarice so potopila sovražno križarko novega ti- pa. Drugt *e£-ka križarka razreda >B< in tri prevesne ladje so bile zažgane, 90 letal pa je bilo sestreljenih. V nadaljnjem nočnem napadu je dosegla japonska mornarica še nadaljnje uspehe. Med tem napadom sta bili potopljeni dve križarki novega tipa, dve nadaljni križarki in en rušilec. Dve križarki in trije rušilci so bili težko poškodovani. Japonske izgube, predstavljajo težka poškodovana linijska ladja. dve potopljeni križarki in deset letal. Zaradi teh uspehov je bila pred otokom Guadalcanarom uničena skoraj polovica sovražnega brodovja. Razmah proizvodnje bombaža na Filipinih Tokio, 14. nov. s. O razvoju poljedelstva na Filipinih so bili pred kratkim objavljeni naslednji podatki: Na plantažah za sladkor je bil na 30.000 oralov zasajen bombaž, ki ga na leto pridelajo 40.000 ton. Po petletnem načrtu bo mogoča gojitev bombaža na ploskvi, ki bo merila i.500 tisoč oralov in na kateri bodo pridelal: poldrug milijon bombaža. Tudi ribarstvo in rudarstvo kakor tudi hidroelektrične napra.ve na Filipinih so močno napredovale. Prav tako so v polnem razvoju tudi vse majhne industrije. Trdno zaupanje Madžarske v končno zmago Izjave ministra Antala — Potreba popolne izločitve židovskega vpliva iz madžarskega javnega življenja Budimpešta, 14. nov. s. Propagandni minister Antal, ki je pred kratkim govoril na velikem zadružnem zborovanju v Nagy Ua-rabu, je z zahvalo omenjal zadržanje delavskih množic, ki z nezmanjšanim navdušenjem delajo in se trudijo za obrambo domovine pred boljševizmom. Pri tem naporu pa je treba, tako je opominjal minister, bud no paziti, da se izločijo vsi vpliv; nezaželenih elementov. Dovolj razlogov imamo, tako je jzjavil minister Antal med živahnim odbravanjem zborovalcev. da lahko s polnim zaupanjem pričakujemo nadaljnji razvoj vojnih dogodkov jn končno zmago. Madžarska ie danes bolj kakor kdaj prej blizu velikim osnim silam, ki jim madžarski narod posveča svoja čustva nezlomljivega zaupanja in prijateljstva. Ta narod se no bor- samo za svoje narodne interese, temveč tudj za zmagoslavje velike stvar; civilizacije. Minister je zaključil svoja izvajanja s pozivom vsem Madžarom, naj še bolj strnejo svoje vrste in povečajo najx>re, da da bo čim prej zmagalo madžarsko jn zavezniško orožje. Budimpešta, 14. nov. s. Madžarski list »Uj Magyarszag«, kj nastopa proti židovskemu elementu in prot; vsem onim. ki so pod vplivom tiska, kolikor ga navdaja mednarodno židovstvo, je objavil nedavno pomemben uvodnik, v katerem pravi med drugim". 90 odstotkov vseh Madžarov sprejema vesti o trenutnem položaju v vojn; z nespremenjenim zaupanjem v zmago osnega orožja, toda prot- tej ogromni večini se §g vendar pojavljajo Zidje, kj skušajo z vsem; sredstvi razširjati najbolj neverjetne novice, da bi omajali moralo prebivalstva. Proti tem pomagačem sovražnika je treba nastop:ti z vso strogostjo. Te ljudi in sploh vse 2ide je treba prijaviti in ožigosati z žigom nesramnosti. Sedanje stanje vojne zahteva največjo čuječnost in še večji napor vseh nas in zato moramo posvetiti vse sile tudi temu. da bo razdiralni in uničevalni živelj takoj in popolnoma izločen iz ostalega dela naroda. Nemški minister Rust v Bukarešti Bukarešta, 14. nov. s. Nemšk,- kmetijski minister Rust je potem, ko je izkazal čast grobu Neznanega vojaka, obiskal bukare-tlanske kulturne ustanove, nakar ga je sprejel podpredsednik ministrskega eveta prof. Antonescu, s katerim je imel ob navzočnost- nemškega veleposlanika v Bukarešti v. Killingerja dolg razgovor. A' tat na angleškega poveljnika v Perziji Bangkok, 13. nov. s. Po vesteh iz Teherana je bil na vrhovnega poveljnika britanske armade na srednjem Vzhodu generala Wilsona izvršen atentat. V njegov avtomobil je bila postavljena tempirana bomba in le po naključju je general Wilson ušel smrti, ker se v trenutku eksplozije ni nahajal