#oi?tlfoa plačana v gotovini. Sped. in abb. pot. & Or. MMU35PHMOMC ^ ° j» OPRAVA v Gorici v ulici aS' stev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. yopfto vsak delavnik od 10,- 12. ure_______ Le*o IH, $tcv. 13 ^ i_____________________________________________ KAT Ol IŠKI TED NIK izide vsak četrtek Poitni čekovni račun št. til5092 GORICA DNE 27. MARCA 1947. Cena L. 5. ME PONAVLJAJMO Razglašene pesmi ! ali «Crejnate... canore», piu gentilezza ed amore! “Videhiski list Mess&ggero Venelo '3^“Pritiifsel v svoji nedeljski številka *’ Itl’ '*rt^ ^aue^ Pod našlo . ‘»Gretihate... canore«, mimo ^H^ivgu no moremo iti. Povod član-u -je poročilo o slovenski poeziji, 1 8’a je napisal odlični‘poznavalec s venskega slovstva Luigi Sa-lvini v katoliški’ reviji »Hu manitas« rescisi); ■ kSalvini govori v svojem l>oroeilu tudi o • S. Gregorčiču in ga 'nienuje »goriškega tlavčka« (usi-gnolo di Gorizra). Prav nad tem na-sUjvoui se ogorčeno zgraža M V. »■V-elika - skupina Goričanov«, pravi« sploh nikdar slišala imenovati ^g^rčiča;' mnogi vedo, da jo bil ^ttgriUen ■slovattski- * nacionalist ®apS^®italiaUi’4 nekateri se spomr-“SKyjo,^ida-so ga titovci proslavljali ^t 'svojega 'predhodnika; kdor je tta- Univerzi' polagal izpit iz slo-“Veaskeffa slovstva (iz preprostega ^«»kiga,'-k©r- je vse slovstvo str-|ujeiio v ►zvežčiču z 20 stranmi) ve, da 5» ‘iiapisal nekaj pesmic. G. Salvi-.^'“našKbedaj opozarja, da jo to pe-'nftštsga-; mesta. Morda, ker je sanjal- yočo polno italijanske kr-Vl-'Ž Morda ker je sovražil Italijane z vsakim utripom svojega srca? Mmdai-kor so ga titovoi proslavlja-kftt -uajvečjega pesnika svojega Toda pozabljamo 'Sia* nekaj: ■ Gregoa-čič je nosil du-ittivnički taiar in morda je zaradi ‘ta‘8'a učenii(l) pisatelj pozabil na dejansko- stanje in hotel poveličati "častitega g. Gregorčiča s tern, da Je -duhovniku nacionalistu podelil ^a&tfrijGt občanstvo nekega mtesta, ^i'ga ni'nikdar priznalo in ga no-'**>• priznati za svojega občana«! ‘ Na ta skrajno nedostojni članek bi želela odgovorim sledečo: i Simonu Gregorčiču ni podelil postnega naslova »goa*iškega slav-eka« L, galviui, temveč slovenski narod in zlasti slovensko goriško ljudstvo, ki je vedno videlo v njem svojega pevca. Težko, da. imajo I-talijani kakega pesnika, ki bi ga ijudst^voi _tako ljubilo in njegove Msnii take. prepevalo, kakor poje •Slovensko ljudstvo Gregorčičevo Pesim v: . '2:; Simonu Gregorčiču pristoji ta našloV po vsej pravici, naj to M V ■ufeaja ali ne. Ne samo zato, ker je S; G. pčsnik tlistega ljudstva, kije Veduti- imelo' v ■ Gorici svoje narod-ho- in’ 'kulturni? 'središče, temveč tudi zato, kel’ je življenjska usoda S. G. tesno povezana z mestoau Gorico: v Gorici je študiral od 3b54-1868, v Gorici je bil posvečen v duhovnika, v Gorici je začel pesnikOvutaV v Gorici se je 1903. dokončno nastani], posftal gor iški »telefon *iu 'klat goriški meščan je 1SHM>. v Gorici tudi umil. S. G. se .zato lahko imenuje »goriški slavček« ne ip kot pesnik goriške deže-.le, ampak tudi kot pesnik, ki je pel {nav, v mestu, Gorici, i, 3., Simon Gregorčič ni samo napisal »neka j. pesmic«, temveč je velik bpgonadarjon pesnik, ki ga celo tuji literarni kritiki (prim. Čeh Stribruy) stavijo ob bok največjim f-vetovnian lirikom, če ga titovci •‘Rahljajo za svoje strankarske na-iSneno, to nič ne pomeni. Koga in • Ce^a komunisti še niso izrabljali ha. tem svetu, ako jim jo kazalo? Prepričani smo, da bi celo Danteja Sabljali yv svoje , namene, ako bi Prišli v Italiji na oblast. . 