Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 5. septembra 1996 ☆ številka 41 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer Edi Ozimic, sekretar . Območnega odbora SKEI za Podravje, na 3. strani V prejšnji številki smo povabili vse iz vrst svobodnih sindikatov, ki kandidirajo na letošnjih volitvah, naj se s svojimi programi predstavijo tudi na straneh Delavske enotnosti. Doslej sta se odzvala dva: “j ^ Dušan Semolič: VOLITVE DVAKRAT 8 X ZA! Rajko Lesjak: POMEMBNEJŠI OD DEJSTVA SAMEGA JE TVOJ ODNOS DO NJEGA ZaBMK TRESLA SE JE GORA... Svobodnim sindikatom v delniški družbi MC ni bilo treba sprožiti stavke. SMO SE ZA TO BORIL... V Vipavski dolini je Rajko Lesjak odpihnil sence, ki jih nekateri skušajo vreči na NOB. CAS ZABAVE Je čas dela in je čas počitka... Slednji je bil za sindikaliste prejšnji teden ob Negovskem jezeru. Sreda, 1400 Z delegacijo Skei v kateri si bili Vinko Banovšek, Marjan Pirc, Albert Vodovnik, Drago Gajzer in Vladimir Bizovičar sta se poleg predsednika vlade dr. Janeza Drnovška pogovarjala tudi ministra Tone Rop in Metod Dragonja. Novo upanje za kovinarje Kot nam je povedal Albert Vodovnik, seje že na začetku pogovora pri predsedniku vlade pokazalo, da položaj v podjetjih kovinske in elektroindustrije ministrstvo za gospodarske dejavnosti ocenjuje podobno kot Skei. Oboji torej menijo, da agonija podjetij ni več potrebna in da bi drugačna gospodarska politika lahko omogočila ponoven vzpon industrije. Prvi minister in oba resorska so predstavnikom Skei zagotovili, da vlada »na tem že dela«. Po zagotovilih predsednika vlade bodo novo politiko uveljavljali ne glede na samostojnost Banke Slovenije in bančnega sistema. Predsednik vlade je načel tudi vprašanje skrajševanja delovnega časa, kar bi lahko pomagalo pri ohranitvi čimveč delovnih mest. V Skei to razmišljanje pozdravljajo, saj so prav to predlagali že pred dvema letoma. Veliko so govorili tudi o Skladu za razvoj, saj je ukinil zelo veliko delovnih mest. Obe strani sta menili, daje treba vlogo sklada spremeniti, tako da bo delovna mesta tudi ohranjal. Predstavniki Skei so sogovornike še posebej seznanili s položajem v Tamu, Litostroju, Zla- tami Celje, Ferralitu, Emu in drugih podjetjih iz podravskega, celjskega in ljubljanskega območja. Načeli so tudi vprašanje lastninjenja Slovenskih železarn. Obe strani sta izrazili pripravljenost za reševanje medsebojnih sporov po mirni poti. Skei pa se bo po Vodovnikovih besedah vzdržal javnih protestov, le če se bo položaj v podjetjih izboljšal. Albert Vodovnik je s pogovorom zadovoljen, še posebej zato, ker je predsednik vlade pokazal tudi pripravljenost za reševanje položaja podjetij v namenski proizvodnji. Menil je namreč, da naj bi ta podjetja proizvajala vse, kar potrebujemo za obrambo naše države. Če bodo predsednikove besede udejanjene, bo v tej industrija ohranjenih 12.000 delovnih mest. F. K. Delavci Timberije brez sogovornika Delavci Timberije, zasebnega podjetja, ki se je razvilo iz nekdanjeTovarne dušika Ruše, stavkajo že drugi dan. Kot nam je povedal sekretar Skei za Podravje Edmund Ozimic, bodo stavkali do izpolnitve zahtev. Zahtevajo plače po kolektivni pogodbi z vsemi dodatki, poračun plač zaradi nepravilnega obračunavanja nadomestil zaradi bolezni ali dopusta, izplačilo regresa... Edmund Ozimič pravi, dajeTimberija tipičen primer podjetništva brez potrebnega kapitala. Oba njena lastnika sta namreč kupila prostore in opremo na kredit. Računala sta, da bosta kupnino plačala z izžemanjem zaposlenih. Ker kupnine vseeno nista plačala, je prodajalec že začel postopek za razveljavitev kupoprodajne pogodbe. O razpletu stavke, za katero direktorji in lastniki pravijo, da ni legitimna, in se zato še nočejo pogajati, bomo še poročali. STRAH RAZJEDA TUDI DUŠE ŠEFOV KOMU ZVONI ŠOLSKI ZVONEC UKlKiA HI Al 5. septembra 1996 »Godnič (do)končno ukinil Tomšiča« in »romanizacija slovenskega parlamenta« DE, 26. 6.1996 Predlagam, da Delavska enotnost objavi moj odgovor, in sicer z naslovom: »MAČEK NE BO IZPUSTIL KLOBASE, DOKLER MU JE NE BO KDO ODVZEL!« Do takega naslova ima sindikata pravico, saj je bil po krivem obdolžen namere prilastitve bivšega sindikalnega premoženjem Dejansko stanje je namreč nasprotno: Sindikat ZSSS in nekateri drugi protipravno uporabljajo to premoženje še šest let. Obravnava tega premoženja je že predložena kot zakonski predlog pri Državnem zboru. Kot pravna svetovalka Neodvisnosli-KNSS ta predlog v celoti podpiram in navajam: L Obstaja sum, da je ZSSS premoženje tudi odprodajala in dajala v najem, saj imam en primerek take pogodbe. Revizija bo morala ugotoviti, kaj se je dogajalo s premoženjem od leta 1990 dalje. 2. Romanizacija glede sindikalnega premoženja je dejstvo. Ze šest let vlada protipravnost in uzurpacija, ko samo en sindikat (po trditvah ZSSS jih je več) neupravičeno razpolaga z vsem premoženjem. Gre za protipraven privilegij, ki ga pravna država ne sme več trpeti. Zakon o upravljanju in ne o lastninjenju, kar je zlohotno razkričal del javnih občil, je nujno potreben, saj bo samo v tem primeru možno preprečiti nadaljnje protipravno razpolaganje. Govoričenje o lastninjenju hoče to brezpravje le nadaljevati. Sam g. mag. Dušan Semolič je v DE, stran 3, Z dne 16. 11. 1995 izjavil: »Saj je vprašanje seveda treba rešiti. Saj ne gre za našo, ampak še vedno družbeno lastnino. Ta enostavno mora postati sindikalna. Rešitev, vidim v odprtem dialogu, ki je končno stekel. Seveda bo dolg, zapleten...«. Koliko časa pa še? Ali bo zopet to »dogovarjanje« trajalo še šest let? 3. Zadeva je še vedno aktualna: g. Rajko Lesjak, sekretar ZSSS (on je podpisnik neke prodaje) je namreč dne 29. 7. 1996 predložil sindikatu Neodvisnost-KNSS nekatere teze, ki so nesprejemljive, nedoločne in celo neuresničljive, n. pr. c 2.: Določitev idealnih deležev (kje je šele fizična delitev!), c 5.: Izplačana razlika v denarju - kateri od sindikatov ima toliko denarja? c 6.: Zaposlitev delavcev, ki so sedaj zaposleni v Dalmatitiovi. c 7.: upravičenci naj bi šele ustrezno uredili lastninska razmerja. Za povrh: sindikat Neodvisnost-KNSS in drugi naj bi predlog parafirali v dveh dtieh! Saj je vendar treba sklicati ustrezne organe upravljanja in odločanja pri posameznih sindikatih. »Dokument - pogoji, kriteriji in način delitve sindikalnega premoženja« je napisan in predlagan na horuk. Kot tak ne more biti osnova za zakon. 4. Ustava točno opredeljuje v čl. 67: Zakon določa način prido- bivanja, uživanja in.lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. zakone sprejema Dižavni zbor, država je dolžna tak zakon sprejeti. Predlog o upravljanju je še kako utemeljen. Upravljalci naj bi bili vsi reprezentativni sindikati, preostali sindikati pa naj bi sodelovali s svojimi pripombami tako, da bi bila upravljalska struktura dolžna njihove pripombe pred Sprejetjem kakršnih koli sklepov obravnavati. 5. G. Dušan Semolič ima prav, ko trdi, da gre še vedno za družbeno lastnino. Ta doslej ni bila zaščitena. Na tej družbeni lastnini imajo pravico do lastninjenja tudi dotedanji člani in ne samo sedanji člani sindikatov. Vsakršen sporazum o delitvi »pod odejo« bi lahko izpodbijal kateri koli bivši član prejšnjega sindikata, posebno še, ker je bilo članstvo tedaj avtomatsko, dejansko obvezno. 6. Vendar pa bi bilo težko razdeliti premoženje na vse bivše in sedanje člane sindikatov. Glejmo, kaj se je zgodilo s certifikati! Zato je res primerno, da upravljajo bivše sindikalno premoženje sindikati, seveda po paritetnem načelu. Premoženje je treba ugotoviti, ga zavarovati in bo lahko kasneje prišlo nuli do pravične delitve. Nesprejemljivo pa je, da dosedanji samozvanci kot »beati posidentes« preprečujejo Z najrazličnejšimi pretvezami pravno ureditev razpolaganja s sindikalnim premoženjem. 7. Predrzna je trditev, da hoče Neodvisnost uzurpirati razpolagalne pravice. Te možnosti nima, pač pa uzurpirajo razpolaganje že šest let drugi sindikati. 8. Nesprejemljiv je očitek, da Neodvisnost kliče zoper druge sindikate državno intervencijo. Drugi sindikati bi se zgrozili, ko bi ugotovili, kaj se sedaj dogaja v Sloveniji s sindikalnim premoženjem. 9. Sklicevanje na druge sindikate v Evropi je čista demagogija. Sindikati v demokratičnih državah si tolikšne zlorabe sindikalnega premoženja, ki traja že šest let, sploh ne morejo predstavljati. Vmešavanje države v delitev? Seveda! Saj to določa Ustava RS. Vprašanje bivšega sindikalnega premoženja in njegove funkcije se lahko uredi le z zakonom. Kdaj bi Že to moralo biti urejeno. Predhodni sporazum bi bil seveda dobrodošel, vendar akterji v sporazumevanju dobro vedo, da do sporazuma ne bo prišlo, saj je v taki obliki, kot je sedaj predlagan, neuresničljiv. Najboljša rešitev je torej v zakonu o upravljanju s tem premoženjem, s tem bo tudi zagotovljena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Preprečene bodo tudi zlorabe. Irena Virant, dipl. iur, pravna svetovalka Neodvisnost - KNSS & m M SKB BANKAM. Sl# til pil ii Stvar je jasna. To je rrioj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............................................ Naziv podjetja ali ustanove:............................... Naslov:......................i............................. Podpis naročnika: Sporočilo za javnost Spoštovani gospod Skinder! Veseli me, da ste v odgovoru na moje javno vprašanje gospe Romani Logar, direktoriciAPP, tako rekoč v celoti potrdili vse moje navedbe. Tudi ne preveč pozornemu bralcu ne more uiti, da je razlika med predpostavkami za moje vprašanje in vašim komentarjem teh predpostavk zgolj v finesah, v katerih Vi pojasnjujete člene, ki so po vašem mnenju nesmiselni in jih ne prizriavate oz spoštujete, jaz pa zaradi poenostavitve navajam naslove predpisov, v katerih so ti členi. Hkrati se Vam in bralcem opravičujem za neljubo napako - Vaše stališče, da je v odločbi Ustavnega sodišča navedena trdite\>,».. .dajepremoženje nekdanje SDK državno premoženje, ki ga upravi ja Vlada. Ta tudi razpolaga s tem premoženjem kot državnim premoženjem«, le mnenje ustavnih sodnikov je bilo objavljeno v Dnevniku 16. 