v avtomobilu. Izveienih je bilo več aretacij. »JUTRO* prme&t&S* lulufi ^ t PttMftljek, 16. XI. 1942-XXI Novi hrvatski konzul v Domu Fašija Ljubljana, 14. novembra Davi je Zvezni tajnik v Domu Fašiia sprejel novega hrvatskega konzula v spremstvu njegovega prednika, ki bo te dni zapustil Ljubljano. Hrvatski konzul je posebej obiskal Zvezo borbenih fašijev v Ljubljani, da bi tako pokazal tudi simpatije, ki' vežejo oba zavezniška naroda in ustaško gibanje, ki stoji v prijateljski državi ob strani naše Revolucije. Zyezni tajnik je v prisrčnem razgovoru prjdržal pri sebj hrvatskega konzula ter razpravljal pri tej priliki o nekaterih vprašanjih. ki se tičejo odnošajev Stranke s predstavnikom prijateljskega naroda. Martinova nedelja Ljubljana. 14. novembra. Das; imamo prav hladno vreme, moramo biti z njim zadovoljni, je vsaj suho :n nam ne prinaša toliko bolezni, kakor jih imamo običajno ob deževnih jesenih. Od Martinovega dalje je vreme uravnovešeno. Barometer se drž; visoko, jutra so neko-l,ko meglena, dnevi sicer oblačni, vendar sveži. Najnižja temperatura je bila 11. t. -j m. zjutraj. V soboto zjutraj smo zabeležili 2.6'' C in čez dan je žjvo srebro spet doseglo kmaj 4.5. V nedeljskem jytru, Ivi je bilo jzprva nekoliko megleno, nato pa ser je pričelo jasniti, je toplomer beležil 2.0" C. Pridelki so pospravljeni z njiv in vrtov i i* že smo brali poziv, naj naši mestni kmetovalci pripravijo zemljo za pomlad. Naši rejci pa so zdaj posebno pridni z oskrbovanjem poslednjih zimskih zalog in z dobavo nastilja. Zimska sezora v polnem razvoju. Gledališča in kinematografi so dobro ob- iskani, prav zadovoljiv obisk pa je zabeležila v prvem tednu tudi velika razstava štirih mladih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Kdor čez teden ni utegnil, si je razstavo ogledal danes. Zlasti je bil Jakopičev paviljon dobro obiskan dopoldne, ko je ob 11. ur; vodil po razstavi prof. Ivan Vavpotič. Zanimanje za razstavo še narašča in je pričakovati, da bodo sklenjene tudi kupčije; saj je izbira tokrat posebno velika.' ' ~ * * " Današnja Martinova nedelja je klfiub vojn; obdržala svoj sloves. V Ljubljano je priromal letošnji cviček, o katerem pravijo, da je imeniten in da so zadevne gostilne vse dobro obiskane. Po starj navadi so častilci Martinove gos; izkoristili tudi letošnjo Martinovo nedeljo za izlete v svoje priljubljene postojanke. In če ni bilo gosi al; puranovesa bedra, se je pač naše] kak drug priboljšek iz kuhinje. Avstralija preživlja težke ure Šanghaj, v novembru Po radijskih oddajah in izvlečkih iz avstralskih listov si je mogoče tudi tu ustvariti jasno sliko o vznemirjenju, ki se je polastilo Avtralije zarad: silovite obnove operacij na Guadalcanaru v Salomonskem otočju, pa zaradi naraščajoče japonske letalske ofenzive prot; vedno bolj južnim ciljem na otočju Fidži, na Novi Kaledoniji jn drugod ter proti oporiščem v severni Avstraliji, zlasti proti napol že porušenemu mestu Townsville. Vse te akcije, v zvezi tudi z umikom poraženega ameriškega brodovja iz melane-zijskih vod. zbujajo v Avstralcih največjo zaskrbljenost in jih silijo, da se po rožnatih utvarah severnoameriške propagande v zadnjih tednih zopet vrnejo k žalostni stvarnosti, ki bi se dala na kratko izraziti z eno samo besedo: Ogrožanje Avstralije po japonskih oboroženih 9jlah je ne le slej ko prej na dnevnem redu, temveč postaja celo od dne do dne nevarnejše. Dejstvo je. da so v Canberri, Svdneju, Melbournu. Brisbanu in Adelaidi tako po-litiki kakor generali in javnost zares že mislili da ima Washington na razpolago vsa potrebna sredstva, na kopnem, na morju in v zraku, da bi lahko zaustavil japonsko prodiranje in morda celo pregnal Japonce s Salomonskega otočja, z Bismar-ckovega otočja, Nove Gvineje, Koralskega morja in melanezijskega področja sploh. Utvarjali so si v Avstraliji, da bodo Rooseveltov,- admirali ;n generali