11 4. -Simon Gregorčič ni bil noben -Prenapet • nacionalist in noben ' »fUangiaitaliaui«, ki tbi sovražil I-inlijane »z vsakima utripom svoje-^Sra. šrea«. Samo novednež ali hudobnež; ga lahko tako slika. S. 6. Jč ■ bil -dober katoliški duhovnik, ki ni nikogar sovražil. Pač pa je ljubil svoj liarod in trpel ob nesrečah, ki so ga zadele ali mu grozile. .Ljubiti svoj narod, trepetati za njegovo usodo, želeti svojemu narodu zmago nad krivičnim sovražnikom se ne pomeni sovražiti druge narode. Drugače bi morali ugotoviti, di. je italijansko slovstvo od Danteja pa do Carducci-ja in do naših oni polno sovraštva. — S- (j rego r-cic bi, pa kot blag človek in umetnik sevela ne mogel imeti posebnih simpatij do ljudi, ki ne morejo prenesti pravične kritike dela u-metmkov drugih narodov in merijo vrednost poezija na valle, bokale in funte. Članek, ki ga jo napisal MV, je nedemokratičen, da se hujše ne izrazimo. Iz njega odseva (isti svari duh naiH;dno nestrpnosti, ki bi moral biti že dokončno pokopan: saj je pogubil Italijo. »Messaggero Veneto« naj se dobro zaveda, da prava demokracija (na katero se ta ko rad sklicuje, morda ker je to danes v modi) pomeni: strpnost, sp o šiovanje človeške osebnosti, spoštovanje vsakega uaroda, čet udi se njegovo slovstvo da stisniti na i;0 strani (kar pa za slovensko, hva-i la Bogu, ne velja), priznanje’ pravic do življenja in do razvoja vsakemu, tudi majhnemu narodu. Ali bomo na Goriškem začeli spet staro pesem narodnih sporov i Slovencev nas je ostalo v Italiji ta^ ko malo, da ji pač ne moremo b.iti nevarni. Res ne razumemo, iz kakega vzroka je M. V. objavil ta nezdravi članek. Ne ponavljajmo napak, ki so nas vse spravile v nesrečo — in nas lahko pahnejo v še večjo! Boga so vrgli iz javnega življenja,- križ iz šol iai javnih poslopij. nebesa so prepustili' ■ vrabčem i n božji blagoslov mračnim starokopit-nežem... Srečo pa si bodo ustvarili sami z delom svojih rok, brez-Boga in tudi proti Bogu... No, Bog so je umaknil prot od - ljudi. 'Prepustil jih jo njihovim strastem tor slepim naravnim silam, ki so jim- poklonile sušo v jeseni, valove mrazu in sneg v zimi, brezkončni dež v teh mesecih, kateremu bo sledila niorda nova suša, kar znaai — bedo. Ako Gospod ne zida hiše, zastonj st. trudijo, kateri, jo zidajo. ČUDEŽ? Nenadno ozdravljenje težke boiezni na jetrih med devet -dnevnico v časi p. Leopoldu Božji mlini Iz vsen krajev niše deželo prihajajo obupne tožbe rada izreano neugodnih vremenskih prilik. Suhi jeseni jo sledila ostra sima z zaporedno vrstjo valov mraza. Jesenska setev je bila tako skoro nemogoča. Poledenela zemlja ter ponovno sne-ženjo je onemogočilo kolobarjenje ter druga zimska dela na polju in v vinogradih. Snegu jo sledil dež* ki kar noče končati. Ponekod so pokončale poplave še ostanek jesenske setve. Delo je povsod docela zaostalo: njive so nerazorane, vtinoga’adi neobdelani, ponekod niti trt niso obrezali. In april je tu! Če pa ni setve, ne bo žetve. To se zdi pihava kazen božja. Ljudje so skrunili z udarniškim delom ne-uelje in praznike, Bog pa je pri-1 ustil, da so morali isti ljudje drža-ti križem roke cele mesece delovnih dni! Ko so duhovniki svareče dvignili glas, so jih proglasili