8. in ne v Večeru, kot pomotoma navajam v svojem vprašanju. Hkrati pa seveda ostaja zelo zgovorno dejstvo, da kljub dolgemu odgovoru vodstvo APP ni odgovorilo na postavljeno vprašanje o tem, katere predpise te države in katere nadrejene državne institucije je pripravljetio spoštovati oz. upoštevati, pa čeprav je iz vašega odgovora razbrati, da bi ob določenih pogojih bili pripravljeni spoštovati odločbe rednih sodišč, kar pa seveda za položaj in delovanje APP ne zadošča. Lep pozdrav! Mirko Bandelj, generalni sekretar Vlade Republike Slovenije Protest proti izselitvi in ravnanju z agencijo za plačilni promet Predsedstvo Neodvisnih Sindikatov Slovenije odločno protestira zoper izselitev in nečloveško ravnanje z Agencijo za plačilni promet. Očitno smo že tako daleč, da je Republika Slovenija v popolnem kaosu in razsulu kot držaba, ker prihaja do brutalnih pritiskov enega dela države na drugega, saj je na udaru ena od redkih ustanov, ki je še kolikor toliko delovala v korist države in narodove prihodnosti. Leta je odkrivala gospodarski kriminal, ki je osnovni scenarij za destabilizacijo ih uničenje Republike Slovenije. Kolikor bi odkritjaAgencije za plačilni promet z vsemi ostalimi odkritji lahko verodostojno prišla v javnost, bi se dejansko videlo, da v Sloveniji obstaja organiziran politično ekonomski kriminal izrednih razsežnosti iz vrst starih struktur. Te so imele že pred samoosvoji-tvijo, vključno z mednarodno mafijo, strategijo, kako si v primeru spremembe družbene ureditve prilastiti večino kapitala, ne glede na žrtve. Tako so danes že posedovalci velikega dela privatnega sektorja. Taista mafija je še pred nekaj leti likvidirala in zapirala večino tistih, ki so se za novo ureditev zavzemali. Pravi zgodovinski absurd je, da sp prenekateri prejšnji TOVARIŠI danes na čelu kraj, divjih privatizacij in odpuščanja delavcev. Občanom in delavcem je že jasno, kdo se boji odkritja gospodarskega kriminala in kdo stoji za omenjenimi pritiski. Očitno je vedno bolj verjeti govoricam izza zakulisja, da je bila Slovenija letošnjo pomlad dejansko na pragu državljanske vojne, ki so jo preko socialnih delavsko upokojenskih nemirov poizkušale zanetiti stare strukture. Te so načrtno v nekaj letih povzročile socialno bedo delavcev in upokojencev ter jih preko vrinjenih oseb v njihovih organizacijah poizkušale zlorabiti za zrušitev vlade in ponovne pridobitve celotne oblasti, da bi prikrile obstoječe dokaze in pokradle še vse preostalo, kar so delavci in kmetje ustvarili. Omenjeni scenarij potrjujejo tudi besede predsedniškega kandidata ruskih starih struktur, da v primeru, če ne bodo zmagali, bo v Rusiji državljanska vojna, kar pa se jim je očitno zalomilo. Upamo, da bo predsednik dr. Janez Drnovšek ravnal pravilno in se od njih distanciral, kot se je v začetku leta, in podprl pravo stran. Vso podporo pa dajemo Romani Logar in Barbari Brezigar, dokler bosta delovali v preprečevanju gospodarskega kriminala. Starim strukturam pa v vednost: dovolj je zbrane dokumentacije o vašem gospodarskem kriminalnem početju (tudi imensko) in si ne otežujte položaja, saj so igre brez meja že končane. Raje začnite prinašati informacije, kot to že dalj časa počnejo mnogi vaši kolegi. Kdor prej pride, prej melje. Rastko Plohl, predsednik predsedstvu NSS Gorenjevi tekači v domovini in tujini Člani tekaške skupine Gorenja tudi letos uspešno nastopajo rta tekih v domovini in tujini, poleg tega pa tudi sami pripravljajo kopico privlačnih tekmovanj in gostovanj za ljubitelje teka iz vse Slovenije. Povabilo na 11. plitvički maraton Ljubitelje teka iz Šaleške doline in vse Slovenije vabijo na dvodnevno potovanje na Plitvički maraton. Letos bodo po petih letih ponovno pripravili maraton oh Plitvičkih jezerih, kjer organizatorji nudijo slovenskim tekačem ugodne pogoje. Na sporedu bo maratonski tek (42 km in 195 m) ter tek za rekreativce (na 15 km). Dvodnevno avtobusno potovanje s prenočiščem, zajtrkom in Startnino stane le 5000 tolarjev, prijavijo pa se lahko tudi »turisti« (samo za ogled jezer). Ponovno v New York Zelo vesela novica za slovenske maratonce, združene pod sponzorstvom Gorenja, pa prihaja iz New Torka, kjer so bili vsi izžrebani za sodelovanje na 27. newyorškem maratonu. Poleg maratoncev lahko v New Torku sodelujejo tudi spremljevalci in »turisti«, za katere je pripravljen privlačen 9-dnevni program z ogledom svetovnih zna- menitosti največjega mesta na svetit Udeleženci bodo lahko sodelovali na slovesni otvoritvi maratonskega teka pred palačo OZN, z imenitno promocijo slovenske države med 10.000 športniki iz več kot Šest kilometrov dolgi progi od palače OZN do Centralnega parka na Manhattnu. Gostovanje bodo skletiili z ogledom Washingtona in sprejemom na slovenski ambasadi. Izredno privlačno potovanje od 29. oktobra do 6. novembra čez lužo stane le okrog 1.500 nemških mark, pri agenciji Gorenje Turizem pa nudijo tudi obročno odplačevanje z namenskim turističnim varčevanjem. Imajo še nekaj prostih mest, zato pohitite s prijavo na naslov: Marathon Team Gorenje, Podkraj 10/G, 3320 Velenje. Hinko Jerčič, Velenje Vabimo vas! Preberite si kje potekajo krvodajalske akcije. Postanite tudi vi krvodajalec - krvodajalka! Darovana kri pomeni tudi lepši in varnejši dan! September 1996 Postojna 3., 4.,5.,6. Benediki v Slov.Goricah 5. Lovrenc na Pohorju 6. Loče 6. Ljubljana območje Moste-Polje 10. Sežana 11.,12. Sladki vrh 12. Vitanje 12. Komen 13. Ljubljana - območje Vič-Rudnik 17. Slovenske Konjice 18., 19. Oplotnica 19. Zreče 20. Ribnica na Pohorju 20. Ljubljana - območje Bežigrad 23. Sevnica 24.,25. Slovenska Bistrica 26.,27. Poljčane '27. Ljubljana- območje Center ' 30. Rdeči križ Slovenije Naročite jo lahko po telefonu na številko (061)321-255 ali po telefaksu * na številko 31 1 -956. Pri naši založbi je pravkar izšla najnovejša in dolgo pričakovana knjiga Spomenke Hribar SVET KOT ZAROTA. nnn&nnri je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 » Direktor: Marjan POMEMBNEJŠI OD DEJSTVA SAMEGA JE TVOJ ODNOS DO NJEGA Rodil sem se 12.8. 1952 kot sin delavca rudarja in matere gospodinje. Otroštvo sem skupaj z bratom in sestro preživljal v Črni na Koroškem. Blaginje nismo poznali. Nasprotno, večkrat smo živeli v pomanjkanju. Sem trmast, robat in pošten Korošec. Končal sem poklicno šolo za strojnega ključavničarja in kot ključavničar delal v Rudniku Mežica. Ob delu sem končal višjo upravno šolo. Moja delavska in socialna naravnanost ter želja po pravičnosti sta me pripeljala v sindikalne vode. Iz podjetniškega sindikalista sem zrasel v republiškega, kjer sem sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Na svoji sindikalni poti sem spoznal veliko ljudi in iskrenih Prijateljev; pa tudi drugače misleče, ki jim tega ne zamerim in jim priznavam pravico do različnosti. Po vsakem srečanju z njimi sem bil za spoznanje bogatejši in vedno bolj sem prepričan, da politiko ljudje »delajo« z dejanji in ne s političnimi Programi, ki so pogosto samo mrtva točka na papi-rju. Ne bom imel povsod prstov vmes, ker se tako ne da stisniti pesti. Pest pa bomstisnil in se z njo »tolkel« v parlamentu za pravo mesto delu in znanju, za spoštovanje sklenjenih kolektivnih pogodb, za Pošteno, človeka vredno plačo, za pravične odnose, za socialno pravičnost, za delavsko zakonodajo po meri delavcev, za več delovnih mest in za krajši delovni čas. Zame pomeni presežek na enem delov- Premislite in odločite, ali se bomo v parlamentu pogovarjali o razvoju našega gospodarstva, o razvojni viziji drždve, podjetništva, o perečih problemih delavstva, o zdravstvenem in socialnem varstvu, pokojninskem zavarovanju, šolstvu in pravični davčni politiki ali pa samo pretežno o »visokih« političnih temah, o pritiskih politike na razvoj takšnega kapitalizma, ki ga nikjer več ni, in o strankarskih zdrahah. Človekove pravice in svoboščine so pomemben del razvoja demokracije v naši mladi državi Sloveniji. Za demokracijo, ki bo vključevala tudi te pravice, se bom nenehno boril. Republika Slovenija ne more svojega razvoja graditi samo na dragem državnem aparatu. Premalo nas je, da bi si lahko to privoščili. Zato se bom zavzemal, da se bo vsaj del teh sredstev namenil za nova pro- duktivna delovna mesta, za nov razvojni ciklus in za blažitev socialnih stisk. • Vse, kar sem naštel, je temeljni pogoj za to, da bomo lahko pričeli reševati najbolj pereče probleme naše Koroške. Ti so: sanacija koroških podjetij, odpiranje novih delovnih mest, iskanje novih programov in trgov, sanacija in izgradnja infrastrukture. In nenazadnje, treba bo preprečiti centralizacijo države v Ljubljani ter oblikovati pokrajinske in lokalne skupnosti z visoko stopnjo politične, upravne in finančne avtonomije. Za te cilje bom zastavil vse svoje moči in besedo. Zato bom lahko, če me boste izbrali, po končanem mandatu vsakemu Korošcu mirne vesti pogledal v oči. Naporen »šiht« me tako zaposluje, da za konjičke in druge interesne dejavnosti preprosto ni časa. Si pa vedno vzamem čas za hojo na koroške vrhove ob koncu tedna. To mi toliko pomeni, da tega nočem z ničimer zamenjati. Moje dosedanje življenje ima sončne in senčne strani. Življenje je namreč kot gugalnica:'enkrat si spodaj, enkrat si zgoraj. Med najlepšimi dogodki je rojstvo hčerke Petre in sina Jureta. Senčne strani skušam sproti pozabljati. Zavedam se namreč, da mi svetlih strani, samih po sebi, ne moreta dati nobena država in noben sistem. Rajko Lesjak nem mestu zaposlitev na dragem delovnem mestu. Z besedami in dejanji e bom v korist vseh nas in za svojo čisto vest do konca boril za več delavskih pravic in koristi. Delu in znanju moramo vrniti dostojanstvo -pravično ceno dela, ne pa daje njegova cena to, kar pač ostane. Pri tem ne bom pozabil na mladi rod - na naše otroke - in na pred leti pridne delavce, danes pa državljane, ki so odšli v zasluženi pokoj. Na vas je, da odločite, ali je napočil čas, da vsi skupaj naredimo nekaj zase in za svoje potomce. ZARADI ZASTARELE TEHNOLOGIJE SE POGOJI DELA SUBŠAJO »Zgodba o uspehu za kovinsko in elektroindustrijo v Podravju ne velja. Približno polovica podjetij iz te panoge v Podravju posluje s pozitivno ničlo. Druga polovica podjetij, ki jim nenehno preti stečaj, se bori za preživetje. Tista kovinska in elektropredelovalna podjetja, ki poslujejo normalno in ustvarjajo dobiček, Pa bi na našem območju lahko prešteli na prste ene roke,« pravi sekretar območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije za Podravje Edi Ozimic. »Res pa je, da večino podjetij pestijo stari dolgovi. V kovinski in elektroindustriji v Podravju okoli dve hetjini podjetij, ki so v težavah, v tem letu tekoče Pozitivno posluje. To je pravzaprav tudi edina stvar, kijih motivira za boj za preživetje.« Katera podjetja pestijo največji problemi Ozimič ne želi govoriti. V sedanjih razmerah lahko to podjetjem Povzroči samo še dodatne težave. »Menim, daje vlada naredila napako, ko je objavila spisek 11 podjetij, ki jim bo posebna vladna delovna skupina pomagala pri razreševanju problemov trajno presežnih delavcev. Na tem spisku sta se znašla skupaj Tam, ki je moral ravno v tistem času v stečaj, in Livarna, ki je bila in na neki način tudi ostaja ena najbolj uspešnih tovarn v kovinski industriji na Štajerskem. Takšna vladna »pomoč« bi lahko Livarni pri poslovnih partnerjih kaj hitro povzročila škodo, saj bi lahko na osnovi takšnega sPjska napačno sklepali, da je tudi Livarna v tako kritičnem položaju kot Tam.« Je Skei uspel spametovati delodajalce? Kar se tiče izplačevanja plač po kolektivni pogodbi, se stvari v kovinski in elektroindustriji v Podrasti vendarle obračajo na bolje. Res pa je tudi, da so Najbolj problematična podjetja - od Metalne TIO in Llektrokovine do EEK Montaže inTama - že propadla. »Po kolektivni pogodbi dobiva plače okoli 15 tisoč kovinarjev na našem območju. Po predhodnih ocenah ima težave pri izplačevanju plač po kolektivni pogodbi okoli 7 podjetij, ki zaposlujejo od 1200 do 1400 delavcev. V teh podjetjih, v katerih imajo trajne likvidnostne probleme in blokiran žiro račun, nastajajo Problemi tudi pri izplačilu regresov za letni dopust, temu botruje tudi zakon, ki zavezujeAgencijo za plačilni Promet in ki uvršča plače in regres v peti oziroma šesti Prioritetni razred pri plačevanju obveznosti podjetja,« Pravi Ozimič. »Sicer pa je k temu, da delodajalci bolj sPoštujejo kolektivne pogodbe in socialni sporazum, svoje prispeval tudi zakon o izvajanju socialnega spo-razuma in kolektivnih pogodb.