v stanju vrniti Avstraliji njeno mirnost, zagotoviti njeno varnost in svobodo ter začeti večje operac je. kj naj bi pomenile uvod v zo-petno osvojitev Filipinov, otokov Wake, Guam in Jave. Vse to pa so bile le utvare. In te utvare so se sedaj zrušile čez noč. Ponosno ameriško brodovje, ki je bilo temeljito poraženo pri Salomons-kem otočju in severno od otoka Santa Cruz. je zapustilo vojno prizorišče jn se je s svojimi ostanki zateklo v pristanišča Havajskega otočja, medtem ko so amerišk; vojaki na Guadalcanaru prepuščeni odslej samim sebi in je njihova usoda že zapečatena. Nasprotno pa postaja medtem država Vzhajajočega solnca vedno bolj agresivna in nevarna. Na sto in sto letal odhaja vsak dan na najbolj drzne polete prot; Avstraliji in vsem sosednim deželam, razširjajoč svoj akcijski radij vedno bolj protj jugu in proti najbolj oddaljenim sovražnim oporiščem. kakor se doslej še ni zgod:lo. Vse to ustvarja Japoncem prve idealne osnove za nadaljnje prodiranje prot.j jugu. Zato se ne smemo čuditi, ako naletujemo vedno bolj pogosto v avstralskih komentarjih na neprikriti strah, ki izhaja iz spoznanja, da so se Japonci brez pomišljanja pognali v novo fazo osvajanja, razširjajoč sedaj svoje ofenzivne akcije s Salomonskega otočja tudj že na Hebridsko otočje, na Novo Kaledonijo, na otočje Lojalnosti ter celo na otočje Fidži in Tongo, kar ima seveda za posledico vedno bolj učinkovito blokiranje vseh pomorskih in letalskih zvez med Ameriko in Avstralijo, tako da lahko rečemo, da je »peti kontinent« že skoro povsem odrezan od ameriškega zaledja na Pacifiku. Ako se bo to v tem tempu nadaljevalo. je pred dnevi vznemirjeno vzkliknil neki komentator sydnejskega radija, »potem se bo Avstralija spremenila v ogromen otok brez zunanjih zvez jn bo na milost in nemilost prepuščena sovražniku«. Ta krik groze je, kakor vidimo, zelo značilen za trenutni dejanski položaj na tem bojnem področju. Vsi poskusi ameriške propagande, da bi zakrila dejansko^ stanje stvari, ne morejo na tem prav nič spremeniti. še najmanj pa ne potolažiti Avstralcev, ki so končno spoznal; svoj pravj položaj. Dejstvo je. da je avstralskih očitkov na račun ameriškega vodstva vojne od dne do dne več. Zlasti Avstralci obsojajo, da se Amerika spušča v tvegane akcije na drugih svetovnih področjih, daleč vstran od Pacifika, čeprav ni nobenega dvoma, da so prav tam njene postojanke bolj ogrože-žene kakor kjerkoli drugod na svetu. Prepustili šrho se Washingtonu. je pred dnevi dejal tolmač melbournskega radija. Wa-shington pa nam to svoje zaupanje vrača sedaj s tem, da se spušča v preveč obvezne akcije v severni Afriki, medtem ko pušča Pacifik in generala Mac Arthnrja brez vsake prave obrambe in primernih sredstev. Tako vidimo, da je Amerika s svojim postopanjem popolnoma razočarala Avstralce, kj prihajajo sedaj k pravim spoznanjem in se ne strašijo odkritih zaključkov, kakršni so zgornji. Ne le, da sedaj amerišk, zavezniki odkrito priznavajo ameriške poraze, temveč obenem očitajo Wa-shingtonu. da jih pušča v najbolj usodnem trenutku na cedilu, spuščajoč se v avanture. k; mu ne morejo prinesti nič drugega razen — novih razočaranj. Salomonski otoki v miru in vojni Jufro* 1GC 200 300 palo brasil* i ali »pao do brazil«, kar pomeni toliko kakor »les žarečega oglja«. Brž Je označb« preskočila še na deželo, od koder je ta brf-žiijka izvirala. Ime Terra da Santa Cruz je zapadlo pozabljenju. namesto tega pozna i ves evet ža štiri sto let — Branlijo Zakonska zvestoba v živalskem svetu Park ▼ mestu Para v Braziliji BSo je septembra 1499. Ves Portugal Je fnog v radosti. Kakor blisk se je po de-»rtla novica, da se je Vasco da Gama vrnil v domovino. Dve dolgi leti je jadral po fcrfjBt vodah in živa duša n' nič vedela o rjegtavl usodi. Ko se je mil. je imel še dve lartlt tn 55 mornarjev. To sicer ni bilo v totiko več je pa pomenilo poročilo, k! ga Je