za nekake protiljud jke preprečevalce povojne obnovo; ko je naš list opozarjal na tretjo božjo zapoved, so ga raz-kričali za sovražnika delovnega ljudstva; ko so škofje svarili, da je to greh, ki bo priklical kazen božjo> so se jim zlobno rogali in se norčevali iz greha. Primorski dnevnik je prinesel dne 26. V. 1946. v članku »Idrijski rudarji v novem letu« na slednje bogokletne vrstice: »Ljud- stvo danes ne okleva, se ne plaši nikakih posledic greha, če gre na udarniško nedeljo... Gospoda. škofa naj kar nadaljujeta s svojo podlo propagando proti delovnemu ljudstvu, ki z udarniškimi nedeljami obnavlja« Idrijsko delovno ljudstvo je zlastil uspešno obnavljalo, ko je na Gospodov dan rušilo svojo poškodovano župno cerkev..-. Zaupanje v irilprešnijO' p,- Leopolda Mandič a, ki se Je -rodil -1& maja 1866 v Novem grauu blizu Kotom v Dalmaciji ter umrl v sluhu svetosti kot kapucinski duhovnuk v Pa novi 30. J.ulija ilMfci, raste iz dneva Vj dan. To zaupanje krepijo vesti oi s lovilnih. (nenadnih' ozdravljenjih,’ kalerih sc b:li deležni žy ninog-.i, ki so se z živo vero in neomajnim zaupanjem priporočili p. Leopoldu. Za^ uimivo je hipno ozdravljenje go-spod-čue Terezije Pezzo iz Valdipor rt. v provinci Veroni. Gospodučua Terezija Ptzzo je bila, uolgo časa bolna na jetrih. Uporabljala jo vsa mogoča' zdravila, a brez uspeha. Njeno stanje se je vedno bolj siabšalo, tako da'se je morala 22. dktobra 1946 vkljub hudi1 mrzlici podvreči težka, nad tri ua-e trajajoči operaciji. Kd je nekaj dui visela med življenjem in smrtjo, še ji je njeno stanje nekoliko zboljša-, le. Odšla je na oddih v Bovoloue k tvojemu stricu-župniku Jerneju Pezzo. Nekaj teduov se1 je počutila precej dobro, a 4. decembra je moa-a-ia zopet v posteljo radi ponovnih groznih bolečin. Vročina se je dvignila nad 40 stopinj; vsled nepretrganega brunauja ni mogla zaužiti niti kapljice vode- Poleg tega se je pojavila še trda, obsežna oteklina na zašitem prerezu, ki - je- ostal po operaciji. Stalne in hudo bolečine so jo mučiile tudi na desni roki In nogi Bolnica je tako oslabela, da ni mogla skoraj nič več govoriti.. Njen zdravnik je izjavil, da se ji je ponovila njena prvotna oolezen, seveda še v hujši obliki kot pred operacijo. Na pobudo nekega patra kapucina, ki jo potoval skozi Bovoloue, začne v nedeljo 8. decembra devet-dnevuico na čast p. Leopoldu ter položi njegovo relikvijo na bolno mesto. V torek ponoči zaspi ob 1L uri m pol. Ko je ura bila polnoči!, so ji nepričakovano prikaže p,- Leopold. Bil je kot na podobici, a brez štole ir. mnogo lepši.,V sobi je.b,Uq svetlo kot podnevi, dasiravuo n-1 gorela nobena luč. P. Leopold se je pribli-tt 1 p^telji. Bolnica Terezija je vsa preplašena zakričal«; »Miuna, mama!!« Toda p. Leopold ji reče: »Ne boj se! Kajne, da prejemaš vsako jutro sv. obhajilo na bolniški postelji?« »Da, pater,« »Jutri«, nadaljuje p. Leopold, ter ji položi roko na ramo, vjutni ob 8. uri pojdi v cerkev, bodi pri sv. maši. prejmi sv. obhajilo, ker sr ozdravljena.« »Oh, kolika radost!« vzklikne Terezija. »Vsak dan moli. rožni venec in Čast boiliO-četu, i'n sicer vse življenje.« »Da, pater, tudi dva-« »Pridna,« reče pater, »ti si veliko trpela v,sv o jem življenju, zlasti zadnji čas, toda ,vse to ti bo poplačano v večnosti. Dokler si na svetu, delaj dgbro; če to zadene kaj. . nepmjeitnpga, .bolečine, bolezen, prenašaj vse ta jvda.no in dtruj Bogu v čast.