« Lani poleti so se stavke v kovinski in elektroindu- striji vrstile kar po tekočem traku. Letos je stavk vendarle manj. Zakaj? »Končno so delodalajci spoznali, da morajo uresničevati kolektivno pogodbo, če nočejo imeti stavk v podjetju,« pravi Edi Ozimič. »Po drugi strani pa se delodajalci bojijo tudi sankcij iz zakona o izvajanju socialnega sporazuma in kolektivnih pogodb. V mnogim podjetjih pa so delodajalci in delavci našli kompromisne rešitve. Če delavci dobijo plače po kolektivni pogodbi, so pripravljeni na plačo kakšen _______________ dan tudi počakati. Sicer pa so tudi nove kolektivne pogodbe bolj kvalitetne in omogočajo sindikatu, da bolj učinkovito kontrolira njeno izvajanje.« Pretirano varčevanje pri zaščitnih sredstvih Kako pa je s pogoji dela?Ali ni prišlo na tem področju v zadnjih letih, ko so bila v središču pozornosti prizadevanja za plače po kolektivni pogodbi, do nazadovanja? »Pogoji dela so zlasti v podjetjih, ki imajo zastarelo tehnologijo, izjemno kritični. V mmSgih podjetjih se srečujemo tudi s protesti delavcev, da delodajalci varčujejo pri zaščitnih sredstvih. Zdi se, da je to čedalje večji problem zlasti v že olastninjenih podjetjih. Skei v Podravju namerava boju za boljše pogoje dela posvetiti posebno pozornost. Podobno velja tudi za delovne obremenitve. Delodajalci marsikdaj zahtevajo od delavcev, naj delajo več nadur, kot dovoljuje zakon, v nekaterih podjetjih pa samovoljno in administrativno dvigujejo norme, proti čemur se v Skei borimo. Pri določanju norm se zavzemamo za strokoven pristop,« poudarja Ozimič. »Inšpekciji dela redno prijavljamo delodajalce, ki terjajo od delavcev, da delajo več nadur, kot jih dovoljuje zakon. V nekaterih podjetjih silijo celo invalide, da delajo več, kot je dovoljeno.« Kaj pa v Skei v Podravju pripravljajo za jesen? »Vse je odvisno od tega, kaj bo pokazala analiza nekajmesečnega uresničevanja kolektivne pogodbe in kakšne rezultate bomo dosegli v prizadevanjih za ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Od vlade tudi pričakujemo, da bo ustvarila pogoje za vlaganje v razvoj. Novi lastniki nimajo kapitala za posodabljanje tehnologije in za uvajanje novih programov, zato je ta sredstva treba zagotoviti v obliki ugodnih kreditov drugje. Edino to bo prispevalo tudi k povečanju števila delovnih mest. V Skei v Podravju smo torej osredotočeni na uresničevanje ciljev, ki smo sijih zadali, hkrati pa se pripravljamo tudi na splošno stavko Škei, če se bo izkazalo, da samo z opozarjanjem in dogovarjanjem ciljev ne bomo mogli doseči.« Tomaž Kšela 8 x ZA! Rojen sem bil 1947 v Prvačini, občina Nova Gorica. Stanujem v Ljubljani. Po izobrazbi sem diplomirani pravnik in magister pravnih znanosti. Kot diplomirani pravnik sem začel delati v Inter-tradu, podjetju za mednarodno trgovino. Sem predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Pred tem sem bil izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije. Živel sem v različnih okoljih, kulturah in tudi z ljudmi različnih temperamentov. Morda sem prav zato toleranten tudi do tistih, ki so nestrpni - agresivni. Nekaj pa je k temu dodal tudi šport. Če kje pretiravam -pretiravam v športu. Že vrsto let treniram karate. Če ne znaš braniti sebe, tudi drugim težko pomagaš. Med najtežje in hkrati najlepše dogodke pri svojem sindikalnem delu štejem organiziranje prve splošne opozorilne stavke delavk in delavcev, povezanih v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, 18. marca 1992. Stavkalo je preko 400.000 zaposlenih. Tukaj so še šte- vilni delavski protestni shodi pred parlamentom in drugod po Sloveniji v obrambo delovnih mest, za spoštovanje kolektivnih pogodb, proti gospodarski in socialni po- ________________ litiki, ki ukinja delovna mesta in ustvarja armado brezposelnih. Kandidaturo za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije sprejemam zato, da bi prispeval k odločitvam, ki bodo tudi po meri delavk in delavcev. Izkušnje zadnjih let kažejo, da zahteva po človeka vrednem življenju ne more pomeniti le razočaranih in jeznih delavskih množic z zastavami in transparenti pred parlamentom, temveč tudi izvolitev njihovih predstavnikov v parlament. V parlamentu Republike Slovenije se bom zavzemal: ZA sprejem takšnih zakonov, ki bodo ustvarjali pogoje za učinkovito gospodarstvo in s tem odpiranje novih produktivnih delovnih mest razvoj, ki ne bo temeljil na nizkih plačah zakonodajo, ki bo omogočala večjo solidarnost in pomoč tistim, ki so pomoči potrebni - mladim, upokojencem, invalidom in brezposelnim spremembo sedaj veljavne zdravstvene zakonodaje, ki tako usodno veže pravico do zdravja na premoženjsko stanje obolelih sprejem takšnih zakonov, ki bodo zaščitili zaposlene v skladu s standardi mnogih evropskih držav, ki žele biti ne le gospodarsko, pač pa tudi socialno razvite države ZA dosledno spoštovanje pravnih norm in učinkovito delovanje pravosodnega sistema socialno partnerstvo - razvojne probleme slovenskega gospodarstva je mogoče rešiti le z medsebojnim sodelovanjem sindikatov, delodajalcev in države ZA večjo strpnost, medsebojno razumevanje in spoštovanje različno mislečih Edi Ozimič: Če ciljev ne bomo dosegli z dogovorom, jih bomo s splošno stavko mag. Dušan Semolič 5. septembra 1996 Sindikalna lista Prvi del september 1996 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom IH delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 3. Ločeno življenje 46.875,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.719,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje april- junij 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 74.001 SIT. 1. Jubilejne nagrade JI -za 10 let 37.487,00 lil -za 20 let 56.230,00 -za30 let 74.973,00 2. Nagrada ob upokojitvi 224.919,00 3. Solidarnostne pomoči 74.973,00 lili W,v Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nat; rade "b upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS. .št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. I. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec julij, avgust in september 1996 54.570 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje april-junij znaša 117.188 SIT Opomba: Se največ vprašanj se v zadnjem času pojavlja pri uporabi eskalacije. Potrebno je upoštevati, da se eskalirujo izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih. Tarifnih razredov je v panožnih pogodbah devet, v podjetniških kolektivnih pogodbah pa so uveljavljeni podrazredi - plačilni razredi, ki jih je "več. Vse te plače se v skladu s socialnim sporazumom v celoti eskalirujo. Ponovno opozarjamo, da že več kot 6 let obračun plač po vrednosti točk ni skladen s kolektivnimi pogodbami. Strokovna služba ZSSS DELAVSKA HRANILNICA d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Ugodna posojila za oddih članov sindikatov od T + 0 % do T + 2 % v vaši Delavski hranilnici Če želite preživeti zaslužen oddih v mirnem, prijaznem okolju Bohinjskega jezera, v Termah Zreče, Moravskih, Atomskih, Čateških, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Hotelih Palače Portorož, Strunjan, Belvedere, Marina in Simonov zaliv v Izoli, se odločite za oddih s pomočjo posojila li| naše hranilnice. Po napornih delovnih mesecih in vsakodnevnih stresih si vzemite čas zase, za svojo dušo in telo, za svoj počitek in nabiranje novih moči. Oddih lahko preživite v hotelih in zasebnih penzionih z ugodnim posojilom, ki ga je za Vas posebej pripravila Delavska hranilnica. Posojilo vam odobrimo tri dni pred začetkom nastopa oddiha. Prvi obrok zapade v plačilo Enomesečnim odlogom, torej potem, ko se ' vrnete z dopusta. Cene 7-dnevnega bivanja se gibljejo od 22.050 tolarjev do 53.550 tolarjev na osebo. H gornjemu znesku posojila lahko dobite še dodatek posojila v znesku 15.000 tolarjev za stroške, vezane na oddih (stroški goriva, turistična taksa, žeja). Primeri izračuna posojila za najnižjo in najvišjo ceno: lil 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 22.050 SIT 22.050 SITx2 = 44.100SIT+ 1 5.000 SIT = 59.100 SIT, vrne se 61.902 SIT, rok vračila 6-mesecev, obrok = 10.317 SIT, zavarovanje §! posojila =390 SIT stroški posojila 1.000 SIT 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po ceni 22.050 SIT in s 30% popustom za oba otroka 22.055 SIT x 2 = 44.100 SIT + 2 x 15.439 SIT + 1 5.000 SIT = 89.970 SIT vrne se 78.073 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 13.01 3 SIT, zavarovanje posojila = 492 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. ■ 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 53.550 SIT 53.550 SIT x 2 = 107.100 SIT + 15.000 SIT = 122.100 SIT, vrne se 127.888 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 21.315 SIT, zavarovanje posojila = 806 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po 53.500 SIT in 30% popustom za oba otroka 53.500 SIT x 2 = 107.100 + 2 x 74.900 SIT + 15.000,00 SIT = 197.000 SIT vrne se 206.339 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 34.390 SIT, zavarovanje posojila = 1.241 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. Gornji izračuni so osnova, da lažje prilagodite strošek oddiha svojim finančnim možnostim. Izračuni so narejeni na 6-mesečni rok vračila posojila in enomesečni odlog prvega plačila obroka. Vsako posojilo bo izračunano individualno po vašem izboru cene. Za tiste člane sindikatov, ki bi jim tudi ti obroki bili preveliko finančno breme, je izjemoma možen najem posojila tudi na sedem ali osem obrokov brez odloga prvega obroka. Upamo, da je posojilna ponudba za člane sindikatov zanimiva, zato se vam priporočamo. Vse v zvezi z vašim posojilom in oddihom boste uredili v hranilnici osebno ali po telefonu. Za vse podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu: 061/312098 ali 316881. Želimo vam prijazen oddih. Direktor lože Stegne sindikalni lun mil KATASTROFALNO IZVAJANJE SOCIALNEGA SPORAZUMA Tresla se je gora. ; Člani svobodnega sindi? el ljubljanske delniške družb«’ b v ponedeljek ob 15.•uri niso?* ‘Sp: petdnevne splošne Slavke, in bili napovedali 27. avgust^ la| si nadzorni svet na svoii vOr,,, Z Branko Novak, sekretarko sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije, smo se pogovarjali o novih kolektivnih pogodbah, izvajanju socialnega sporazuma, sindikalnih bojih in drugih napetostih v podjetjih. Izvajanje socialnega sporazuma je ocenila za katastrofalno, slab je tudi gmotni položaj podjetij, zaradi česar več kot polovica delavcev še ni dobila regresa. Ker so bili vladini ukrepi prepozni, niso olajšali položaja podjetij. Tako je Peko, največje podjetje čevljarske industrije, bolj kot od dobrega vodenja odvisen od zunanje pomoči. 