prinesel s seboj in s katerim je stopil pred svojega vzvišenega gospoda portugalskega kralja Manuela Srečnega. Gfema se je ponašal z uspehom, zavoljo katerega so mu lahko zavidali vsi morjeplov-ci, kar jih je bilo. Javil je svojemu kraJJu. da je dosegel cilj, lei {»o ga najmanj že sto let vneto iskali najboljši brodarji Portugala in Španije. Odkril j-e morsko pot okoli Afrike naravnost v Indijo! To ni bila malenkost. Do ti-stoga časa so trgovino z Indijo oskrbovali Arabci po Rdečem morju in Mameluki sko-z Egipt. Za drag denar so prodajali redke »aklade, ki so jih dovažati iz bajne Indije: dišave, kadilo, žlahtne tkanine, bisere, Bdravila. barvilni les. Najviše so trgovci ceniti začimbe, saj so se v Evropi ljudje pulili zanje. A kdo je mogel vedeti, koliko hrani Indija šs drugih zakladov, denimo aunega zlata? Po pravici se je torej ves Portugal iskreno radoval. Bilo je podoba, kakor da so se ljudem odprla vrata v raj. Odslej bomo tržili z neizmerno bogato Indijo - pa le mi sami, prav nihče drugi! Vse dobrna Vzhoda se bodo stekale v portugalskih lukah in šele iz njih bodo našle pot do drugih narodov krščanskega sveta. Portugalci bodo tisti, ki bodo indskemu blagu določali cene — nu, in cene ne bodo skromne. Meli so si roke. Kralj Mamre' je že vedel, zakaj je Vascu da Gama podelil plemiški stan in povrh še naslov »admiral I'dije .. Portugalci so vedeli, da se bo treba žu-riti. Nikar nt1 dajmo drugim, da izsleae čudežne pot do zlate jame! Nikakšnih tekmecev ni treba. Kralj Manuel je odredil, raj se na državne stroške opremi brodovje 13 ladij. Kakor so morale te ladje biti najboljše izmed vseh v portugalski mornarici, enako so po kraljevi želji odbrali za posadko najsposobnejše može iz vrst domačih brodarjev. 1500 so jih zbrali — samih prostovoljcev. Ker je bil Vasco da Gama potreben počitka, je kralj določil za poveljn ka Pedra Alvareza Cabrala iz plemenite domače družine. Dne 9. marca Ipta 1500. je ponosno brodovje odplulo iz Iizbonsko Ink.}. Plul je vzdolž afriške obale Narodno gledališče DRAMA Ponedeljek. 16 novembra: zaprto Torek, 17. novembra: ob 16.30: Večno mlada Sa!onia. Red A Sreda, JS. novembra: ob 16.30: Deseti brat. Red B OPERA Ponedeljek. 16 novembra: zapito Torek, 17. novembra: zaprto Sreda, 18. novembra: ob 16.: Gasparone. Red Sieda četrtek 10. novembra: ob 16.: Don Pa- squale. Red A Petek. 20. novembra: zaprto (generalka) Sobota. 21. novembra: ob 16.: Slepa miš. Premiera. Red Premierski * R. Milloeker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlo-var. grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan. Sindulfo, njegov sin — Rus, Erminio — Sladoljev. Benozzo, krč-mar — M. Sancin. Sera, spletična — Bar-bičeva, Massaccio — B. Sancin, Luigi — Pianecki. Tonio — Marenk. častnik — Jel-nikar. sluga —- Simončič. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Solo plešejo: Bravničarje-va, Japljeva, Kiirbos in Pogačar. KAKRŠNO VPRAŠANJE. .. — Kaj moraš res ves dan držati cigareto v ustih? — Kje naj bi jo pa držal? NI UTEGNIL Janezek pride domov ves blaten. — Kaj sj pa zopet počel, da si tak? — vzklikne mati. — V blato sem padel. — In kar v novih hlačah^ — Da Nisem utegnil sleči jih. POZNA GA — če si hotel brcati žogo. zakaj me pa ■Isj poprej vprašal, da-li smeš? —- Prav zato ne. papa. proti jugu ln Je nato mislil v loku mimo Gvinejskega zaliva priti do južnega skraj-nika črne zemljine, to je do rtiča Dobre nade. Toda pri kapverdskih otokih ga je zajel vihar. Grd ples si je zbesnelo morje privoščilo z ladjami. Prava sreča, da jih globina oceana ni pogoltnila, čim se je Cabral rešil iz stiske, je že zopet postal žrtev nagajivega naključja. Spočetka ni sploh nič slutil, ko je pa naposled spregledal, kam je zabredel — je od veselja kar zavriskal. Prišlo je takole: Vasco da Gama ga je bil poučil, naj se pazi zavratnega Gvinejskega zaliva. Tam se Atlantski ocean