Vse je bilo in prešlo; vse bode in bode prešlo
                                                           (Nai-odna.)
«
il jo v starodnvnem Casu zlatar v Albauiji na nokera pdlotoku. Imel je ?sina, ki je bil vežč očetopermi rokodelstvu. Nekega dne sklene o6e narediti s sinom krasno in lepo krouo od suhega zlata, katero misli podariti svo-jemu kralju. Kraljn se krona zelo dopade ter reče staremu zlatarju, ki mu jo je prinGsel: nHva]a ti za prelepo darilo; vidim, da si pravi raojster v svojera roko-delatvu. A zdaj ti ukazujern, da mi v treli meseeili aarediš tak prstan, ki me razveseli v vsakpj žalosti in britkosti, ter utolaži v prevelikem veselji!" Ko kralj , to izreče, zazvenči ob vratih sablja jednega čuvaja. To je bilo znameDJe: ako so kraljevi «kaz ne iivrži, iigubi zlatav svojo glavo.
Žalosten se vrne zlatar od kralja domov. Tri dui ni mogel siromak od žalosti niti besedice izpregovoriti. To se njegovemu sinu čudno zdi ter vpraSa očeta: nOče! kaj vam je, da ste tako žalostni in pobiti?" Oče izpovž sinu vse: da se je krona kralju ze]6 dopala; ali na žalost, za tri mesece želi kralj imeti tak in tak prstan; ako mu ga ne naredi, izgiibiti mora glavo. Sin to čuvši, uasraeje se in reče: nA čemu, o6e, v treli mesecih, tak prstan je izgotorijen v treh dnevih!"
Zdaj se sin poprime dcla, da izgotori prstan, kakeršnega si želi kralj. In ros. v treb dneh prinese očetn prstan, zavit v lepej skrinjici, rekoii: ,,Oče, evo vam prstana. Nesite ga kralju, a nikarte ga odvijati, odvije naj ga kralj sam!" — Oče otide v kraljevo palačo ter odda kvalju sktinjico, a^aterej je bil zavit prstan. Kralj se zelo začudi, da rau je zlatar tako hitro prinesel prstan; odpre skrinjico in začne odmotavati prstan. Prstan je bil ze]6 priprosto narejen iz zlata, a na Djem so bile vveiane slede&e besede: nVse je bilo in prešlo; vse bode in bode prešlo." Kralj preiita te besede, zamisli se in zaSne premišljevati tako-le: ,Da, bil je kralj pred meiioj, a zdaj ga ni več; zdaj sem jaz kralj, a tudi mene bode nestalo. Bil sem večkrat vesel, pa razžalostilo se mi je sree; bil sem žalosten, pa se je srce zopet razveselilo.   Vse je tedaj bilo in prešlo; vse bode in bode zopet
•¦< 1« ^. -
preSlo!* — Kralj pogleda zlatarja in ga vpraša: ,Kdo je uapravil ta prstau.?" — Zlatar odgovori: ^iloj sin." — Kralj pokliče svoje sluge in jim ukaže, da viemo njegovo svečano obleko in konja, katerega on sam jezdi, kailar gro na kako po-sebno svefanost, ter naj gredo na dom starega zlatarja, da mu oblečcjo sina v to kvaljevo obleko. Ko ga obletejo, posade oaj ga na njegovega konja, spremijo v kraljevo palačo ter pred njim iP za ujim vpijo: nTa je najmodrojši v našem kra-Ijestvu, ta je naš bodoči kralj!"
Sluge storc, kakor jim jc bilo ukazano. Kralj pa je Jakal s starim zlatarjem pred bvojo palačo njegovega sina. Ko mu ga privedo, poljubil ga je javno in vzprejel v svoje uaročje. Mladi zlatar je ostal v kraljevej palači kot prvi kraljevi svetovalec, a njegov stari oče, bogato obdarovan od kralja, povrnil se je dom6v, kder je od samega veselja skoraj umrl. Sin je bil naslednik kTalju in je dolgo dolgo vladal srečno in zadovoljno.                                                      (Bršljan