90 odstotkov mase neto plač. Pekove! bodo torej mirovali vsaj še mesec dni, medtem pa bodo verjetno izvedeli kaj več o svoji prihodnosti, ki je zelo odvisna od pomoči vlade. Sogovornico smo vprašali, ali ni sindikat z visokim regresom naložil vodstvom podjetij prevelikega bremena. Povedala je, da so pri posta- si nadzorni svet na svoji M ii danski seji (še) ni upal pot,| j spornega sklepa disciplinske Isp misije o prenehanju delovneg3' slo merja za Marka Rodeta. .. t-ija z.a jviai iva i\uuwia. . Kot smo obširno poročali' • w --v. -ii* • i * r» _ Jp (P | prejšnji številki, naj bi Rode V '1 »legalno in legitimno stavko«? ^ I pravnicaSSSValerijaNahtigal't 1 man) 12. marca letos z izkW § j računalnika storil »hujšo kf» | delovne dolžnosti« (tako din-* Novakovaje najprej povedala veselo vest, da so zastopniki delodajalcev 3. septembra potrdili začetek pogajanj o novih kolektivnih pogodbah, 13. septembra se bodo sestali pogajalci pogodbe za tekstilno industrijo, štiri dni kasneje pa bodo sedli skupaj pripravljalci pogodbe za usnjarje in obutveno industrijo. Obsežno gradivo za obe pogodbi je sindikat partnerjem poslal že prejšnji mesec. V sindikatu hočejo z novima pogodbama zlasti red pri urejanju delovnega časa in norm. Nered pri teh dveh vprašanjih namreč koristi le delodajalcem, zaposlenim pa škodi. O obeh pogodbah se bosta pogajali novoimenovani pogajalski ekipi. Sindikalna ekipa je zaradi pomanjkanja kadrov sestavljena večinoma iz že preizkušenih kadrov. Izvajanje socialnega sporazuma za letošnje leto je Novakova ocenila za katastrofalno. Plače so mar- sikje pod ravnijo iz tarifne priloge, pogosto kasnijo, še veliko slabše pa je pri izplačevanju regresa. Ker na sindikatu nimajo dobrega informacijskega sistema o dogajanjih v podjetjih, za nekatere najhujše probleme izvedo šele po zaostritvah. Obveščeni pa so, da skušajo vodstva nekaterih podjetjih sindikatu vsiliti nekakšne dogovore o socialnem miru, s katerim predlagajo zniževanje plač, obročno izplačevanje regresa v blagu in bonih. Takšen dogovor so podpisali na-primer v Rašici, kjer poteka prisilna poravnava. Zaposleni v Labodu bodo do konca leta prejemali mesečno po 10.000 tolarjev regresa. V Planiki je bila napovedana stavka, po izplačilu plače pa jo je sindikat odpovedal. Judi v Peku je pred praznovanjem »Suštarske nedelje« grozil konflikt. Razrešili so ga s pomočjo Afisa, Pekovega podjetja v tujini, kije nakazal milijon mark. MC Vekoslav Šket, dipl. iuf) ^ kazen gaje direktor takoj su? J diral. sai nai bi Rodetova navz«'? • diral, saj naj bi Rodetova navz na odgovornem delovnem K1', (vodja operativne službe) »ogrt1 I nemoten potek delovnega ^ 1 sa«, hkrati pa dal tudi pobuj? J začetek disciplinskega post«? |g 1 začetek disciplinskega post' I Vendar v svoji nameri ni w I: inšpektorica za delo je susP1 | namreč ocenila za »nezakonit/. i: jebila»kršenadelovnopravnaZ‘;^( j nodaja in kolektivna pogodba/ | sciplinske komisije pa v potrj1«! pm II I Ulj v. » * fA sploh ni bilo. Ko sojo po »ču<5 ključu le izvolili, pa njen tuj Branka Novak, sekretarka sindikata tekstilne in unjarskopredehval-ne industrije Nove manipulacije z delavci Induplatov Na zahtevo Branke Novak je poslovanje podjetja Induplati iz Jarš pregledala bivša SDK. Zapisnik je menda dobila tudi družbena pravobranilka samoupravljanja. Ker sindikat zapisnika še ni dobil, gaje Branka Novak 29. avgusta pisno zahtevala od vodstev APPNI in agencije za revidiranje. Na njegovi podlagi se bo odločila o nadaljnjih akcijah. V hčerinskem podjetju Induplatov Tekstil, d. o. o. je na predlog matičnega podjetja sodišče pred dvema mesecema uvedlo stečaj. Temu je ugovarjala območna organizacija ZSSS iz Domžal. Po uvedbi stečaja je direktor matičnega podjetja Goran Ivkovič 58 odpuščenim delavkam poslal pisno izjavo. Vanjo je med drugim zapisal, da plače za junij in letošnjega regresa niso dobile zaradi navodila stečajnega upravitelja. Obe terjatvi bosta uvrščeni med terjatve do stečajne mase in izplačani, kakor hitro bo mogoče. Novakova meni, daje to Ivkovičevo pisanje očitna manipulacija z odpuščenimi delavkami, ki so bile z nenapovedanim stečajem zelo prizadete. vljanju zahteve računali na učinke napovedanih vladinih ukrepov. Ti pa so bili prepozni in položaja podjetij niso dovolj olajšali. Minister Rop je sindikatu in tudi direktorjem še julija zagotavljal, do bodo tekstilci in usnjarji imeli prednost pri dveh razpisih za proračunska sredstva, o izidu pa sindikat še ni dobil nobene informacije. Tudi to poletje so se nadaljevali stečaji tekstilnih in usnjarskih podjetij.V stečaju soOkus iz Radelj, Tekstilni tovarniTabor in Majšperk, Induplati Tekstil, d. o. o. Predlagan je tudi za Obutev iz Celja, vendar mu delavci nasprotujejo. Novakova se boji, da se bo ta spisek to jesen še povečal. Franček Kavčič , ...jj,« , | dnik Aleš Jeglič na »montUr 1 obravnavi 29. julija ni znal W P | voriti niti na decidirano vptjv I Rodetove pooblaščenke, česa#! Rv | klient pravzaprav obdolžen.p0i | takim in podobnim ugovoro1/ : | soopozaijalinaKabsolutnobiJj ° | kršitev postopka«, je discip”! t? | komisija odločila, da mora tlil | iz podjetja. Nadzorni svet nar 1 p, | ponedeljek le šc potrdil ta sk‘J ja| »Če nadzorni svet pri obij Rodetove pritožbe na sklep plinske komisije ne bo upfi JJ’1 vseh dejstev in dokazov h $ UCJMCV Ul UVJK.aZ.UV ^ ■ V 1 be in ugodil v korist obtO^ }jc I bomo takoj po njegovi seji & ^ splošno stavko, ici bo trajala«’ s t. m. do 15. ure,« nam je P^-' a 1 Jc 1 tn : torek odločno zatrdil preč860! ieV | SSS MC Tomo Heybal. Tat£"|lioi j je bil bolj Židane volje. | povedi stavke in njenem oat^ | v javnosti so se člani nadzoP”. ( | sveta očitno morali poglobiti'"’ »Ij - • c0v , ^ Kot seje namreč izkazalo, s' ...» sami ugotovili vsaj šest nepj' Inrvcfi \t rwx c f L' 11 "7 r\ rv/* r KO^.P- Inosti v postopku zoper R««, Sjr Zato so nadaljevanje seje prt/ ^ na priliodnji torek. Mi pa stavk«" | Za vsak primer, seveda,/6", le : bo »zadeva Rode« vsak ča* etj | starala. 0 P, le| Po čem smo (pre)živeli? 'ta T'... , -M.''/ 7 . : . h.' T.. k Ocenjeni življenjski stro^ tri- in štiričlanske družin AVGUST 1996 Skupina dobrin Iz košarice tričlanska de poprečni stroški lavska družin minimalni stroški a mini. mes. stroški štiričlanska poprečni stroški ielavska druž minimalni stroški ina mini. mes. stroški Indeks cen življenjskih potrebščin V1II.96/IV.96 Indeks cen življenjskih potrebščin VII1.96/VH.96 Indeks j življenj^ ! ss% 1 1.Hrana 49145.63 38001.63 38001.63 61012.89 46461.85 46461.85 57To 2. Filača 8153.32 2988.13 2988.13 8203.03 3009.44 3009.44 104.80 100.50 m r 3,Kalenle 4916.38 2657.50 2657.50 4916.38 2657.50 2657.50 106.30 100.00 4.Oblačila 24244.60 14935.55 719.81 29672.16 18329.44 793.91 101.40 100.20 S.Obutev 5599.19 4271.70 0.00 6609.49 4751.65 0.00 101.30 100.00 3fU S.Stanovanle 21684.94 15608.07 12378.51 26431.42 18757.83 14848.36 106.20 101.30 7.0qrevanje,razsvetliava 18372.60 12845.07 10947.88 22697.30 15331.62 13051.92 100.60 100.60 3 k S.Gospodlnlska oprema 11343.54 6006.55 0.00 13490.65 6972.47 0.00 101.00 100.20 9.Hlqlena,zdravstvena neqa 13835.23 11636.76 8049.36 15573.13 12968.87 9363.00 103.80 101.30 lO.lzobr.. kultura razvedrilo 25084.87 10463.48 6231.15 28414.13 11668.12 6410.27 103.00 100.20 11.Prometna sr.ln storitve 28854.04 10384.85 4715.81 35721.62 13592.51 5217.49 100.80 100.20 12.Raznl predmeti In storitve 3366.52 2005.36 0.00 4201.67 2235.81 0.00 100.50 99.40 13.Druql Izdatki 36429.52 8758.44 7632.46 39324.88 9080.14 7632.46 100.50 99.40 3 SKUP/Cl (v SIT) 251630.36 140563.10 94322.23 296268.74 165817.25 109446.18 stopnja rasti košaric VIII.96/IV.96 TUT 0.90| 0.46 1.00 5UT stopnja rasti košaric V1II.96/VII.96 -0.29 -0.39 -0.72 -0.31 -0.41 -0.77 stopnja rasti košaric V1II.96/XII.95 8.44 8.79 10.09 8.39 8.81 10.31 Struktura življenjskih stroškov Mesec: AVGUST 1996 /i. 1.Hrana 19.6 27.0 40.3 20.6 28.0 42.5 2.PI|ača 3.2 2.1 3.2 2.8 1.8 2.7 3.Ka|en|e 2.0 1.9 2.8 1.7 1.6 2.4 4.0blačlla 9.7 10.6 0.8 10.0 ii.i 0.7 S.Obutev 2.2 3.0 0.0 2.2 2.9 0.0 e.Stanovanle 8.6 11.1 13.1 8.9 11.3 13.6 7.0qrevanle.razsvetllava 7.3 9.1 11.6 7.7 9.2 11.9 S.Gospodlnlska oprema 4.5 4.3 0.0 4.6 4.2 0.0 9.Hlqlena.zdravstvena neqa 5.5 8.3 8.5 5.3 7.8 8.6 10.lzobr.,kultura. razvedrilo 10.0 7.4 6.6 9.6 7.0 5.9 11.Prometna sr.ln storitve 11.5 7.4 5.0 12.1 8.2 4.8 12.Raznl predmeti In storitve 1.3 1.4 0.0 1.4 1.3 0.0 13.0ruql Izdatki 14.5 6.2 8.1 13.3 5.5 7.0 SKUPAJ: USU TOU TTOTT KOMENTAR: JM V avgustu je Statistični urad p Slovenije zabeležil najnižjo ine^c . | flacijo letos! Drobnoprodajne cen | povišale za 0,1%, cene življe^| potrebščin pa so se celo zniža*e.M odstotka. Avgusta seje zato počen W vseh šest košaric, kijih vsak niesec-l Ijamo v DE, in sicer za od 0.29 o j odstotka! ji Kot zanimivost naj pri tein naV^B da so se košarice prvič pocenile apr |C ko je slovenska valuta po oktou J prvič beležila negativno •nese^n^ni|{f 0,1 %). Takrat so se košarice PoC*J| od 0,13 do 0,73%. Pocenitev k«^J je ostala izjema. V juliju lani sf« J] pocenili zgolj minimalni košarici" J oz. 0,17%. Tudi v lanskem avg* Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS zabeležili pocenitev petih (od šestin/j, za do 0,53%. To pa so bile tudi s* ^ pocenitve. Prav gotovo na utnini avgustu vpliva sezonsko znižanje ce l0 ki v košaricah znaša do 40 oclst° Strokovn«^ . ■. ■■ ■■ 'SE PES NAS NE POVOHA! ahko se zgodi, da naši otroci ne bodo mogli presto-°lskih vrat, ker jim ne moremo kupiti ne knjig ne I *lsolskih potrebščin,« so nam v dramatičnem »obvestilu Javnost« prejšnjo sredo sporočili delavci MetalneTGS “•o. Se: i' novo, hkrati pa dodali, da so se prav »zaradi čedalje •*' K( ijer j|m že lep čas ni bilo z i' tul!11' P°stlano, je njihov novi Sklad RS za razvoj-1 ™ mbra lani imenoval krizno ftldstvp. v- ji |c vu’Kl naj bi Metalno popelja-r j časom naproti. Teh pa ! ni bilo. Sindikat je že kar začel opozarjati, da bo 1 pomanjkanja dela, krizno v° Pa mu je odgovarjalo, naj ftflVanje ne l30 >>njegov pro-1* *' Pa je postal! Ze maja leti a?J(jnamreč bojazon sindikata * a a za upravičeno, saj je *e8a gmotnega položaja vseh zaposlenih odločili končati aceto in vmes prekinjeno stavko«. začelo zmanjkovati denarja za plače. Maja so dobili za 12 odstotkov manj, kot bi morali po kolektivni pogodbi, junija že za 33, julija pa kar za 47! »Po pogajanjih za poplačilo zaostalih plač nam je krizno vodstvo za avgust ponudilo akontacijo v višini 20 odstotkov od kolektivne pogodbe, prejeli pa smo tudi akontacijo regresa za letni dopust v višini 20.000 tolarjev. Drugo je ostalo neporavnano -tudi zakonske obveznosti do lillilll! POBUDA ZA OGAJANJA jtt ( ''e8a odbora Sindikata KŽI tudi letošnjo jesensko delovno 5 ^ 0 začeli s sejo v Gornji Radgoni. Ker so bili zelo de-11So ja ogledali le letošnji kmetijsko-živilski sejem, tako u preJsnja leta pa jim je zmanjkalo časa za razvedrilo. if j, ,rsn'°dbor je najprej ugotovil, I Sap1' n-so P°č'vali, saj so po- II cjr'^reaevanju izplačil plač !0 meddmgim v KZ Krško. “ a!te zadruge je zaradi zaple- 1 izplačilih za jesen napo- y boS av*<0’ ^ovo Labanac misli, .yi tii,!'aPoveci zadoščala in zapo-Vm"6 bo treba stavkati. -^sindikata so med po-j^bno011 obiskali kolegi iz po- jji vav 'tttenovanega sindikata la ev. . Pogovarjali; so se o ^ j0 nJu lastninskih zapletov 0ve Pivovarne iz Buzeta in ^ [Uje Planike iz Bovca. Govorili 1 0 zaščiti delavcev, ki iz- ^ b|ja' zaščiti delavcev, ki iz-i« (j,, 1° Jelo zaradi ukinjanja "J'iliw-Vn^tev ln poslovalnic naših l^tj '■!na Hrvaškem, ol hndika )kat kmetijstva in živilske r,Je je že tri leta član sve- f ne i etj0r8ariizacije zaposlenih v IJstvu in živilski industriji redstavniki sindikata bodo ■'j ‘'h /vi :;i- 1 __________________-_______i A^tevalr-n ŠE ANGELČKI JEDLI!« - Tako je v vlogi »dvornega !>f Hasien h ^‘.'predsednik ZSSS Dušan Semolič, ko je »pokošjai«, |r°J in irI),e °krač je skuhal Vili Ašenbrener. »Priči« sta Danilo Šipoš ' ""Krač je skuhal Vili Aš, _ ez K,,vač (drugi z desne). I države,« nam je povedal predsednik stavkovnega odbora Maks Čepin, zraven pa dodal, da seje od leta 1990 do zdaj razlika do predpisanih plač po kolektivni pogodbi povzpela že na skoraj 3,5 milijona mark. Ta dolg naj bi po dogovoru resda spremenili v lastniški delež novega podjetja, vendar... »Nadaljnja usoda seno-vske doline je zaskrbljujoča. Rudnik je v zapiranju, Metalno, nastalo leta 1972 iz vrst bivših rudarjev, pa očitno čaka enaka usoda...