« »Pater, kolika Vsi na Travnik ! Udeležite se polnoštevilno velike, štiridnevnioe, ki bo pri Sv. Ignaciju v Gorici v sredo, četrtek, pe’tek in soboto (26. - 27. - 28. -29. III.) pred cvetno nedeljo. Vsak večer ob 8. uri bodo govori, iu sicer sledeči: L Tvoj pravi obraz... 2. Kdaj si največji? 3. Ali, ali — druge poti zate ni! 4. Pri Jezusu. Uredite svoja opravila tako, da se boste mogli udeležiti vseli govorov. — Skrbite, da nihče Vaših ne bo maujkal! KDO BO GOVORIL? To ni važno. Dovolj je, ako veš, da nekdo, ki ne išče ne Tvoje hvale ne kake druge časne koristi zase. KAJ BO GOVORIL? Oznanjal bo samo take resnice, ki so za razumnega in vernega človeka nesporne, a na katere ljudje v vsakdanjem življenju m vrvenju modernega sveta preratli pozabljamo in ob tem veliko škodo trpimo. KAKŠNIH POSLUŠALCEV Sl PREDVSEM ŽELI? Prav vseh svojih rojakov brez izjeme, a še najbolj ga bo razveselila udeležba naših mož iu fantov, ki potrebujejo besede, ki jim bo razsvetlila um in požlahtila srcA KAJ HOČI2 DOSEČI ? Tyoj srčni mir, veselje v Svetem Duhu in časno ter večno srečo našega preizkušenega ljudstva. ALI PRIDEŠ TUDI TI? Brez dvoma, ako ceniš tisto, kar je najdražje v Tvojem bitju in kar je hrbtenica prave veličine in sreče Tvojega naroda. milost!« »Keduj končaš devetdnev nico»« »V ponedeljek«. »Torej se vrnem v ponedeljek opolnoči, ker ti moram še marsikaj povedati. •'Zdaj ti dam blagoslov«. Nato jo blagoslova in izgine, rekoč: »Hvaljen Jezus.« Terezij« zda-zne. Misli, da je sanjala, a opazi, da jo ozdravljena Ne čuto več bolezni r»a' jetrih, izginila je oteklina in vročina, prenehale so bolečine na roki iu nogi. Njena teta, ki je spala v isti sobi, jo slišala vse Terezijme besede; ru pa slišala besed p. Leopolda iu hi ničesar videla. Tereaija zjutraj vstane, lriitd urno po stopnicah iz h.iše, čeprav dan popirej ni mogla niti na nog“e stopiti. Gre v cerkev, navzoča je pri sv. maši ob S. uri, prejme sv- obhajilo, dolgo, dolgo ■moli, se povrne v župnišče, zajtrkuje z izreduiim tekom, no da bi čutila nita najmanjšo motnjo. Bila je popolnoma ozdravljena. Vest e tem dogoclku se jo bliskovito razširila ter. vzbudila v vsem okraju velikansko zanimanje, saj so ljudje le predobro poznali brezupno stanje gospodične Terezije Pezzo. Zlasti so bili vsi v nes trpnem pričakovanju radi napovedane pouovne prikazni. Ljudje so hiteli h gospodični Tereziji) ter ji naročali, kaj da naj vpraša p. Ijoo-polda. Opolnoči med 14. in 15. decembrom se p. Leopold zopet prikaže ves v luči. V sohi je bilo tako svetlo kot ob belem dnevu. Razgovor ja se s Terezijo o njenim duhovnem življenju ih ji zlasti priporoča molitev. Nato odgovarja na stavljena vprašanja Terezija piše odgovore, ki jih ji narekuje p. Leopold, in sicer piše ob svetlobi čudežno prikazni, ker v sobi ni oil.i prižgane nobene luči. Njena teta, ki je spala v isti sobi, iu neki duhovnik, ki jo stal zunaj pred vrati, slišita Terezijine Lesedo, a ne vi tlita ničesar in ne slišita patrovih besed. Ko p. Leo pold izgine, prižge Terezija luči ponavljajoč: »Kakšna. lepota, o kakšua lepota!