prav na široko zajeda v afriško celino. V tej košati zajedi so pasovi trdovratne tišine, kjer se cele tedne ne zgane najrahlejša sapa. Ladja so tam kakor prikova'e. kvečiemu vrtijo okoli lastne osi. Cabral si je to zapomnil, zato je onstran Kapverdskih otokov ukazal, naj se ladje obrnejo malo proti zapadu. Ne da Hni i n«- f"> n "7" v območje pasatnih vetrov, ki brije jo v nekaterih širinah severno in južno od ekvatorja. Leto in dan vejejo kar najvztrajneje pieko širnih planjav oceana vedno v isto smer. Pasat, ki je vanj zaplul Cabral, je pihal s severovzhoda proti jugozapadu. Obenem se je pa portugalskih ladij polotila tudi morska struja, ki še danes žene oceansko vodo proti Južni Ameriki. Kaj se je potem zgodilo? Dne 21. aprila je zagledal Cabral na zapadnem obzorju suho zemljo. Tc ni mogla biti Afrika, saj je vsakdo vedel, da leži t.i nekje na vzhodu, še manj je seveda smel Gabral misliti, da je že dosegel Indijo. Začuden in hkrati ves vesel je spoznal, da mu je muhasto naključje naklonilo nenade-jano darilo: odkriti mu je dalo povsem novo dežalo! Tri dni je brodaril ob neznani obali ter iskal primernega kraja, kjer bi mogel brez škode pristati, četrtega dne je za zrl zaliv ob ustju srednjeveške reke. »Tukajle bo varen pristan!« je vzkliknil Cabral. Ladje so se zasidrale. In res. luka se je izkazala za ta ko varno, da si je obdržala uo danes naziv, kakor ji ga je dal Cabral: Porto Seguro (»Varna luka«), Cabral je skočil v čoln ter se dal z oboroženim spremstvom vred odveslati čisto do obale Tam je stopil na suha tla, zasadil v zemljo portugalsko zastavo in svečano proglasil, da je ta svet postal last portugalskega kralja. Kdor kako deželo odkrije, ima pravico, da jo krsti. Cabral ni dolgo ugibal, kakšno ime naj nadene svojemu odkritju. Bil je baš Veliki petek. Dal je stesati iz debel posekanih dreves križ ter ga pritrdil na najvišjo izmed palm, ki so se zibale na obrežju neskončnega oceana. »Pozdravljena rajska liha da Vera Cruz!« (Otok pravega Križa) je zaklical Cabral. Bil je namreč mnenja, da stoji na otoku. Vsi so pritrdili in ime je obveljalo. Odposlal je v domovino ladjo sporočat kralju srečno odkritje. Ostale ladje so se obnrle proti jugovzhodu iskat poti v Indijo. Po dolgi plovbi je brodovje dospelo do rta Dobre nade, nakar je zavilo v Indski occan Hudo so nagajali viharji in požrešno morje je zahtevalo za tribut nekaj ladij m nemalo mornarjev. Utonil je celo slavni Jernej Diaz, najznamenitejši Cabralov spremljevalec. Slovel je zaradi tega, ker je četrt stoletja prej odkril rt Dobre nade. Kljub vsem težavam in žrtvam je Cabral Vendar prijadral v daljno Indijo. Sreča mu je bila mila. opravil ja dobro in leta 1002. se je s tretjino ladij, ki so pa bile do vrha natovorjene z dobrinami Južne Azije, povrnil v Lizbono. Portugalska vlada je sicer znala ceniti vrednost Indije, zato pa le ni zanemarila Cabralovega odkritja na zapadu. Kralj je izrečno odobril zasedbo in Cabrala še posebej pohvalil. Nič dolgo ni trajalo, pa so plule portugalske ladje proti zapadu raz-iskavat, kakšne in kolikšne zaklade premore neznani otok. Toda glej. otok se ni dal objadrati. V južno kakor v severno smer se mu je vlekla obala v nedogled. < j >i Quaere et invcnies!« — išči in našel boš!« — je staro vodilno geslo raziskovalcev. V egiptski davnini je bil nad vhodom v svetišče l>oginje Izide vklesan sloveči napis: ?Jaz sem vse, kar je bilo. kar je in kar bo, in še noben človek ni dvignil pajčolana z mene!« Modernim raziskovalcem, pravi Flammarion, se priroda ne kaže na ta način. Pod besedo »priroda« pojmujemo skupno vse zamotane skrivnosti vesoljstva. čvrsto in neomahijivo se znanstveniki prizadevajo, da prodro v globino te in take prirode, da spoznajo, kaj je bi-j la, in da sprevidijo kaj še bo z njo. že | marsikateri pajčolan so dvignili in s slehernim razkritim pajčolanom se obraz prirode kaže še lepši, dostojanstvenejši, še čudovitejši. Sloveča je Shakespearjeva beseda. ki nam jo govori po svojem najslavnejšem in najbolj tragičnem junaku Hamletu: »So reči med nebom in zemljo, o katerih vsa šolska učenost niti nc sanja ...