« KAJ DELAJO Zaradi negotovosti, predvsem pa zavoljo praznih žepov seje 20. avgusta sestal stavkovni odbor Metalne TGS d.o.o. Senovo in sprejel naslednje stavkovne zahteve: 1. delodajalec je dolžan izvajati kolektivno pogodbo v celoti; 2. presežne delavce je treba reševati skladno z zakonom o delovnih razmerjih tako kot v drugih družbah Metalne; 3. razlike plač za maj, junij in julij 1996 ter razliko regresa je treba izplačati do 26.8. do 12. ure; v nasprotnem primem bomo zahtevali tudi zakonite zamudne obresti; 4. IO seje 20. 8. preimenoval v stavkovni odbor; če zahteve ne bodo izpolnjene, bomo 26. 8. ob 12. uri nadaljevali začasno prekinjeno stavko; 5. v primeru ustanovitve nove firme je naš pogoj še vedno 150 zaposlenih za nedoločen čas, preostanek trajno presežnih delavcev pa je treba reševati skladno s sprejetim programom pred uvedbo stečajnega postopka; predlagamo, da sklad preko kredita Metalni TGS prevzame financiranje trajno presežnih delavcev, kredit pa hipotekarno zavaruje; 6. vsi člani IO oziroma stavkovnega odbora imajo enako delovnopravno imuniteto kot predsednik IO. Ker delavci MetalneTGS Senovo d.o-o'. denarja do napovedanega roka niso dočakali, so uresničili napoved. »Danes je točno teden dni, kar stavkamo, pa še vedno nismo i dobili niti tolarja niti kakšnega odgovora na katero od naših zahtev - ne od vodstva ne s strani sindikata,« nam je včeraj zjutraj (sreda, 4.9.) povedal predsednik stavkovnega odbora Maks Čepin in zagrenjeno dodal: »Še pes nas ne povoha...« D. K. nam je povedal sekretar Jovo Labanac, so člani Z dežja pod kap legi iz srednjeevropskih in balkanskih dežel. Največ pa so člani izvršnega odbora govorili o prihodnjem »domačem« delovanju. Svojim partnerjem so poslali pobudo za takojšen začetek pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe dejavnosti in novi tarifni prilogi. Računajo, da se bodo pogajanja začela že v začetkutega meseca. Kot nam je povedal Jovo Labanac, pa so kljub temu sprejeli tudi načrt morebitnega sindikalnega boja. Izvršni odborje razpravljal tudi o višini članarine in njeni delitvi. Ugotovil je, da se obseg in zahtevnost delovanja sindikata povečujeta, morali bi zapolnili tudi stavkovni sklad. Zato bodo v jesensko-zimskem obdobju o tem vprašanju razpravljale vse sindikalne organizacije, republiški odbor pa bo o članarini in njeni delitvi odločil do konca leta. F. K. »Zdaj se lahko vsaj s kom pogovarjamo!« nam je po imenovanju računovodkinje Branke Čermelj za v. d. direktorice prejšnjo sredo »raportiral« Bogomil Hladnik, predsednik sindikata Gradbenega obrtnega podjetja Ajdovščina (GOR), kjer so čez poletje ostali brez dela junijskih in celotne julijske plače, za nameček paše brez vodstva. Zato so 19. avgusta, kot smo obširno že poročali, začeli stavkati. A kot kaže, so delavci GOR prišli z dežja pod kap. Namesto pogovora in dogovora so od nove začasne direktorice že naslednji dan dobili njene pisne zahteve, naj takoj nehajo stavkati in ji izročijo ključe upravnih prostorov. Poleg tega jim je tudi »obljubila«, da bodo drugi del junijske plače dobili do 15. septembra, julijsko plačo do 25. septembra, plačilo junijskega regresa za prehrano do 3. septembra, polovico neizplačanega regresa pa v nakupnih bonih do 5. septembra. Vse to kajpak, če bodo delali... »Kaže, da smo spet tam, kjer smo bili,« je ostrino nove »ve-dejevke« komentiral Hladnik.A seje izkazalo, da so še globlje. Ker se niso vrnili na delo, je v. d. direktorica odstopila, za enak korak pa seje konec prejšnjega tedna odločila še predsednica nadzornega sveta družbe Zvonka Čermelj, sicer zaposlena vfcanki Vipa.Tako so ostali še brez nadzornega sveta... Za sklic skupščine, ki bi imenovala nov nadzorni svet, je potrebnih mesec dni. Toda kdo naj jo skliče, ko pa nimajo uprave? In kdo je zdaj sploh odgovoren za družbo? Ajdovski župan jim menda ne more pomagati? Jim bo poslanec Marijan Poljšak, ki je menda obljubil, da bo v Ljubljani našel koga, ki bi rešil podjetje? D. K. , | ■as CAS ZABAVE »Je čas dela in čas počitka; je pa tudi čas zabave!« S temi »Semoličevimi besedami« je na tradicionalnem srečanju bolj ali manj vodilnih predstavnic in predstavnikov Svobodnih sindikatov Slovenije pri lovski koči ob Negovskem jezeru začel svoj najkrajši »guč« v zgodovini Janez Kovač, sekretar gostiteljice - Območne organizacije ZSSS za Pomurje. »Torej: imejmo se fajn!« Kako so se imeli, najbrž, dovolj zgovorno pričajo posnetki našega fotoreporterja Saša Bernardija... D. K. SVETNIŠKA POMOČ - »S katere liste so zdravila v tvoji desni roki - s pozitivne ali negativne?« je zanimalo navijače. »S sindikalne!« je kot iz topa ustrelil Erih Šerbec, veliki šef »svobodnih« zdravstvenih delavcev. V območnih organizacijah Vipavska dolina Smo se za to boril... || »S kakšno pravico, s kakšno moralo, v imenu katere resnice danes pp 50 letih nekdo lahko meče senco na partizanstvo, na NOB in na vsa tista življenja, ki so ugasnila zato, da danes strto to, kar smo - pokončen, ponosen, svoboden in spoštovanja vreden slovenski narod!?« S temi besedami je sekretar ZSSS Rajko Lesjak -začel svoj govor na tradicionalni spominski slovesnosti ob grobnici 365 borcev IX. korpusa na Predmeji, ki sta jo z roko v roki organizirala Območna organizacija ZSSS Vipavska dolina in Območni odbor ZZB NOB Ajdovščina-Vipava. Ko je v nadaljevanju potegnil paralelo med tedanjo »borbo za človeka vredno življenje« in aktualnimi razmerami, je Lesjak dejal: »Danes se v tej samostojni državi nadaljuje politika in praksa, da se najprej krčijo pravice na področju socialnega varstva in socialnega zavarovanja. Delavci in njihove pravice so že nekaj zadnjih let temeljni vir za pobiranje davkov, zmanjševanje inflacije, prestrukturiranje, reševanje podjetij in podobno. Vsa zadnja leta se neprenehoma zmanjšujejo pravice iz dela in delovnega razmerja. Resje že nerazumljivo, da ni prave politične volje v parlamentu, ne v vladi in ne v drugih institucijah, da bi se delavske pravice vsaj ohranile, če že ne vsaj malo izboljšale v smeri evropskih vzorov. Kako lahko dopustimo, da so socialno ogroženi zlasti tisti, ki so nekoč in ki danes pošteno delajo? Ne moremo sprejeti takih rešitev pokojninske in zdravstvene reforme, kjer bi se vsi problemi lomili in prenašali na pleča že tako ogroženega prebivalstva med delavci in upokojenci. Prevelika cena je bila, da bi z novo samostojno državo Slovenijo počeli, kar si kdo zmisli. Vsi skupaj in vsak zase moramo poskrbeti, da bo to država, v kateri bodo živeli srečni ljudje, da bo to država blaginje in pravičnosti, da bo to socialna in pravna država. Za tako so ugasnila številna življenja, za tako so se končale številne sanje, upi in snovanja...« D. K. V republiških odborih Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Zgovorni podatki V dopustniškem času, kije za nami, smo pojasnjevali in urejali postopke ob prehodu na nov obračun članarine. Po podatkih iz Delavske hranilnice je to realiziralo 48 organizacij oziroma nad 38 odstotkov vseh. Upam, da bo v naslednjem mesecu ta odstotek še boljši. Analizo vrnjenih vprašalnikov je bilo mogoče narediti le za Pomurje, Gorenjsko, Velenje in Koroško, od koder smo zbrali vse odgovore. Z nekaterih območij nismo prejeli vseh, s Severne Primorske, Domžal in Ptuja ni nobenega odgovora, slabo pa je tudi z južnoprimorske oz. notranjske regije. Dosedanje štiri analize nam v primerjavi s stanjem iz leta 1993 kažejo, da se je nekoliko povečalo število zaposlenih v dejavnosti. Ni pa se ustrezno povečalo število članov, kar kaže na nekoliko manjšo aktivnost zaupnikov pri včlanjevanju. Notranja sindikalna organiziranost je boljša, saj ima večina izvršne odbore s poimenskimi zadolžitvami. Večje je spoštovanje kolektivnih pogodb, saj je manj organizacij, ki jih ne izvajajo v celoti. Število podjetij, ki imajo podjetniško kolektivno pogodbo, se ni povečalo. Še vedno je veliko organizacij, ki nimajo sveta delavcev niti drugih oblik soupravljanja delavcev. Lastninjenje še ni nikjer v celoti zaključeno in le v enem teh podjetij z velenjskega območja imajo sprejet delniški sporazum. Polovica analiziranih organizacij je naročena na Delavsko enotnost in te so tudi bolje informirane. To je videti pri ocenjevanju in predlogih za delo republiškega in območnih odborov, saj o teh vprašanjih precej organizacij ni povedalo svojega mnenja. Miloš Mikolič, sekretar ■Milili ■II GODNIČ »PARADIRAL« KOT KOPKE - Ekipa ZSSS je v nogometni tekmi resda prepričljivo premagala moštvo Pomurja (5:1), lahko bi pa bilo tudi drugače, če Rogdan Godnič ne bi v takem slogu branil vrat »nacionalne selekcije«... NATANČNOST JE VRLINA NAŠIH TAJNIC - Resda ne vselej in povsod, pri pikadu pa prav gotovo. To so dokazale Nataša Lah (SKEI), Cvetka Gliha (SDPZ) in Jadranka Kavčič (SDT), ki so z 296 krogi prepričljivo ugnale vseh šest ekip. 5. septembra 1996 ODKAR JE V LASTI DELAVCEV, VARSTROJ USPEŠNO POSLUJE Delničarji lendavskega Varstroja. kije že dve leti v večinski lasti delavcev (210 zaposlenih in 35 bivših delavcev razpolaga z 51,2 odstotka delnic), so se pred nedavnim zbrali na tretji seji skupščine. Na njej so najprej sprejeli poslovno poročilo, ki ga je podal predsednik uprave podjetja Arpad Koveša. Prav tako so sprejeli načrt za pokrivanje stare izgube, kije nastala v letih od 1993 do 1995. Pokriti jo nameravajo v naslednjih petih letih iz revalorizacijskih rezerv. Podjetje Varstroj, ki ima sedaj 217 zaposlenih, veliko izvaža na Madžarsko, v Avstrijo, Nemčijo in v Romunijo. Odkar so njegovi večinski lastniki delavci in menedžerji, uspešno posluje. V podjetju tudi upajo, da. bodo v kratkem dobili certifikat ISO 9001, kar jim bo še širše odprlo vrata na najzahtevnejše tuje trge. STRAH RAZJEDA TUDI DUŠE ŠEFOV Splošneje znano, da negotovost in strah pred prihodnostjo pestita delavce v proizvodnji in zaposlene v administraciji. Manj je pa znano, dipred temi strahovi niso obvarovani tudi menedžerji, kar velja zlasti za srednji menedžment. To se kaže na različne načine. Pri starejših še najbolj v izjavah, da komaj čakajo na upokojitev. Srednja generacija se priduša, da nimajo več tistega veselja do dela, ki so ga imeli nekdaj. V časopisih je možno prebrati o kratkih stikih med upravo in srednjim menedžmentom v nekaterih podjetjih. Tako je n. pr. Valter Nemec, direktor sklada za razvoj, za Sobotno prilogo Dela odkrito povedal, da v MTT obstaja blokada med menedžmentom in operativo. Vrhunski menedžment ne tako poredko očita srednjemu premajhno lojalnost. Ni treba posebej omenjati, da v to zvrst težav spadajo tudi stavke zaposlenih, ki preko stavk ne skušajo urejati le rednih izplačil plač in regresov, temveč tudi druga vprašanja, denimo v posameznih primerih želijo zamenjati vodstvo podjetja. Kako je prišlo do tega, da smo se z visoke stopnje socialne varnosti in socialnega miru znašli v tako nemirnih in negotovih razmerah. Za nekatere je to posledica tranzicije, za druge je to posledica slabega gospodarjenja v preteklosti, za tretje so krive različne mafije, ne nazadnje se omenjajo tudi kot posledice zaostrenih pogojev gospodarjenja v svetu. Delavci pa, ki s pomočjo stavke dobiti v podjetje novo vodstvo, ali tisti iz javnega sektorja novega resornega ministra, novega državnega sekretarja itd., so pa prepričani, da bi boljši menedžment lahko marsikaj naredil, ne glede na težave, na katere se sklicujejo. Kdo ima prav? Preden bi si natančneje ogledali, ali in kako bi menedžment lahko prispeval