« V roki drži lirt,, ki ga je pisala po narekovanju p. Leopolda in s peresom, ki ga jo prejela od patra samega. Njena teta zatrjuje, da je bila med prikaznijo y. sobi popolna tema, slišal se je le prask peresa, s katerim je pisala njena nečakinja. Ko je pater izginil in je Terezija 1 r ižgala luč, je videla v Terezijini roki popisan list, no pa peresa, s ktlerim je pisala. Na razna stavijen-a vprašanja je p. Leopold odgovoril. Zlasti važno je to, da se je p. Leopold pritoževal, da večina ljudi moli premalo in preslabo. Zabičal je, du naj ljudje več molijo, če hočejo biti deležni božjega blagoslova. lvazume se, da prepustimo odgo-.vornost za resničnost prikazni in navedenih razgovorov gospodični Tereziji Pezso, katevi gro zgolj človeška ver a. Dejstvo pa jo, da: je gospodična Terezija Pezzo nenadoma popolnoma ozdravela, da so počuti sedaj izvrstno in da nima več nikakih motenj radi nevarne - bolezni, ki jo je bila spravila na rob groba. gospod - duši Čas jo, da spregovorim svetu. Nisem li dal človeku fazama, s ka ter im loči dobro od zla? A človek dobra dela zametuje in huda izvršuje. Naj se dvigne zemlja iz blata, v katero je padla! Od najstarejši h pričakujem, da bodo sol za mladež. Sol popravlja jedila. Bodi tudi tis, krščanska duša, sol svojim bližnjim. Tvoja dela naj bodo vredna božjega Deteta, Katerega ime nosiš po svetem krstu. No glej, kaki so drugi, ampak slej, kako ti služiš meni, ki ti vedno sledim s svojim pogledom in opazujem, kaj misliš, govoiiš. in delaš. Duša zatrepeče, ko ob smrti, uzre pred seboj brezbrojno grehe, A zakaj uo misli na to, dokler ima še čas, da jih izbriše s pokoro In mo-ltvijo? V tebi je moč, da si izbereš večno smrt ali večno življenje. To pit zato, ker sem ti dal prosto voljo, da zamoreš nadvladati svojo strasti. Ne dajem takih postav, ki bi prekašale človeške sile, ker gredo vsi moji zakoni za terni, da dušo dvignejo, ne pa upropastijo. Ni to samo slaboten krik, ko se duša loči od svojega Boga, ker otia ječe skozi vse veko iu bo jokala brez konca. Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Slev 13 Iz Cerkve Ko Evropa odpada, Afrika vstaja V osrčju Afrike ob velikih afriških jezerih sloji dežela Urundh Ruanda. Ta zadnja ima kralja, ki jo katoličan. Še pred bi) leti so bili tam sami pogani. Danes je poleg kralja že velik del dežele krščanski, lo je hotel kralj tudii na zunaj pokazati. Zato so sklenili, da bodo deželo Urundi posvetili Kristusu Kralju, kar so izvršili lani na praznik Kristusa Kralju. Kralj Karel Mutara Rudahigvva je osebno izvršil posvečanje v prisotnosti doma čega škofa, zastopnika belgijske države ter velikega števila državnih odličnjakov in brez števila •ljudstva. Narodne veselice so ob tej priliki trajale tri dni. Dva tisoč dubovuikov je umrlo v Dachauu Izdelali so končne statistiko o duhovnikih, ki so umrli v taborišču binrti v Dachauu. Ugotovili so, da je njihovo število okrog dva tisoč. Največ jo med njimi Poljakov, potem Nemcev, Francozov itd. Američanka govori o svojem spreobrnjenju Ameriška pisateljica in časni-kurka Klara Boothe Luče jo napisala v ameriškem časopisu »Me OalTs« članek o svojem spreobrnjenju v katoliško vero. Ko je lani prestopila v katolicizem, je ta njen korak zbudil veliko zanimanja in spogledovanja v Ameriki, kajti miss Boothe je bila ena izmed maloštevilnih žensk v ameriškem parlamentu. V omenjenem članku pravi, da se je spreobrnila predvsem zato, ker je opazila, da se njeno versko prepričanje ujema s katoliškim. Vendar prizna, da je nanjo vplival jezuit P. E. Wiatrak iz Cin-ciumvtov s svojo molitvijo in s pismi. Prav tako