« Da. gotovo je še premnogo skrivnosti, toda nikakor ne za navadno igračkanje s spiritističnimi mizicami, z razvnemanjem domišljije in uničevanjem zdravih živcev. Pa najsi bi tudi bila resnica, da nas obdajajo bitja, o katerih nam govorita Para-celsus in Goethe, bi vendar bilo vse to zgolj nrirodno in nič neprodirnega: vse. kar je z nami. je v prirodi kajti priroda obsega vse. Ničesar ni nadnaravnega. Dolžnost znanosti je, da vse to raziskuje in pojasnjuje. Kdor pa se brez resnih znanstvenih namenov ukvarja s tako imenovanimi okultnimi pojavi brezplodno zapravlja čas, živce in najbrž tudi denar. sever, so uradno preselili na tisoče kvalS ficiranih delavcev z družinami. Po potih letih je število prebivalstva v Murmansku naraslo od 2500 na 103.800. Tudi gradbeni slog mesta kaže posebno vnemo boljše-vikov za ameriško arhitekturo. Tam, kjer so prej stale skromne ribiško, hišice, se dvigajo zdaj večnadstropne betonske stav- be. Zaliv Kola Kako je zrasel Murmansk Vojna poročila zadnji čas spet večkrat omenjajo Murmansk, važno pristanišče daleč na severu. Listi iznova podčrtavajo njegov pomen in opisujejo njegov razvoj v zadnjih dveh desetletjih. Ko so bili v prvi svetovni vojni Petrograd in baltska pristanišča blokirani od nemške vojne mornarice ter je caristična Rusija nujno potrebovala pomoči takratnih svojih zaveznikov, je nastal načrt, da bi severno pristanišče Romanov v zalivu Kola, ki je zavoljo zalivskega toka vse leto brez ledu, izgradili za uvozno luko in jo zvezali po železnici s Petrogradom. Novo pristanišče so začeli urejati nekoliko severneje od bivše ribiške naselbine Romanova. Isti čas z izgradnjo mesta in pristanišča so podaljšali železnico od Petrograda do Peti ozavodska tja gor na sever. Nekdanje ribiško selišče Romunov Ko so baltske obrobne države po oktobrski revoluciji 3917 dosegle svobodo, so Sovjeti izgubili pristanišča teh dežel. Iz- guba jih je pripravila do tega, da so obrnili svojo pozornost predvsem k novemu pristanišču na severu. Spoznali so veliki pomen lega nikoli zamrzlega pristanišča, saj je drugo prav tako pomebno severno pristanišče Arhangelsk svobodno samo v poletnih mesecih. Da bi z imenom Romanov zabrisali spomin na bivšo dinastijo, so novo mesto prekrstili v Murmansk. Mesto, ki šteje danes četrt milijona prebivalcev, je prav naglo raslo. Ker ni bilo dosti prostovoljcev, ki bi se bili voljno selili na ' x k 1 MiP-T je prav ugoden za pristanišče, ker je za* varovan od piircde. Luka, šireka 4S kri in globoka 20 m, omogoča pristanek tudi oceanskim orjakom. Morska tla nimajo č-cii, i iveč so peščena in gladka. V pristanišču so v širini 1 km zgladili 6 velikih pomolov, opremljenih z modernimi pripravami za nakladanje, čiščenje in gašenji ladij. Po pristanišču je razpredena mreža železniških tirov. Na razpolago je več velikih. modemih žerjavov, ki lahko dvigne je nad sto tisoč ton. Leta 1925 je dobil Murmansk veliki plavajoči dok iz Arhangelsk a. Hladilnice, elevatorjl, silosi, skladišča, upravna poslopja in stolpi za radio in elektriko se širijo po prostranem pristaniškem območju. Zmogljivost pristanišča je, kakor navaja & Frankfurter Zeitung«, naraščala od leta do leta: 60 odstotkov celotnega izvoza s severa je šlo čez Murmansk. Tudi izmenjava blaga je letno naraščala; med* tem ko so našteli leta 3 925. še 22.5.000 ton, je statistika ugotovila leta 1935. že pok drugi milijon ton. V vojaškem pogledu je seveda Murmansk postal še posebno va« žen. Ne samo mesto in pristanišče, marveč ves poletok Kola so začeli takoj po pi ' I zimski vojni s Finsko naglo utrjevati. Vsi zaporniki GPU, ki so bili lazmeščeni po različnih delovnih taboriščih