k umiritvi položaja, bi kazalo pogledati, kako je glede tega denimo v Nemčiji, ki je bila vedno na glasu gospodarsko in socialno stabilne države. Že če količkaj spremljamo dogajanje v Nemčiji, vidimo, da so se pojavile stavke, česar Nemčija nekdaj sploh ni poznala. Da Nemčija ni več, kar je bila nekoč, kaže podatek v gospodarski reviji DM, daje vsak drugi delavec in vsak peti uradnik zaskrbljen zaradi možne izgube delovnega mesta. Združenje industrijskih psihologov Nemčije opo- zarja, daje negotovost zajeta tudi vodilne zaposlene. Prizadeti o tem ne govorijo odkrito, ker se bojijo, da bi to lahko izrabili proti njim. Zato je slišati le pritožbe, da se je »mikroklima« spremenila. Nemški strokovnjaki opozarjajo, da zmeren strah celo zvišuje delovno učinkovitost, ne sme pa trajati predolgo. Pokazalo seje, daje strah za delo enak strahu za preživetje. Najbolj so prizadeti menedžerji med 45; in 55. letom starosti, ki občutijo zmanjševanje moči in se bojijo mlajših konkurentov. Proti strahu se posamezniki borijo na različne načine, med katere spada tudi alkohol, izvzeta pa niso niti mamila. Zanimivi so podatki v diplomskem delu, ki gaje napisala G. Hartmann o strahu kot elementu stroškov. Anketa v 24 velikih nemških podjetjih je pokazala, da jih kar 78 odstotkov misli, da strah pomembno vpliva na stroške in da bi proti temu morali delovati s pomočjo kadrovskih služb in kontro-linga. Večji stroški se kažejo v podjetju tudi zaradi različnih bolezni, ki jih povzroča strah: razjede, visok krvni pritisk, infarkti itd. Avtoricaje napravila tudi anonimno anketo med vodilnimi v podjetjih in ugotovila, daje strah pred izgubo delovnega mesta na prvem mestu med različnimi strahovi, šele potem so strah pred nesrečo, boleznijo, neuspešnostjo pri delu itd. Še bolj presenetljiv je rezultat ankete, kjer je dobila kar 84,5 odstotka pritrdilnih odgovorov na vprašanje: Ali se morate bati, da boste imeli težave, če boste odkrito povedali svoje stališče? Spremenjene vrednote Neka druga primerjava kaže, da se v nemških podjetjih s slabšanjem pogojev gospodarjenja krepi avtokratski pristop v načinu vodenja podjetij, slabi pa kooperativni način, ki je bil v preteklosti bolj razvit. Strokovnjaki za organizacijo opozarjajo, da seje v Nemčiji spremenil vrednostni sistem med zaposlenimi, in sicer, da se je okrepila potreba po samouresničitvi, priznanju, po sodelovanju pri reševanju problemov v podjetjih itd. Menedžment pa deluje vsakodnevno ravno nasprotno, kot pričakujejo zaposleni. Seveda se mnogi menedžerji na sestankih s kolektivom vedno izrekajo za poglobljeno sodelovanje in krepitev medsebojne- ga zaupanja. Toda besede, ki niso podprte z dejanji, nimajo nobenega učinka. Tako se da sklepati, da si mnogi menedžerji tudi sami povzročajo težave, ker na neustrezen način poizkušajo vplivati na zaposlene. S tem ne uspejo polno angažirati intelektualne in delovne sposobnosti zaposlenih za doseganje ciljev podjetja. Sklep k primerjavi o načinu vodenja pred leti in v zadnjem času je, da bi si nemški menedžerji morali vzeti več časa za lastno izobraževanje in izobraževanje svojih sodelavcev, kajti za menedžerje izobraževanje ni nikoli zaključen proces, ker delujejo v stalno spreminjajočih se pogojih, tako zunanjih kot notranjih. Pri tem naj se ne bi usposabljali le, kako se prilagoditi novim zahtevam trga, temveč tudi, kako se prilagoditi spremenjenim vrednotam zaposlenih. Sindikat v boju za mezde In kako bi pri nas lahko ocenili probleme vodenja, zlasti tiste, ki obstajajo med vodstvi podjetij in delovnimi kolektivi? Problemi so seveda še veliko težji. Pri nas potekajo v zadnjih petih letih veliko bolj drastične spremembe, kot so spremembe v zahodnem delu Nemčije, na katero se navedeni podatki nanašajo. Spremenil se je družbeno-ekonomski sistem in s tem bistveno tudi položaj direktorjev podjetij in zaposlenih delavcev. Direktor oz. uprave odgovarjajo za svoje delo lastnikom, ne pa kolektivu. Zaposleni niso več samoupravljalci, temveč mezdni delavci. Sindikat ni več na istem vlaku s samoupravnimi organi v skrbi za zdrav razvoj podjetja in s tem tudi v skrbi za osebni in družbeni standard delavcev. Sedaj se bori predvsem za čim višje mezde in druge pravice delavcev. Direktorji, katerim je bilo vedno nekoliko odveč dogovarjanje s samoupravnimi organi o razvoju in poslovni politiki podjetja, so z velikim veseljem pograbili priložnost in se tega otresli. Delno jih je možno razumeti, saj so in so bili vedno prezaposleni z drugimi problemi. Zato se jim zdi bližnjica po načelu: delavcu je potrebno določiti, kaj naj dela, on pa mora to disciplinirano opraviti, kar praktična. Po drugi strani so bili delavci v podjetjih in v javnih službah v preteklosti navajeni, da so bili informirani o dogajanjih v njihovem okolju, da so bih vprašani, kaj mislijo o rešitvi določenega problema ali o določeni poslovni usmeritvi. Ker teh višjih oblik motiviranja danes v slovenskih podjetjih skoraj ni več, so se delavci nezadovoljni s postopki menedžmenta preusmeriti na tista vprašanja, ki so neposredno povezana z njihovimi koristmi. Industrijski psihologi so namreč že zdavnaj ugotovili, da nezadovoljni zaposleni išče kompenzacijo v višji plači ali pa si poišče drugo delo. Najhujše za podjetje paje, da nezadovoljneži naredijo samo tisto, kar jim naročijo, ne pa tudi vsega tistega, kar tudi sami vidijo, da bi bilo koristno za podjetje. Slednje-velja zlasti za intelektualno delo in za delo srednjega menedžmenta. Kljub temu, da so nekateri o tem prepričani, je očitno, da se z ukazi in ostrimi nastopi v podjetju marsičesa ne da rešiti. Denimo, ne da se zaukazati inovativna dejavnost. V kakšnem primanjkljaju smo na tem področju in kako nujno potrebna je, da bomo kos tuji konkurenci, ne kaže izgubljati besed. Podobno je s procesom racionalizacije, ki v podjetju nikoli ni končan in kjer je potrebno, da sodeluje čim širši krog zaposlenih. Kako nam sedanji previsoki stroški zbirajo konkurenčnost na tujih trgih, najbolje kaže zunanjetrgovinska bilanca. Navsezadnje se lahko vprašamo, kako naj se zaposleni polno vključijo v uresničevanje ciljev poslovne politike, če poslovne politike in/ali stila vodenja.ne poznajo ali ne razumejo. In še je možno naštevati. Iz vsega povedanega se da sklepati, da menedžerji, ko rešujejo probleme delavcev, ko ustvarjajo vzdušje medsebojnega zaupanja, sodelovanja in spoštovanja, rešujejo tudi svoje probleme. Neustrezen način vodenja se kaže v bilanci v obliki višjih stroškov in nižjega dobička, slabši likvidnosti, pa če bodo še tako stiskali delavce za vrat.Tudi marsikakšnemu sporu in tudi stavki bi se lahko izognili, če bi drugače urejali poslovne probleme in se drugače pogovarjali z zaposlenimi. S tem bi pa bilo tudi manj strahu za lasten položaj in mnogi bi bolj z veseljem hodili V službo. Torej niso vsega krivi tranzicija in slabosti iz preteklosti, krivo je tudi sedanje neustrezno delovanje. Rudi Knmivnik 50. JUBILEJ GRADBENEGA PODJETJA GROSUPLJE, V 50-letni zgodovini Gradbene podjetja Grosuplje so bili vzponi in padci, toda če pogledamo celoto, je to zgodba o podjetju, kije začelo praktično iz nič, danes pa sodi v vrh slovenskega gradbeništva. Zanimivo je, da so ravno krizna obdobja v podjetju spodbudila globoke spremembe, ki so nato pospešile njegovo rast. Dne 27. avgusta 1946 je Okrajni ljudski odbor v Grosupljem izdal odlok o ustanovitvi gradbenega podjetja in tehničnega biroja Dolenjgrad. Sprva lokalno podjetje z majhnim številom zaposlenih (7 ob ustanovitvi) in skromno opremo je v naslednjih letih naglo raslo. Pridobivalo je vse večji obseg-del, širilo območje svojega delovanja iz Grosupljega in okolice na širšo Dolenjsko in v Belo krajino, sredi 50. let že v Ljubljano, kije postajala njegovo vse pomembnejše tržno območje. Leta 1962 smela poslovna poteza - gradnja za trg Obdobje rasti je zavrla gospodarska kriza v 60. letih. Podjetju je vse bolj primanjkovalo dela. Leta 1962 seje direktor Alojzij Nebec odločil za smelo poslovno potezo: SGP Grosuplje, kot se je tedaj imenovalo, je začelo graditi stanovanja in poslovne objekte za trg. Prvo med vsemi gradbenimi podjetji. Stanovanjska gradnja je postala in dolga leta ostala najpomembnejši proizvodni program podjetja. Sedemdeseta leta $o bila za gradbince »zlata« leta. GPG je gradilo po več sto stanovanj letno. Ocenjujemo, da je zgradilo četrtino vseh v Ljubljani po vojni zgrajenih stanovanj. Prav tako večino fakultet ter drugih univerzitetnih objektov, številne šole, vrtce in zdravstvene domove, katerih gradnja je bila financirana s samoprispevki. Glede na delež v skupnem obsegu del je sledila gradnja gospodarskih objektov. Celovito prestrukturiranje podjetja v obdobju 1989-1993 Osemdeseta leta so prinesla novo gospodarsko krizo. GPG je zaradi drastičnega in trajnega zmanjšanja, povpraševanja po gradbenih storitvah na domačem trgu močno primanjkovalo dela, poleg tega paje bilo podjetje veliko, neokretno, njegovo poslovanje drago in težko obvladljivo. Konec leta 1983 je število zaposlenih, ki je v preteklih letih postopno naraščalo do nekaj več kot 2.700, začelo upadati. Vodstvo je kmalu spoznalo, da so »zlati časi« minili, da ne gre čakati na pomoč države in da spremembe konec 80. let napovedujejo prehod v tržno gospodarstvo. Leta 1989 je bil pripravljen celovit program prestrukturiranja podjetja. Ta je zajel spremembe v proizvodno tržni strukturi in usmeritvi, izboljšave trženja, zmanjševanje stroškov, ukrepe za spremembo finančne in organizacijske strukture, vključno s prvimi spremembami lastniške strukture. Izvedba programa je trajala pet let. Iz delov nekdaj enovitega podjetja je bilo ustanovljenih več novih družb, ki so se specializirale za izvajanje določenih faz gradnje ali spremljajočih del. V nekatere od njih so zaposleni že vložili lastni kapital, tako da seje z reorganizacijo začel tudi proces privatizacije. Opuščene so bile nekatere manj donosne dejavnosti (npr. steklarstvo, teracerstvo, proizvodnja montažnih hal) ter postopno prodane nedonosne nepremičnine. Izkupišek od prodaj je bil vložen v perspektivne programe in tehnološko opremo. Poslovodstvo je sprejelo tudi strateško odločitev, da iz korporacije postopno izloči dejavnosti, ki niso gradbeniške, torej* strojegradnjo, gostinstvo in mizarstvo. GPG seje usmerilo na nove trge v tujino, v Nemčijo, Rusijo, Belorusijo in Ukrajino, ter na nove tržne segmente, npr. poslovne trgovske centre in objekte nizke gradnje. Število zaposlenih, leta 1989 jih je bilo 2.155, je bilo do leta 1993 za po- lovico manjše. Zmanjšanje je bilo doseženo zlasti z upokojitvami, pa tudi tako, daje podjetje svojim delavcem pomagalo pri ustanavljanju lastnih firm in nato z njimi kooperiralo. Pri tem je znalo v podjetju zadržati visoko izobražene strokovnjake in jedro usposobljenih proizvodnih delavcev. GPG je usposobljeno za uspešno poslovanje v tržnih razmerah Proces prestrukturiranja in čiščenja korporacije GPG je bil v glavnem končan leta 1993. Pokrivanje izgub iz preteklosti, zmanjševanje števila zaposlenih, vlaganje v nove trge in organizacijske spremembe niso bili poceni, kar seje pokazalo tudi pri poslovnih rlzultatih (GPG je prvič poslovalo z dobičkom leta 1993), toda tako je korporacija novi investicijski ciklus pričakala usposobljena za uspešno poslovanje v tržnih razmerah. GPG v zadnjih letih ustvari prek 7 milijard tolaijev prihodkov letno. V letu 1996 zaposluje 966 ljudi. Po kriteriju dobička in tržnega deleža sodi v »trojico velikih« v panogi. Gradi predvsem: - javne objekte - industrijske in druge gospodarske objekte ter - stanovanja Najpomembnejši trg je Slovenija, zlasti širše ljubljansko območje. Čeprav je privatizacija v podjetju končana (GPG matično podjetje je septembra 1992 družbeni kapital preneslo na Sklad RS za razvoj. 