je odločilno vplivalo na ameriško časnikarko mučno iskanje jasnega odgovora na veliko vprašanje o življenju in smrti. Uvidela je, da ji vsa moderna racionalistična vzgoja ne more dati na to vprašauje zadovoljivega odgovora. Francoski katoliški delavci Eden od voditeljev francoskih katol. delavcev Guy Radet je dal v Ameriki sledečo izjavo: »Od treh milijonov in pol mladih francoskih delavcev jih je okrog 400.000 članov »Katoliške delavske mladine (Joe)«; toda njihov pomen presega njihovo število. Gibanje mladih katol. delavcev je v resnici edino, ki ima globok in širok vpliv na francosko mladino. Komunisti se čudijo moči im privlačnosti žosizma.« Tako je: kjer je svoboda, se tudi katol. delavsko gibanje uveljavlja z močjo svojih idej in podjetnostjo članov in voditeljev. Kjer pa je svoboda samo za pritrjevanje državni: ideologiji, tam tudi katol. delavskega gibanja ni. Toda kljub temu jo potrebno, da se tudi v takih državah očuva katol. socialna misel; za sedaj pod pepelom, dokler ne pride dan, ko bo smela stopiti na plan in prosto tekmovati s komunistično in socialistično. Naša moč je v nepremagljivi ideji, naših nasprotnikov moč pa je v grobem nasilju, ki se prej ali slej nujno samo sebe uniči. Hlapec Ferjan Govoril je s krepkim glusom: »Prečastiti gospod novomašnik,, spoštovani m ljubi gostje! Imeti hočem govor zaso in za drugo hlapce in dekle, ki smo skupaj pri Bregarjevih, kei- smemo biti tudi mi l kakor da bi šlo za otroško igro. Kar ne morejo razumeti, da gre za res, da gre za resnično državno mejo, ki bo pomenila železni zastor. Ko jdm skušajo to dopovedati, jim zavre kri, pa se maščujejo nad količi in jih mečejo v potoke, nu ogenj ali celo na gnoj. V Brdih so mejnike poru-li in jih zablifli ob Idrijci. Najhuje se je pa zgodilo pri Venkovem v Brdih, kjer so razjarjeni ljudje komisijo celo napadli, da je morala priti na pomoč civilna policija. Ko se je komisija vračala zvečer v Gorico, so nanjo iz zasede tudi streljali. Resnica je pa vendarle, da mejnike zabijajo in že jutri bo morda stala tam pregraja, ki ji porečemo dižavna meja. Primorsko ljudstvo se vsak dan bolj zaveda, da pomeni to njegovo gospodarsko smrt. Tudi odgovorne oblasti se tega dobro zavedajo, vendar skušajo ljudstvo tolažiti, češ da novi mejniki ne bodo za dolgo! Potrpimo šo to, kakor smo potrpeli vse do sedaj, da le pride svoboda! Mi pa vemo, da tisti, ki so že v svobodi, kolnejo vsak imenitnejše. In mi posli niti ne ra zumemo, kako smo prišli sem. Toda Bregar je rekel, da spadamo k družini in da moramo biti zato tudi mi na novi maši. Ce je temu tako, potem spada tudi gospod Stanko malo k nam in pripada del novomašniške časti tudi nam. Že prej smo se med sabo pomenkovali in vsi čutimo tako: če bi imel naš lastni brat danes novo mašo, bi ne imeli večjega ve selja, kot ga imamo tako. In za vse to se imamo zahvaliti Bregarjevemu očetu. Toda tudi matere Marijane ne smem pozabiti. O njej pa sploh ni, da bi govoril, ona je sama dobrota in usmiljenost, pomoč in tolažba za vse ljudi. Manjkajo ji samo še perutnice za angela varuha. —• Rečem samo toliko, da če bi bili povsod tako dobri gospodarji kot pri Bregarjevih, potem bi bili tudi povsod dobri posli — to se lahko u-vidi — in potem bi si tudii ne bilo dan bolj: Ali je ne bo še konec! Vemo pa tudi, da je tolminski grof rekel svojemu oskrbniku: »Dokler Tolminci kolnejo, je še dobro; hudo bo, kadar boao začeli moliti!« Zato bo pač Primorska morala P0" jesti kašo, kakor so ji jo drugii skuhali in je malce tudi, sama pri tem pomagala. Občili zbor »Slovenskega sirotišča« bo dne 10. aprila t. 1. ob 10. uri Pr' podpisanem. Dnevni red: 1. Poročilo o stanju sirotišča. 2. Volitev rednega upravnega od bora v smislu dopisa predsedništva goriškega področja A. 3. Razprava o sirotišču. Dr. Anarej Pavlica Ordinacije v goriški stolnici V soboto 22. 111. je podelil prevzv. gospod nadškof goriški več bogoslovcem nižje in višje redove. M nemško posvečenje je prejel frančiškan P. Mavricij Supan, ki bo imel slovesno novo mašo na Kostanjevici na praznik Marijinega oznanjenja - 25. III. Vsem posvečencem, slasti pa novo mašniku želimo preiskreno, da bi s prejetimi milostmi vedno sodelovali m obrouili trajne sadove V kraljestvu božjem! VRTOJBA Na tiho nedeljo je prišel k nam novi župnik g. Bernardin Godnič. Prišel je iz Graduega v Brdih, kjei' smo slišali/ da so se dobri verniki zelo težko poslavljali od njega. Pr1 nas smo dobrega župnika zelo potrebovali, ker versko življenje pri nas ni razveseljivo. Zato voščimo g. župniku, da bi 'Vrtojbo s pomočjo Srca Jezusovega dvignil na rako versko višino, da se bo tudi na tem polju odlikovala. Ce mu ndsmo pripravili takega sprejema, kakor bi ga zaslužil, so pač bile krive razmere v vajn in naj nam zato tega ne zameri. Razprava proti morilki Pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Trstu se je 19. t. m. začela sodna razprava proti Mariji Pa-siiuineillj, ki je 10. 2. t.; 1. v Pulju ustrelila angleškega generala De \Vintona. Morilka je priznala, da je kriva in je v dveumem govoru razložila nagibe svojega zločina: umorila jo zavezniškega častnika v znamenje protesta proti mirovni pogodbi, ki jo smatra za krivično napram Italiji. Razprava se nadaljuje. Med občinstvom se dobe ljudje, ki morilko občudujejo. Na poti propadanja krščanske morale smo prišli že prav daleč. Ali je še kak zločin na svetu, ki bi ga moderni ljudje ne mogli zagovarjati in celo proslavljati kot ju-uaštvof Darovi N. N. iz Gorice 100; ia cone B v zadoščenje Materi božji za surove žalitve, ki s petjem blatijo njeno božje materinstvo — in za spreobrnjenje teh nesrečnežev 500; da bi fatimska .dati božja izprosila tudi nam pravo svobodo in mir, 40; bralci iz Des-kel 550; predno mi nataknejo nagobčnik 200, iz Vrtojbe 100; N. N. iz Rihemberka 100; s Krasa 200; preplačila iz Kobarida 100; Dol. Cerovo v čast sv. Jožefu 1200. Bog povrni! Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. L S. treba o svečnici s culico v roki pretirati službe. In sedaj je mojega govora konec. Bog živi celo Bregarjevo hišo z nami posli vred- In Bog živi otroke, predvsem gospoda novomašnika, in posebno noj Bog živi hišno mater in očeta Bregarju. Živio!« »Živio! — živio! — živio!« so pritrjevali navdušeno Vsi gostje. lin vsi so prišli zdaj k Ferjanu, da so si trčili s kupico, od vseh strani so ga odobravali in hvalili. In tu je Ferjanu skoraj mrlo zra-stel greben, obročni se je na petah in se je zdel samemu sebi kot imeniten govornik. V radosti in sreči je potekalo in se končalo novomašniško slavje in Bregarjevi posli so si rekli na poti domov, da niso šo imela v vsem svojem življenju tako lepega dne in da ga pač tudi nikdar več ne bodo doživeli. (Nadaljevanje)