na severu, -c bili pritegnjeni k utrjevanju. Uvoz v luko so zaprli z obalnimi baterijami na ol> h straneh, vso okolico mesta in pristani;" "s so učvrstili z neštetimi bunkerji, plinskimi polji, okopi in jjodobnimi zaščitami. Tudi mornariško oporišče Polarnojc, ki leži na severnem delu polotoka Kola in je gla v« no oporišče sovjetske severne mornaric*, i je bilo znatno razširjeno. Izbruh vojne a Nemčijo je ne le preprečil nadaljnji razvoj, temveč je obenem pomenil uničenj« vseh dotedanjih naporov, saj je znano, uspešno so nemška letala ponovno razde« jala prav to sovjetsko oporišče. 1/. Munnanska drži železniška proga pi i> ko Kandalakše vzdolž zaliva Onege in če* beloinorski preliv v mesto in luko Onego, kjer se priključi glavni progi, držeči r cl Arhangelska v Moskvo. Nadalje se odcep-Ijata od murmanske proge dve kratki prc.^i na finsko mejo; ti dve sta bili zgraj<\il v prvi finski vojni in sta zgolj vojašk, _a pomena. Tudi te železniške zveze so v\ dolgo pod stalnim udarcem nemškega i* finskega letalstva. Oporišči Polarnoje is Soroki sta prav tako po železnici zvez^nj z Murmanskom in seveda prav tako iz;^> stavljeni napadom. Zdaj je Murmansk tsi* gori na severu že v znatni meri izgubi? pomen kot dobavljalec vojnega gradiva pa tudi žita, premoga in goriva. Zavoljo nem* ških podmornic in letal, ki so tu stalmr na preži, se promet razvija z vsemi teža* vami. Divji skalnati orjaki na daljnem severa 1 Alenka: Obisk Gospodična Milica je stala pred zrcalom. Urejala si je pričesko. Manjkalo ji je še mnogo kaj. Tako na primer: ustnice so še pogrešale rdečila, po obleki se ni razlegal prijazni vonj dišave, nožice še niso tičale v mičnih salonarjih. Na obrazu gospodične Mlilice je vladal večni smehljaj. Govorila je sama s seboj: »Zanj moram biti lepa. Bog ve, kam me bo peljal: morda v kavarno, morda v kino, v gledališče? Prav zato Be moram požuriti, sicer utegne biti prepozno«. Pozvonilo je. Mlada služkinja je vstopila. »Gospodična, neka dama hoče govoriti z vami.« »Kaj želi? V tem času ne utegnem. Reci ji, da me ni doma. Naj pride drugič.« »Toda, gospodična, ne zamerite, jaz sem ji že povedala, da ste doma. Zdaj jo ne morem kar tako odpraviti.« »Kdo vendar je? Kakšna je? Je lepša, kakor jaz? Recite ji. da ne utegnem, enostavno ne utegnem! čakajte, ali pa ji recite, naj le vstopi. Nekaj trenutkov že še Utegnem. Saj me bo počakal.« Vrata so se odprla in nepoznana dama Je vstopila. Bila je lepa, lepša, ko Milica. Elegantna nič manj. Milica si ni mogla kaj, da no bi dame prijazno ogovorila. »Gospodična, ali gospa, ne vem. . .« Da. da, kar gospodična, dokler imam še to čast.ji je prijazno odgovorila Milica. »Torej gospodična — nekje sva se že videli, toda ne spomnim se, kje — prišla sem k vam, da vam ponudim lepe tenčične nogavice, ali morda svilene trakove za spodnje krilce, ali kaj podobnega. Neka gospa mi vas je priporočila, in gotova sem, da bova našli kaj za vas.« Pričela je razlagati lepe stvari vteeh barv, tako da Milici ni dalo srce, da bi se oddaljila in pustila vse v nemar. »Ah, koliko veljajo te lepe nogavice? Zares lepa barva. »Nič več, kakor 30 lir. želite morda počakati nekoliko dni, dobim večjo izbero, danes si nisem upala prinesti vsega s seboj.« »Prav. Danes vzamem ta par, drugič pa morda še lepšega in boljšega.« Vsa vesela zavije nogavice v papir in jih poleži v predal. Odpre mično denarnico in odšteje gospe denar. Toda dama ne miruje. »Kaj pa trakovi — vas ti ne zanimajo?« »Oh, da popolnoma sem pozabila, tako so me očarale nogavice, čakajte, prinesem svoje perilo in pogledali bova, kakšna barva bi pristojala.