29. marca 1994 seje dotlej družba z omejeno odgovornostjo preoblikovala v delniško družbo. V sodni register vpisani osnovni kapital GPG d.d. znaša 1,994 milijarde SIT in je razdeljen na 51.847 prednostnih delnic na prinosnika razreda A s skupno nominalo 518,470 milijonov SIT ter 147.564 rednih delnic na prenosnika razreda B s skupno nominalo 1.475,640 milijonov SIT. 23. decembra 1994 so bile delnice GPG d.d. kot prvega gradbenega podjetja uvrščene v kotacijo na Ljubljanski borzi), bo v letu 1996 prišlo do pomembne spremembe lastništva. Sklad Republike Slovenije za razvoj, kije večinski lastnik GPG d.d., bo na osnovi interne razdelitve ter na osnovi premalo izplačanih plač pomemben del svojih delnic odstopil bivšim in sedaj zaposlenim delavcem. S tem bo v podjetju predvidoma dosežena naslednja lastniška struktura: 30 do 35 odstotkov kapitala bo v lasti zaposlenih, 8 do 10 odstotkov v lasti Pokojninskega sklada, Sklad za razvoj bo ohranil 15- do 25-odstotni delež, preostali del kapitala paje že v rokah večjega števila manjših delničarjev. S -^N S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON 0 IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE »6 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE '96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956^ v ^ v w ^ ^ ^ * •V V.V.,.V. .V.V.V.' *.*.V,V.\ .'.V.V.V AVAVA V4VKW /-VV.V.VA W.VA% AV/AV ■'•'.V... ' Naročilnica. - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročamo............izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% I p. davek). Naročeno pošljite na naslov:....................................... ^ Ulica, poštna št., kraj:............................................... Ime in priimek podpisnika:............................,............... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika............................ TOBAČNI ZAKON V SLEPI ULICI Čeprav je predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov nared za tretjo obravnavo v parlamentu, še vedno ni razčiščena temeljno vprašanje oglaševanja tobačnih izdelkov. Nekateri se zavzemajo za popolno prepoved posrednega in neposrednega oglaševanja tobačnih izdelkov, drugi ji nasprotujejo, spet tretji zagovarjajo svobodo trženja. Jasno je, da za zagovorniki kakršnega koli oglaševanja cigaret stojijo finančni lobiji, ki imajo od tega koristi. Zato zakon še vedno ni sprejet in vprašanje je, ali bo do volitev. Slovenski parlament že dobra tri leta sprejema tobačni zakon, a ga še vedno ni sprejel. Prvič ni bil sprejet zato, ker so nekateri poslanci menili, daje premalo strog. Ka-sr>eje sta dva poslanca predlagala novega, skoraj enakega, ki tudi te najde poti do končnega sprejetja. Nazadnje naj bi se poenotili, da prepoved posrednega oglaševanja vendarle ne bi veljala za logotip ali drug znak tobaka in tobačnih izdelkov, če je ta registrirana tudi na drugačno blago, vendar s pogojem, da njegova uporaba ne spodbuja kajenja. Vprašanjeje le ali bo parlament takšno dopolnitev zakona ^Prejel. Predstavniki nekadilskih mteresov niso preveč zadovoljni s takšno formulacijo, saj menijo, daje zakon do tobačne industrije Preveč popustljiv in bo skušala izigravati zakon na vse mogoče načine. Potrjeno naj bi bilo tudi dopolnilo, po katerem enkratna akcija obveščanja o novih tobačnih izdelkih ne bi bila.prepovedana v periodičnem tisku. Prepoved naj bi Veljala le za tisk, ki je namenjen mladini. Iz dosedanjih razprav lahko sklepamo, da bo zakon, če bo sprejet v predlagani obliki, dokaj strog. Gostinci bodo morali približno 30 odstotkov svojega lokala nameniti kadilcem, preostali del pa neka- dilcem. Do te številke nisoprišli po kakšni tehtni analizi, ampak so preprosto upoštevali, da kakšnih 30 odstotkov državljanov kadi. Pomembna je tudi tista določba zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, ki navaja dovoljeno vsebnost škodljivih sestavin v tobačnih izdelkih. Prepovedali naj bi izde- lavo in prodajo cigaret, ki vsebujejo več kot 15 miligramov katrana, od 31. decembra leta 1997 pa izdelavo in prodajo cigaret, ki vsebujejo več kot 12 miligramov katrana. Pri ukrepih za zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov se predlagatelj zavzema za prepoved izdelave in prodaje cigaret, ki na škatlici oziroma drugi embalaži nimajo na vidnem mestu natisnjenega podatka o tem, koliko škodljivih snovi vsebuje cigareta. Omenja tudi prepoved prodaje tobačnih izdelkov, če ti nimajo na vidnem mestu v slovenskem jeziku natisnjenega opozorila o škodljivosti kajenja. Prepovedano naj bi bilo tudi kajenje v javnih prostorih, razen tam, kjer so ti posebej označeni in fizično ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. Prepovedano naj bi bilo tudi kajenje v slaščičarnah, mlečnih restavracijah, v vzgojno izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah. Nevarnosti, s katerimi kadilec Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike:___ (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT ,7 (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS ' s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI 1 - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU - Milan Utroša 2.000,00 SIT ogroža svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih, pozna danes že malone vsakdo, kije količkaj zdravstveno prosvetljen. Dokazano je, daje kajenje med drugim dejavnik tveganja pri nastanku pljučnega raka, boleznih dihal, prebavil, ožilja in srca. Vprašanje je le, ali imajo različne prepovedi tudi pozitiven učinek. Ob sprejemanju tobačnega zakona bi morali odgovoriti tudi na to. M. F. Komu zvoni šolski zvonec . * ■ 5 Letos je sedlo v šolske klopi več kot 300.000 učencev in dijakov. Med njimi je 204.000 osnovnošolcev, od tega 23.200prvošolcev - zaradi upadanja rodnosti kar2.000 manj kot prejšnja leta. Kakšna prihodnost še jim obeta? Te dni je veliko slišati o ogroženi prometni varnosti otrok, saj jih skoraj vsako leto za razred umre na cestah. V središču pozornosti je devetletna šola, prenova šolskih 'programov. Zahteve naših šol so namreč usmerjene predvsem v tradicionalne okvire znanja in učenja, učni programi prenatrpani s predmeti in podatki. Otmci so zato preutrujeni, veliko jih kaže psihosomatske motnje. Zdaj naj bi programe prevetrili, bolj poudarili znanja, ki so potrebna v nepričakovanih okoliščinah. Malo pa je slišati o veliki selektivnosti našega šolskega sistema. Le-ta se kaže v tem, da kakšnih 10 odstotkov otrok ne zmore uspešno končali osnovne , šole, 30 odstotkov pa jih ne pridobi nobene poklicne izobrazbe. To je bila največja slabost dosedanjega šolskega sistema, ki je še nismo odpravili. Pri vključevanju mladih v višje in visoke šole daleč zaostajamo za razvitim s ve lobi, sajje tam v te stopnje izobraževanja vključenih ne le 20 odstotkov otrok, kot pri nas v prejšnjih letih, marveč kar 40 odstotkov. Še manj pa je slišati o socialnem razlikovanju, kije pljusknilo med mlade in se kaže tudi na področju izobraževanja. Vedno bolj se razvijamo v družbo neenakih startnih možnosti, otrok, kjer se bodo lahko šolali otroci bogatih ih vedno manj otroci revnih staršev. Kako daleč na družbeni lestvici se bodo otroci povzpeli, postaja vedno bolj odvisno od premožnosti staršev, ne pa od sposobnosti njihovih otrok. Da je res tako, najbolj kaže vsakdanje življenje. V zadnjih petih letih narašča socialno razsloje\’anje med zaposlenimi. V tem času se je sicer povečana skupna vrednost ustvarjenega bruto družbenega proizvoda porazdelila v korist najbogatejšega sloja in v škodo najrevnejšega sloja zaposlenih. Lani ob koncu teta se je nižji socialni razred s prejšnjih 59 odstotkov razširil na 64 odstotkov prebivalstva. Toliko zaposlenih je namreč dobivalo podpovprečne plače. Porastel pa je najbogatejši sloj zaposlenih s prejemki od dveh povprečnih plač, in sicer s 3 na 8 odstotkov. Posledice hkratne razširitve najrevnejšega in najbogatejšega stoja zaposlenih še kažejo v skrčenju srednjega sloja zaposlenih, ki. prejema plačo v razponu od ene do dveh povprečnih plač. Iz tovarne kovinske opreme Metalna-Senovo smo te dni dobili pismo, da delavci in delavke nimajo denarja niti za šolske potrebščine. Takih pripterov je še veliko. Delavci so v stiski povsod tam, kjer že nekaj mesecev niso dobili plače. Podatki govorijo tudi o tem, daje vedno manj študentov iz delavskih vrst. Štipendijska politika ne uspeva slediti takp hitremu razslojevanju prebivalstva, saj so štipendije prenizke in v študentske domove je težko priti. Socialne razlike najbolj prizadenejo otroško dušo, poglabljajo vsa mogoča socialna nasprotja, ko takšni otroci odrastejo. Izhod ni v politiki enakih želodcev, ampak v manjšanju socialnih razlik ozhviha razvijanju takšnega političnega sistema, ki bo omogočil dostojno preživetje in enake možnosti izobraževanja tudi otrokom iz revnejših družin. Zato šolski zvonec ne zvoni le učencem in dijakom, ampak tudi vsem tistim politikom, ki oblikujejo nadaljnji ekonomski in socialni razvoj Slovenije. Marija Frančeškin :::v777 Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po faksu 311-956. _____ _____________________________NAROČILNICA za ^no,nost nepreklicno naročamo........izvod(ov) priročnika pod ..... izvod(ov) pod zap. št. (2), .... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ..... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: ............................ 'Jllca' Poštna št., kraj: ............ 'rne 'n priimek podpisnika: .......... £ačun bomo plačali v, zakonitem roku. 0 'nd. kupec bom plačal po povzetju. Krai. datum: Podpis narbčnika . Otroški dodatek po novem Vsi tisti otroci, ki so stari nad 15 let in so doslej dobivali otroški dodatek, morajo do konca 30. septembra predložiti centru za socialno delo potrdilo o šolanju, če ga hočejo še naprej prejemati. Podrobnosti so napisane v odločbi, ki jo imajo doma prejemniki otroških dodatkov. Po zadnjih podatkih prejema pri nas otroški dodatek 245.000 družin za407.000 otrok. Najnižji otroški dodatek, ki je po novem 7 odstotkov zajamčene plače in znaša nekaj čez 2.000 tolarjev, dobiva 95.000 otrok. Najvišji otroški dodatek ( dobrih 7.000 tolarjev) pa prejema 47.000 družin za 88.000 otrok. Načrtovali ser, da bo po spremenjeni zakonodaji, ki velja od 1. maja letos, prosilo za otroški dodatek okrog 515.000 otrok in mladih, starih do 26 let, ki se šolajo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve računajo, da se še niso prijavili vsi, ki jim otroški dodatek pripada. Od 1. maja letos so namreč do otroškega dodatka upravičeni otroci iz družin, kjer dohodek na družinskega člana ne presega 110 odstotkov povprečne plače v Sloveniji v preteklem letu. Glede na to, daje bila povprečna plača lani v Sloveniji 111.996 tolarjev bruto, so do otroškega dodatka upravičeni otroci iz družin, kjer mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1995 ni presegel 123.196 tolarjev bruto. Za primerjevo: do 1. maja letos so imeli pravico do otroškega dodatka le tisti otroci, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ni presegel 55.998 tolarjev bruto. Pokojnine M matere l otrold Pokojninska reforma je pred vrati in z njo kopica predlogov, kako spremeniti pokojninsko zakonodajo. Demokrati Slovenije denimo predlagajo starševski dodatek za vzgojo otrok. Iz demografskih in družinskih razlogov bi kazalo priznati staršu, ki se posveti vzgoji otrok in ostane doma, za vsakega otroka po tri leta pokojninske dobe. Prispevke za ta leta naj bi zavodu za pokojninsko zavarovanje plačala država iz sredstev Z& socialno varnost družine. Če se v obdobju treh let otroška leta prekrivajo, naj bi se prekrila tudi leta za priznano pokojninsko dobo. Če bi družina denimo imela tri otroke, ki bi se rodili vsako drugo leto, bi se staršu, ki je ostal zaradi vzgoje otrok doma, priznalo v delovno dobo 7 let Višina prispevka za tako priznana leta bi se določila na podlagi zadnje plače, za nezaposlene pa v višini najnižje pokojninske osnove. Kot je znano, pripravlja vlada takšne spremembe pokojninske zakonodaje, kjer bi delovno dobo za moške in ženske izenačili in postopoma podaljševali čas za upokojitev na 65 let. Tudi v vladi ne nasprotujejo pokojnini za materinstvo. podatki kažejo, daje v Severni Ameriki in srednji Evropi razvezana vsaka tretja zakonska zveza, v vzhodni Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi pa celo vsaka druga. Pri nas je bilo leta 1974 razvezanih 13,6 odstotka, leta 1984 že 22,2 odstotka in leta 1994 kar 23,2 odstotka sklenjenih zakonskih zvez. Podatki kažejo, da število razvez še vedno narašča in s tem seveda tudi število otrok, ki jih te prizadenejo. Sejem Naram-zdravie Med 25. in 29. septembrom bo potekal v Ljubljani sejem Narava-zdravje, na katerem se bo predstavilo več kot 130 neposrednih, predvsem domačih proizvajalcev. Med nastopajočimi bodo zlasti podjetja, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, zdravilnimi sredstvi in pripomočki za zdravljenje ter kozmetiko in telesno nego. Nastopila bodo tudi skoraj vsa slovenska naravna zdravilišča s svojo zdravstveno in turistično ponudbo. Poleg tradicionalne gobarske razstave bo na ogled tudi razstava zdravilnih zelišč, cvetlična razstava ter fotografska razstava. Pripravila M. F. Razveze V sodobnih državah je postala razveza zakonske zveze običajna in sprejemljiva pot za razreševanje partnerskih konfliktov v družini. Razveza in ločitev nista več sramota, postali sta vsakdanji del družbenega življenja. Statistični Delavska enotnost 5. septembra 1996 Engelbert ? "SAD GREHA" POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 41 Rešitve nam pošljite do 17. septembra 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 41. Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2), - 5.000 SIT, (3) - 3.000 SIT, (4) - 2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 39 ATAPASKANI, MERITORNOST, INN, AMEN, 'TIR. PETER, MLADINA, JONA, OMEJ, AKTI, STRANSKI TIR, OSLAD, ARENS, EKAR, ARSA, RANČ, CLARK, MAILER, ANNABA, ČOLN, RA, SS, RASA, ABANO, LOV, AKAK, BAN, REDI, MAIN, TERTULIJAN, ASIRCI, EISENSTEIN, KASSAK Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 39 1. Boža Šušteršič, Molska 19, 1351 Brezovica 2. Franc Kegu, Levec 76, 3301 Petrovče 3. Dušan Kuzma, Jenkova 421,2000 Maribor 4. Anton Poplašen, Podgorska 4, 1330 Kočevje 5. Milan Kožamelj, C.K.S. 1, 1270 Litija „ , ., J Križanko pripravil Nagrade bomo poslali po pošti ^-------------------------^ j NAGRADNI SKLAD j ■ Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar- | tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje ZODIAC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. | Program: CASUCCI, Z1PPO, MEGALVTE, ■ URE: C1T1ZEM, CASIO... v_________________________/ SALOMONOV UGANKAR Borca sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 34 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje prostezmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO T. BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU -za 6 oseb-tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v septembru. 2. KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. 3. MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 2.000 SIT, polpenzion 2.900SIT, polni penzion 3.900 SIT. 4. POKLJUKA-DVO ALI ŠTIRI POSTELJNI APARTMAJI-spal niča, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM. 5. RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. 6. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 58 DEM. 7. BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost naročija obrokov. 8. SORIŠKA PLANINA - počitniški dom-triposteljne sobe in bungalov za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion 26 DEM. 9. ČATEŽ -štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, veslanjem na Krki in kopanjem v Čatežkih toplicah. Najem apartmaja za 4 osebe je 75 DEM. 10. ROGLA - hotel PLANJA - polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% popust. 11. PIRAN - počitniški dom, 83 ležišč - zelo primeren za šolo v naravi. Prosto od 9. do 19. septembra. 12. BANOVCI - termalna riviera - hišice za 4 osebe, termini od 13.9. do 23. 9. Cena 54 DEM na dan. 13. ROGLA-apartmaji za 4 osebe, cena 50 DEM, za 6 oseb pa 62 DEM na dan. Termini od 1.9. do 30. 11. 1996. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja. B. DOPUST11996 CENE DO 25.9. 1. BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 4. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT. 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 85 DEM na dan. 3. POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 85 DEM na dan. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 47 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena za polpenzion je 2.900 SIT in polni penzion 3.900 SIT. 6. UMAG - hotel IgTRA - 7 dni, najem 319 DEM - apartmaji POLINEZIJA^a 5 oseb - 7 dni, najem 595 DEM. 7. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 360 DEM. 8. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 55 DEM in turistična taksa^Termini v septembru. 9. NOVIGRAD - KASTANJA - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 60 oz. 75 DEM dnevno. 10. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 371 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 329 DEM* - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 430 DEM* - hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 343 DEM akcija - bivate 7, plačate 6 dni ali bivate 12, plačate 10 dni - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 336 DEM* (akcija - 7 dni = 6,14 dni = 12) - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 270 DEM* - apartmaji LANTERNA za 3 osebe 70 DEM*, za 4 osebe 80 DEM* - apartmaji LUNA za 3 osebe 60 DEM*, za 4 osebe 70 DEM - apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 70 DEM*, za 4-6 oseb 85 DEM*. 11. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 60 DEM na dan. Termini v septembru. 12. PAG-DRUŽINSKI HOTELTONV- triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon-pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 439 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. 13. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 248 DEM* - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 248 DEM*. 14. BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 312 DEM*, za 4 osebe 400 DEM*, za 6 oseb 530 DEM. 15. KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 330 DEM* - hotel MARKO POLO - polpenzion 260 DEM* -apartmaji BON REPOS za2osebi 350 DE *, za4osebe440 DEM*, za 6 oseb 660 DEM*. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 16. KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 17. PODČETRTEK - Kontejner za 6 oseb, cena 55 DEM/osebo in za 4 osebe 45.DEM.Termini v septembru. 18. KLUB PALAČE PORTOROŽ - Hotel Neptun , 5 dnevni polpenzion 295 DEM, 7dnevni polpenzion 399 DEM. - Hotel Mirna , 5 nočitev z zajtrkom 210 DEM, 7dni 294 DEM. 19. SAVUDRIJA - Monteneta - štiriposteljne hišice, TWC, polpenzion 39 DEM, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. ■ - znižane cene hotelskih storitev za 6%. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo. 2. IZOLA - ribji piknik in ogled morskega dna. Pokličite za pripravo vašega 'programa. 3. KOČEVJE - Motel Jezero - 7 apartmajev, restavracija za 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. 4. DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev. 5. TRGATEV V VIPAVSKI DOLINI-tri ure obiranja grozdja, malica, kosilo, degustacija vin - cena 3.300 SIT na osebo. 6. ORMOŽ IN PRLEKIJA - enodnevni izlet z ogledom vinorodnih okolišev, vinske ceste, ogled Koroške in sodarske delavnice, kosilo in večerja1' domačih hramih. Cena programa 35 - 45 DEM na osebo. 7. PARIZ-v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, plačilo v treh obrokih. Prijave do 15. 9. 1996. Zelo ugodna ponudba. 8. PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupin® 299 DEM na osebo. Odhodi 26. 9., 17. 10. in 14. 11. 1996. 9. OKTOBERFEST- Munchen -21.9. - 2. 10. Enodnevni obisk stane 45 DEM, dvodnevni pa 199 DEM - za skupine. 10. MADRID - Escorial-Vale, Toledo - 26. 9. 1996. Za minimalno 25 oseb4-dnevni izletv Španijo. Letalski prevoz iz Trsta, polpenzioni, ogledi, večerja z obiskom flamenca. Cena 1.290 DEM, plačljivo v 3. obrokih-Prijave na Atrisu do 15. 9.1996. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno-ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. E. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC F. VELIKA POTOVANJA 1. NEWYORK-šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM- 2. SINGAPUR IN INDONEZIJA - petnajstdnevno potovanje-SingapuL Djakarta, Sulavesi, Java, Santani, Wamena, Bali. Cena 2.715 USA$- G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa H. SEJMI 1. HANNOVER -CEBIT-HOME - osebni računalniki, od 28. 8. do 1-9, 2. PARIZ - sejem ženske konfekcije, za mlade, in moška konfekcija. 0® 6. do 9. septembra. 3. FRANKFURT-Avtomehanika-avtodelavnice, servisi, bencinske črpalk®, od 10. do 15. septembra. 4. KOLN - Fotokina, 18. do 23. september 5. HANNOVER- IAA-vozila za prevoz potnikov in tovora, vozila za posebn® namene, od 21. do 29. septembra. 6. PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra. 7. ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra , 8. ŽENEVA - Ifra, sejem grafike, časopisne in redakcijske tehnike, o® 14. do 17. oktobra. 9 BOLOGNA - SAIE - gradbeni sejem, od 16. do 20. oktobra 1996. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40°^ celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezervira' termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znes®J stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi 20 dni zaračuna®1 stroške in 30% celotnega zneska. Pri odpovedi krajši kot 10 dni zaračuna®1 80% celotne cene aranžmaja. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmap če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo na® napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhode®1’ las nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojs®) 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vraf* Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40,30,30%. Celotno pl®®1 10 dni pred odhodom na dopust. . Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potoval® igencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Pr'J, 15 e sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v sklad® urističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. ,„r7g Metod Zalar, direktor borz*