« 2e je izginila skoz vrata sosedne sobe in se kmalu vrnila z kupom pisanega perila. Temu krilcu se je prilegala rumena barva. Hlačkam nežno rožasta, spalni srajci svetlo modra in lepi svileni bluzi zelena. Vse to ie gospodična pokupila. Ko je že hotela pospraviti svojo kramo, se domisli, da je tudi elastika kje že popustila. Tudi te robe ni primanjkovalo lepi ženi. Milica je Izbrala vse vrste: tanko, okroglo, svilnato in navadno, široko. Nepoznani dami se je obisk izplačal. Ni vedela, da bo toliko zaslužila. Ko bi imela še več, bi še več ponudila. Milica je ukazala služkinji, da postreže dami s čajem in pecivom. Ko sta srebali čaj, se oglasi velika, stenska ura in odbije šesto. Tedaj so gospodični Miiici obraz zresni. Pogleda na svojo malo, ročno urico in vidi, da je velika ura ni varala. »šest! Zmenjena sem bila ob pol šestih. Cele pol ure prepozno, in cele pol ure sem se zamudila s temi malenkostimi. Tudi, če se požurim, pridem najmanj uro prepozno. Hu, kakšna užaljenost bo! Toda ni pomoči.« Zdaj tudi na damo nI toliko prijazno gledala, ker je bila ona vzrok, da je zamudila sestanek. Gospa je opazila gospo-dičino nervoznost in je rekla: »Gospodična, vas morda zadržujem? Ali ste morda pozabili na sestanek, ah morda na kako drugo važno stvar?« »Da, uganili ste, imela sem sestanek, toda zdaj je itak prepozno, kar ostanite.« »Ali bi hoteli biti tako prijazni in ml odkrili ime Vašega izvoljenca, s katerim se boste kmalu poročili, kakor ste prej že sami rekli. Ali Vam je že obljubil zakon?« »Ne, tako naravnost mi še ni dejal, toda sodim. Njegovo ime je Janko Rakar, če ga utegnete poznati.« »Da, gospodična, poznam ga, pa še dobro ga poznam. Saj to je vendar moj mož! Dovolite, da se Vam predstavim: Silva Ra-karjeva. če ne verjamete, eno vam pismo, ki ste ga pisali mojemu možu. Našla sem ga davi v mapi na njegovi pisalni mizi.« Gospodična je rožnato pisemce prav dobro poznala. Saj to je bilo prav ono pismo, s katerim je odgovorila na Jankovo pismo, da pride na sestanek. »Gospa, izbrali ste si lepo sredstvo, da ste mi preprečili sestanek! Toda varal vas je že dostikrat. Pa le potolažite se, saj je mene tudi. Niti z besedo mi ni omenil, da je poročen.« Tedaj zapoje telefon. »Tam gospodična Milica?« »Da.« »Zaboga, Milica, kje vendar tičiš? Zakaj ne prideš?« »To zveš takoj! Prosim, gospa Rakar-jeva. Objasnite mu vi vso zadevo, saj zasluži.« »Halo, tukaj Rakarjeva. Da, dragi mo-žiček, jaz sem preprečila vajin sestanek, da, da. če bi rad zvedel, kako, pridi domov, ti bom vse povedala.« Poslovila se je ln odšla. Vrata so ee zaprla za njo, gospodična Milica je ostrmela. Poravnajte čim prej zaostalo naročnino! »So vam svedrovci na,vrtali blagajno«. 1 »Da, toda naj bi vsa j molčali, da je bify prazna.« * * • »Zakaj trna tvoj prijatelj na maske ra^JI vedno Napoleonov kostum?« > Zakaj ? Zato, da drži roko na listnici \ * »Zdravnik je svetoval moj- ženi štirttf* densko spremembo zraka.': »In vi ste jo poslali v hribe?« t »Kaj še. dal sem zanjo preurediti »rt« na podstrešju!« i * »Ne, Stanko mi ni všeč, ni anožen itm česar!« >In Slavko?« »Tudi ne — ta je pa zmožen vsega!« -1 • , i »AH si Stala, kako je kritik zdeial moj* ; sliko?« i>Kaj zato! Kritlkaster ponavlja samo tk sto, kar pravijo drugi!« * ~ »Papa, kaj je prav za prav indiskretn* vprašanje?« »Hm, to so vprašanja, ki se ne more od« govoriti nanja.« »Pomisli — naš učitelj postavlja sama. indiskretna vprašanja!« Radio Ljubljana PONEDELJEK, 1C. NOVEMBRA 1942-XX* 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Polke in mazurke. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovtn-ščinl. 13.20: V kraljestvu plesa. 14.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianistke M. Bizjak-Valjalo. 17.35: Koncert Ada u, orkestra. 19: »Govrimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Pc- <*. čila v slovenščini. 19.45: Komorna glasi >a« 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodka v slovenščini. 20.45: Prenos iz gledališče v Bologni: CILEA: Arlezanka. V odmorih: predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slo« venščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani,