G* Leto VI. _ TRST, v sredo dne 20 februvaržja 1901. __________Stev. a Brljetrlkrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ue sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravduištvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. B»" Brivca dobiš v Trstu v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 5 nvč. Rabinec Jozua Munzelles svojim vernim: Stoji v našem svetem Talmudu zapisano; Dalmacija bode rodila svoje dni strašanskega raka, kateri se bo preselil v 20. stoletju v Trst. Ta posebno judom nevarna žival ne bo hodila ritnijski ampak stopala bode napej proti Izraelu v tem mestu. Gorje njemu ki pade v njegove škarje. Možje obrezani potolažite G^mberj^u-' podkupite ga, da ustavi »Avanti« in se vrne domu!! — Carne-vale! Pokopali so to, sv. Pust, zginil si nam v večnost, le spomini so nam še ostali o tebi, — spomini, žalostni in veseli! Ne vem, ali je spomin, o kterem hočem pisati, žalosten ali vesel ; faktum pa je, pa se moram smejati, kadar se spomnim na tisto dogodbino . . . Luka Stegno se je čutil zelo srečnega na dan sv. Pusta ; saj je sklenil, da bode ta dan prvič poprosil za ples Krančevo Milenko, ktero je on na skrivnem ljubil... In res je stopil v dvorano z vso njemu prirojeno nerodnostjo pred njo in jo s strašno neokretnim poklonom, pri kterem je s zadnjim delom svojega telesa krepko sumil zraven stoječega gospoda, prosil za plesni venček. Toda ona ga je mrzlo odpravila, rekoč, da ima že drugega — za ccl večer. Brrr ... to vam je dirnilo Luko ! Uničen je stopil v te m itn kot in premišljal tam tužno usodo svojo. V tem je zasvirala godba; mogočno so zadoneli akordi muzike po dvorani. Luka Stegno je povzdignil oči. Toda kaj mu je bilo videti ! Tam na drugem koncu širne dvorane je ravno drugi objemal »njegovo« Milenko; galantno je položil roke okoli njenega telesca, ona je naslonila kodravo glavico na njegove prsi in zara-jala sta tako po dvorani . . . Malo da se ni storilo Luki temno pred očmi. Srpo je zrl za parom. Toda ne dolgo ; nek neznan čut se ga polasti in ga žene z vso silo k mladeum kmetskomu dekletu, katero je stalo osamljeno na strani. Strastno je prime in stisne k sebi in divje zapleše ž njo po razsvitljeni dvorani . . . Ko je minil prvi plesni venček, začul je Luka za seboj zaničljiv smeh. Ozrši se vidi, da se cela družba plesalcev in ple-salek hihita za njegovim hrbtom in pome-žikujoč si gleda nanj , . . Suha zona ga spreleti in osramočen zapusti dvorano. Pa hotel si je zapomniti tisti večer. Jezno je stopil v krčmo in z mogočnim glasom je klical vina na mizo. Liter za litrom je zgineval v njegovem grlu, dokler ga ni imel dr. Oinos (vino) popolnoma v svoji oblasti, čudno moč ima vino do človeka ; kdor tega ne veruje, naj bi prišel gledat tisti večer našega Luko. Zdaj je kričal, zazgrajal in tolkel po mizi, zdaj je objemal kmetsko babico in na vse to je skoro jokajoče zapel kako zares kosmato. Da, strašno pijan je bil Luka Stegno na sv. Pusta večer ! Slednjič — ura je bila »trudne, poz- j ne ure že« — odpravil se je Luka z lahko ! mošnjo in težko glavo domu. Oblastno j meroč cesto je globoko basiral tisto narodno: Neumna norica Kesala se boš !-- Jn pel je tako dalje, dokler se ga ni vsmilil kamen ob kterega se je spotaknil in nemilo poljubil mater zemljo, ali prav-1 zaprav nekaj drugega. Začutil je nekaj mehkega pod glavo kar mu je tako prijalo, da je kar na mestu zasmrčal — v velik strah domu se vračajočih plesalek. Petelini so peli, ko se je vzbudil drugega dne Luka Stegno. »Prinesite mi kave, strašno me boli glava,« zaklical je s zaspanim glasom. Toda nihče se ni oglasil in vrhu tega mu je udaril še inpertinenten duh v nos. Nevoljno se je sklonil po konci, mencajoč si oči. Pa v svoje veliko presenečenje je opazil, da ne leži doma v postelji, ampak na — obcestnem gnoju. Kakor v sanjah plane pokonci in se prime za vroče čelo. Kmalu sprevidi svojo situvacijo in v velikem strahu za svojo »čast« zleze po dolgem ovinku v svoje stanovanje. Nekaj dnij si je moral lečiti Luka Stegno hudega mačka, kterega se je bil nalezel na pustni večer. Ko sem ga obiskal zadnjo nedeljo in ga vprašal, kako se je mogel tako spozabiti, mi odvrne : nič ne, de v onem jarku me je Pust ozdravel za vedno. Antonin. Logika. Sin bogatega kmeta, kteri je študiral na latinskih šolah, pride domu na počitnice. Ko sedijo pri večerji, prinese dekla na mizo dve piščeti. »Jaz morem dokazati,« reče študent, »logično in matematično, da so na mizi tri piščeta.« »No daj !« reče stari Študent prime najprej eno pišče v roko in pravi: »To je jedno pišče, ne ?« Potem prime obe piščeti, rekoč: »To ste dve piščeti, kaj ?« »Seveda«, odgovori oče. »Nu tedaj : edno pišče in dve piščeti so tri piščeta ! Quod erat demostran dum ! »Si pa res prefrigan«, reče kmet. »Zato glej jaz vzamem edno pišče, mati drugo, ti pa imej za svojo učenost tretje!« Jfaša kultura... S Moja duša hrepeni po svobodi . . . Moja duša gori, a plamen šviga proti pravičnemu nebu . . . Preziram ljudi, ki se zanašajo na druge, ki izkoriščajo druge . . . Reveži!! Kaj ne veste ali nočete vedeti, da vsaka socijalna forma, — država, ali kako se že imenuje — je samo do tedaj za nas me-rodavna, dokler nam koristi ? Cim prestane biti za nas koristna — in za reveža-delavca je to žalostno dejstvo — tedaj ima on pravo, da jo zadrže, in da postavi svojo voljo — proti volji nemoralne vsev-kupnosti!! ! ! - Reveži! ! Kaj ne veste ali nočete vedeti, da mora biti država — društvo jednakopravnih, ki se mora podvreči zakonom, ostanovljenim vseobčim porazumne-njem ? In ako se to sporazumnenje prekorači, potem tudi prestane vspešno skupno delovanje!! ! Bogataš, kapitalist človek z vse mogočimi in nemogočimi naslovi, ta ni več moj — bližnji . . . Kaj mi pomaga jednakost pred tako imenovanim zakonom, ako prevladuje nejednakost v imetju ! Saj ima vreča polna zlata vedno pravico ; torej zopet močnejši proti slabejšemu, kar bi pa moralo biti po pravem društvenem redu — izključeno ! ! ! Kdor ima zlato, ta ima tudi ljudi ! Brez zlata smo ničle ! Kdor je revež — ta je telesno — nesvoboden !!!! Država mora biti vanjska oblika naše sreče, naše zadovoljnosti ... ali kdo ima dobička od tega ? Kamorkoli segne revež z roko, čuje klic : Stoj ! to je moje ! — To pripada po pravu meni. To sem podedoval! In radi tega se moram zadovoljiti z onim kar je ostalo ! In kaj je ostalo ? ? — Nič !! On se mora na svojo lastno moč, na svojo lastno silo zanašati ... In drugi, ki so bogati in protežirani ga prezirajo ... V bogatstvu ne moremo biti vsi jednaki, ali v skromnosti, v skrmnem načinu živenja moramo biti jednaki . . . Ali vi, ki ste v javnem socijalnem živenju prvi — vi skrbite samo za svoj — žep !! !!! Kako se postopa z razdelitvijo dela ? Prevara siromaštvo, ponižanje je poteklo . iz tega . . . Vi, ki živite v blagostanju, poskusite vender enkrat ta kruh . . . — Kako je to, da so eni gospodje, drugi sluge, da se eni nazivajo »grofi, baroni, plemenitaši« — a vera pozna Str. 3 samo — sobrata, narava pa samo — človeka ! . . . Kje je prava morala, . . . ? Je-li to — kultura ? . . . Vun ž njo ....??? ? * Oče in sin. Sin: Pa oče, pustite me vendar samega v kremo, saj sem že star 17 let! Oče: No, potem pa stori, kar ne moreš pustiti! Sin : Pa nimam dnarja, oče-- Oče : Potem pusti, kar ne moreš storili! K V krčmi pri Francu. Četvorica mož pri mizi sedi s posodo obširne oblike, vipavca rujuega prijetni vonj — točaj jim hodi pridno ponj — se širi iz nje ter jih budi iz zaspanosti silne velike. Ob uri pozni, ko vse že spi, sem gledal te čudne slike, na ušesa vlekel, kaj se govori tako strašnd!! Razpor na Slovanskem ves do pike.« — po njih menenju — »je iz trte zvit, liberalec in pop ga je že sit, izginil lahko bi čez noč, zato ž njim proč!« Tableau 11 Znal je. Gospodar, gospodinja, klapec in dekla sedijo pri kosilu. Gospadnr ukaže hlapcu, naj razdeli prineseno kokoš. Hlapec vzame glavo in jo da gospodarju — »da bode modro gospodaril«. Noge da gospodinji, — »da se bode urno slikala po hiši«, dekli pa peroti, — »da bode naglo opravljala dela izven hiše.« Život pa ohrani zase, — »da bode dovolj močan pri težkem delu.« Drugikrat prineso na mizo štiri piš-četa, in gospodar veli hlapcu, naj jih razdeli. Hotel ga je stem spraviti v zadrego, ali varal se je mož. Hlapec se nemuznc in pravi : »Eno pišče in vi trije ste štirje ; tri piščeta in jaz smo zopet štirje. Torej dobite vi eno, jaz pa tri piščeta!« Tonček Besednjak. Kako se poštanjaka reši. V nekem mestu seveda ne v Austriji je bil nastal velikanski šunder vsled poloma neke denarne banke, če tudi je buro kratiško uradništvo z naj večjo skrbjo varovalo in skrivalo tajnost grdega čina. Javno menenje in razdraženo časopisje je zahtevalo zapor — hudolelea, ki je bil slučajno »velik kos« — iz krogov visoke birokracije, o katerem se pa ni vedelo kje se drži skrit. Inspektor redarstva — teka razdražen 1 ravno po sobi. Ravnatelj mu je dal navo dila, instrukcije, ukaze in protiukaze, katere je on po takoj odajal svojim podložnim. Ali pri vsem tem, niso prišli na čisto. V tem stopi nadstražnik redarjev v sobo. Inspektor : Torej ? Straža : Sem našel ! Insp. : Vendar, kje se nahaja ? Straža: Skriva se v hiši gospice Tamarindove, svoje ljubice. Insp. : Ali ste postavil straže okoli hiše ? Straža : Osem na vrata in 12 | v bližino. Insp.: Ali ste gotov da ne | zbeži ? Straža Popolnoma gotov. Insp.: Ne ve nobeden nič o tem. Straža: Popolna tajnost. Insp. : Uradniki ? Straža : Ne vedo nič. Insp.: Dobro, zdej pojdite takoj sam k njemu. Straža: In mandat aresta ? Insp. : Poslušajte kaj vam povem. Straža : Oprostite zdaj vendar . , . Insp. : Pojdite s tem listkom katereje vam zročim j sam k njemu. Straža : In potem ? Insp.: Ko prebere poj de takoj iz hiše in vi za njim. Straži se nekaj sanja: Sem? Insp. : Ne, na vaš dom ? Straža prestrašena : Na moj dom ? Insp. : Da, tam se preoble-' čete oba, da vas nihče ne spozna (Straži padejo luske raz očij). In potem ? Insp.: Ga sprejmite na postajo. Tukaj imate 2 listka rezervirana za železnico — in vi se peljete ž njim do švicarske meje. Straža začne razumeti: In ko pride tja ? Insp. : Mu voščite srečno pot in se takoj vernete ter mi sporočite — o nalogi izročeni vaši previdnosti in jaz vam bodem iz srce pri-roščil, da hitro avancirate. I * I Zaupni shov v „Peklu." (Izvino poročilo.) Lucifer je bil sklical zaupni shod po členu 2. v Peklu. Iz vseh delov sveta so prifrčali kako natopirji ali prilazili kakor ostudne kače — zlodejci na shod. čemu nas vabiš kralj svetlobe ? Ali ti nismo zvesti hlapci ? Vsi delamo neod- dahljivo za tvoje večno kraljestvo. Kaj se I je zgodilo ? Ali dobivaš premalo duš. Saj so vse kleti, vse votline polne; kotli in ražuji so noč in dan na žrjavici; pečenke I ti ne primanjkuje; v velikem žrelu se vendar ni ugasil plamen. Vnjem videl sem prepolno duš vseh stanov vseh narodov. Imej vsmiljenje saj z najstarejšimi od nas ki čotoma še od tistega visokega padca, ko nas je Mihi pometel iz raja. Pohabljeni smo, stari tako, da nas je že mah zarasel. Deni nas v pokojniuo : služili smo dovolj : tudi v peklu naj bi se užival mir po zasluženju. Tako je jamral eden najstarejih Belcebubov v imenu svojih tovarišev. In vrag je bil res pomilovanja vreden; parklje je imel vse zglodane, da niso držalo več podkve, rep tako skrajšan, da je bil le malo daljši od prašičjega ; od rogova mu je štrlel še samo kos razpočene trhline iz čela; brez zob, vrh svega niti človeškega mesa ni mogel več griziti. Lucifer zabliska z očesoma, daje bilo v peklu tako svitlo kakor v kresu na velikem trgu v Trstu. Prekleti z menoj do vekov veka! Kedo se upa iskati mir v tem delu ? Ivedo bi užival pokojnino, ko ni niti zashižil vinarja v primer časa, ko je dolžen biti v moji službi. Primite, zvežite in potisnite ga v srednje najglobokeje žrelo : tam naj trpi žejo, tam naj čaka da ga tisočletja omladijo, da mu zraste rogovje, zobje in parklji. (Povelje se v trenotku z vrši.) Lucifer potegnivši deset dek tobaka v žareče nosnice nadaljuje: Sklical sem vas na posvetovanje, da vas podučim kako se imate zadržati v času državnozborskih volitev v Avstriji. Znano vam je da dobivamo iz te države najmanje duš. Avstrija je še preveč pobožna. Posebno iz slovenskih dežel cepne le tu in tam kak nepoboljšljivi »liberalec«, — pa še teh je malo. Katoliška stranka ki je zdaj avanci-rala v klerikalno — imenuje liberalce tudi take ljudi ki hodijo v cerkev, tedaj tudi pri teh ne bo dobička. Vem pa iz stare Skušnje, da bi se dobil s časoma ravno na slovenskem in posebno na Kranjskem marsikak debel ocvirek pod zob. Iz zadnjih peklegramov je razvidno, da je upanje na boljšo bodočnost. Nocoj, ko odbije 11 ura bom določil »zlodjev Odsek« za Slovensko. — Izbrani bodo imeli lepo peklensko nalogo, hoditi od vasi do vasi, od sela do sela, od hiše do hiše: sejali bode prepir. Stvar se more pa vršiti tako. Jeden od vas se BRIVEC breobleče v pobožnega kaplana in s po- Klerikalna vera »tržaških svečenikov« božnim licem bode šinfal in opravljal libe- odseva tudi iz teh trditev: ralce, brezvrce in tako golazen. Drugi pa Cerkev je samo latinska torej ital- v obliki poštenega liberalca, bode zabav- janska, zato imajo pravice do župnišča ljal čez farje, njih kuharce, čez kaplane in in višjih cerkv. mest samo Italjani. Slove- sploh čez klerikalne hinavce in zavitarje. nec bi smel k večem kaplanovati in mol V tem nastane prepir — sovražtvo na eni in čati. Ta klerikalna »vera« se ne brani j Spi porednež, dokler ne moreš še škodo- drugi strani. Več krvi ko se prelije, več po- pomoči tudi od židovstva ako je isto proti i [vati: nina-nana ! hujšanja ko pride med nevedni svet in po- Slovanom. ' Temna gleda luna v tvojo bakreno zibelko. Spi dete spi, tvoja pot je že speljana [nina nana. Poglejmo kaj je Nekrasov iz te nežne lepe pesmi naredil. NINA NANA. sebno med mladino; — tem bolje za nas. Mi moramo skrbeti, da Slovenec ne zatisne V mirnega očesa, da ne bode nikdar složen; CitcltCliU V DOjclSnilO zato pa bodi vaša druga naloga skrbeti, " ^ da si izvolijo izmed sebe za poslanca naj- Nekrasov je velik ruski satirik. Tu- večjega sebičneža in če mogoče svetohlinca; žfn' hl:lden kadar govori 0 ženi — v ta vam pojde šele na roko. Zabival bode nJem zvoni stmna bolJ mehko. Kadar pa take kline v slovensko-hrvatsko slogo, da loti v satiri moža> P0Ktaja neizprosen. Kadar opisuje gnilo »birokracijo« (plemenito visoko vradništvo), je njegova satira goreča in ostra — njemu se takrat niti ga bodo še dolgo pomnili. 7? Narodna. Ko dekle k maši pride, Na pragu obstoji; Ko hitro maša mine, Najprva ven zleti. Povsod se ozira okrog, Kod je v od ta rij o pot, Pa le po tisti se poda, K' je najbolj uglajena. Ko svojega zagleda, Se v srcu zveseli, Ta prva je beseda, Ki jo spregovori: »Oj ljubček če si kaj Vsaj za liter daj, Da bova v ostarijo šla, In skupaj spila ga! Tud so nektere babe, Ki nič ne marajo, Će v samih kratkih dnevih Vse zapravijo. Jim ni zadosti še kofč — Če jo 'meti vinca še; Vse to rade pijejo, Najrajše pa žganji. Zap. Tonček Besednjak. nedolžno dete ne smili. Lermontov glasoviti ruski pesnik je zložil sledečo »kozaško pesem«, katero danes vsaka ruska mati prepeva svojem otroku pri zibeli. Kozaška Nina-nana. Spavaj moje lepo dete : nina-nana Mirna, svitla luna gleda tvojo zibelko. Povedala ti bodem basen, Zapela ti pesmico, in ti boš spančkal Zaprtimi očmi — nina-nana. Po kamenju teče Terek, peni se motna voda Krvoločni Čečen plazi o bregovju ; Nabrušuje bodalce. — Ali tvoj oče, star vojak je v boju ubit: Spi dete, bodi mirno ! nina-nana. Poznal boš tudi ti ko pride čas vojaški kruh Drzno stopal bodeš z nogo v stopalo in [držal puško. — Sedlo za vojno ti sešijem se svilo: Spi moje dete sladko spi! nina nana. Pokrovitelj bodeš na videz, v duši pa kozak Pojdem steboj, da te sprejmem. Z roko mi bodeš dajal znamenje. Koliko grenkih solz bom prelila ono noč : Spi dete moje, mirno spavaj : nina-nana. Same tuge se bodem razdjala, čakala [bodem netolažena. Ves dan bom prosila Boga, cele noči bom [spraševala karte ; Mislila bom da se dolgočasiš na tuji zemlji. Spavaj dete, dokler ne poznaš še bolečin : [nina nana. Pričela bom ti pripovedovati ne basni — [ti bodem pela — resnico. In ti spi — zaprtimi očmi : nina-nana. V deželi razglasila seje tolažilna vest za vse : Tvojega očeta so zaprli spoznan je bil kot [velik »goljuf.« Ali tvoj oče je zvijačnež hudobni, on.jo [zna dolgo, zna dolgo. Spi porednež, dokler si še pošten : nina-nana. Basel boš in poznal krščanski svet. Ukupil si bodeš frak in uradniško monduro. In pero bode tvoje orožje. Porečeš: Mož sem postal in sem varuh [dobre stvari. Spi, tvoj pot je že nakazan: nina-nana. Uradnik boš na videz, »lump« v duši. Pojdem, da te spremim — z roko in dajal [mi bodeš znamenje. Kmalu se boš naučil upogibati hrbet. Spi hudobnež, dokler si še nedolžen. [nina nana. Miren in ponižen, kakor jagnje, Obraza patrtega ; lazil boš kakor gad do [višja mesta. In vest bo tvoja mirna! Spi, dokler ne moreš še krasti: nina-nana. Kupil bodeš hišo na nastropja d j svidenja na [višjem mestu. In postal si čez noč — visok mož pleme [nit Eus. Živel boš srečno — mirno, in jasnim čelom [končal boš živenje. Spavaj mej lepi uradnik, spavaj : nina-nana! P. S. Pri prevaji nismo gledali na obliko ampak s»mo na vsebino. Uredn. Tako je. Nekaterim je »vera« samo mitelc da bi dosegli »cvek!« to v d najbolje dr. Šuš-teršič, ki v svoji novodobni krščanski Dala ti bom na pot sveto podobico, ljubezni — ne mora sedeti se svojim bra- Kedar bodeš molil Boga, deni jo pred seboj, tom pri isti mizi. In pripravljaje se na strašni boj — spomni — [se tvoje matere. K Balada. Kučerju Janezu. poklonjena „ORGLCAM" naroden motiv. V »brunu« sva sedela, Si gledala v oči,... Ko kučer se je zdramil Iii rekel konju: hi!! Iti konj je »brun« povlekel, In v grapo zvrnil nas; Zgubil klobuk je Janez In jaz — sem klel na glas!! Brivec Str. 5 V krčmi. (Goriška himna,) Tovariš', kozarce natočimo, do dna zdaj sladko vinčice izpimo Bog živi vselej zmernega pijanca, Bog živi Tončka, laškega poslanca, (zbor.) Beg živi vselej zmernega pijanca, Bog živi Tončka laškega poslanca. Oj on je mož, kje najde se jednaki on mož prvak med vsemi je prvaki, nikdar ni bilo ga in ga ne bo, Kot je signore bon Aotonio. (zbor) Nikdar ni bilo ga in ga ne bo, kot je s'gnore bon Antonio. Kaj Gripo, Eberl, drugi tički zviti, vsi morajo pred njim se s k riti, oj, on je zvit, on je zelo pretkan, zato je bil i za poslanca zbran, (zbor) Oj, on je zvit, on je zelo pretrkan, zato je bil i za poslanca zbran. Slovenska ga večina je volila, — oj ta večina je ogromna bila, — vsi tisti, ki so pametni postali, Glasove svoje njemu so oddali, (zbor) Vsi tisti, ki so pametni postali, Glasove svoje njemu so oddali. Oj vsi imajo radi te bon Tone, vsi delajo odkritosrčne ti poklone, saj ti edini moreš pomagati, pomoči, dragega miru nam dati. (zbor) Saj ti edini moreš pomagati, pomoči, dregega miru nam dati. Dokler poslednji pivec bode bival, na čast bo telti s pesmijo napi val, le tebi hvalo bode zmerom pel, sp min tvoj časten večno bo živel, (zbor) Le tebi hvalo bode zmerom pel, spomin tvoj časten večno bo živel. Binč Kafčie. „Na" „pri" in „k." Davorin : Bil sem minole nedelje na opereti. Zdravko: Tudi jaz sem bil včeraj gor pri sv. Gori. Davorin: Kako pa govoriš, da si bil gor pri sv. Gori? Zdravko: Kako govoriš pa ti, ko praviš, da si bil na opereti ? Davorin : Jaz lahko trdim kaj takega, ker so slučajno |»ozabili partituro baš na oni stolici, na katero sem se jaz vsedel. Zdravko: Potem seveda imaš ti prav; jaz n. pr. ko grem k veselioi, in se nahajam na zame neugodnem mestu, stopim na stoiico, in tudi na mizo samo, da potem lahko rečem, da sem bil pri veselici. o°o Ljubljanske novice. (Poje Povliha). »Slovenski list neodvisno slovensko krščansko socijalno glasilo« je govoril zadnjič o coklji. Pravijo, da je imel le sebe v mislih, samo pod različnimi bar-nami. 0'iduo je, da je klerikalnim listom še le potem prišlo na misel, da je »Slovenski Narod« grobokop koroških Slovencev, ko jim je to dokazal, da so oni zakrivili poraz Slovencev na Koroškem. Popravkom v ljubljanskih listih zdaj ne verjame drug kot nasprotna stranka. Nemški česar Viljem je odtelefouiral da sprejme v »štant« dr. Šusteršičevega sv. duha s pogojem, da mu ga nazaj pošlje, če bi mu ne hotel služiti. Šušteršič je garantiral za tri leta. Kakor slišimo od zanesljive strani, se Nemcem v Ljubljani nikaka krivica ne godi. Kw je bil Šušteršič še v Ljublani, je prišel neki kmet k njemu z besedami : »Dober dan, prijatelj ?« »Od kedaj sva si pa prijatelja ?« začudi se od sv. duha razsvetljeni mož. »Saj Hte pred volitvami zatrjevali, da smo si prijatelji !« odgovori kmet. »A za božjo voljo, človek, to je bilo pred volitvami!« reče sv. duh iz Šušteršiča. Vsa čast tistim slovenskim narodnim narodnjakom, ki hodijo v kazino ! »Kranjski Janezi« so s Kitajskega pisali, da so tudi Kitajke lepa dekleta. Govori se tukaj, da bomo Slovenci kmalu tudi na Kitajskem naseljeni. Srečo pa imamo! »Brivec« v Ljubljani še ni na in deksu. Pa se zna šd zgoditi. g. Pust je pobodel mnogo največje gospode, še celo nežni spol. Rogovileža so obsodili na štirideset dinrki post. Neki tukajšnji trgovec je prišel iz tretjega nadstropja brez kake poškodbe srečno na ulico. Temu dogovorku se pripisuje velik političen pomen. Neka deklica je nekega študenta tako goreče ljubila, da je bil kar osmojen. Pavlihu se je sanjalo, da dobi v »Brivcu« sliko. Plačal jo bo dr. Šušteršič o sv. Nikoli. Št. 13. Zvončkove ulice ima konku-' renco. Ubogim revam Daj se prihiti na pomoč. Ne vemo, ali je res ali ne, da se na ljubljanski višji gimnaziji zato tako malo kuri ker se boje, da bi se d'jaki ne prehladili, ko pridejo na prosto. Res je samo to, da se presneto malo kuri. Škoda, da smo Slovenci še le zdaj zvedeli, da imamo kralja slovenskega, ko je že mrtev. Letos pojde k \ojakom mnogo tukajšnjih enoletnih neprostovoljcev. 3lisli drugih. Največji tepec in največji lakomnik nista nikdaJ sita. Kedar žaudarmarija vlovi katerega najslabših lumpov, se hvali, da je naredila dober plen. Molčanje znači pametnega modrijana pa tudi pametnega tepca. Ženitev je visoka šola - potrpljenja. Vee na svetu ima svoje meje samo sovraštvo ga nima. Laž je edina resnica tega veka, denar je najbolji »pos« za notranje in zunanje dežele. — Poslano. Dopisnik iz Brezovice, ki je v zadnji štev. Brivca tako nesramno moje ime in moje poštenje brez dekazov onečastil, ga imenujem obrekovalca in lažnika, — ter zahtevam od njega da se sam opraviči pred menoj ako n e bode prisiljen odgovarjali kje drugej. Brezovci so sploh pošteni in dobri ljudje, zato zamore biti samo eden med njimi kateri ni vreden da brezovske pota drsa: — Jaz sem tudi iz Brezovice doma in se čutim kot domaćini, dotični pa nima. toliko veljave da bi poštenem človeku pota zapiral. Ker želim da bi prišla prava | resnica na dan; pričakujem pravega Brezovskega ' kosmatinca, da se skaže z resnico ali se skrije z 1 laijo. — Jožef Mihulič. „Orglski večer" poklonil tržaškim „ORGLCAM" v „božjem strahu" Prešernov duh v obliki „P o v ž a". »Auer« sije orgij ar pije Znan pri Francu v krčmi tam. Hvali špino Pije vino, Saj globok njegov je »liram«. »Oj kvartini zdravlja klini — Ce vas ni pa sem bolan. Moje zdravje Ni ko kravje Da bi vodo pil vsak dan.« Orgljar pije V a - se lije Dokler polen ni »predal« ž njim prijatlji jezni škratlji Delajo strašan škandal. »Oj dopjoni Vi kujoni Saj brez vas živenja ni! Če ste prazni, Ni bojazni. Da b' se mi pošlatali« i» Dvanajst bije. Jože vpije: Moja ura je prišla! Ker če toči Čez polnoči Ga »polip« na karti ima In »registri« vedno bristri Jo pobrišejo v koft. Tam še eno, Ko pod mreno, Zaorgljajo — »orgljce«...... našemu Drejčku kamor se vsaki krat zatečem, ter ga lepo prosim naj mi napiše našega kandidata Ribaf-ja in da naj mi posodi tudi eno srajco, hlače, šjarpo, škor nje in tako dalje, da morem v dostojni oblek na volišče. Mi čevljarji in brivci imamo dan danes vedno manj zaslužka in vedno večjo žejo. Ponosem se šel tedaj na volišče v lepi obleki (sej nobeden ni vedel da je sposojena) ter pošteno volil našega kandidata. Ko je šior Peppi to zvedel kdo mi je obleko posodil, je rekel : S tistim ki držiš, tisti naj ti da delo; ali jas se ne ustrašim tega kajti ^ Mikel Šuštar, barkov-Ijanski čevljarski minister ni še trpel mi tudi ne bode za radi tega pomanjkanja.« MihalJ Vlčić. Mokronog. V naši občini je razpisana služba župana z letnih 365, vsako četrto leto se poviša plača. Prosilci morajo imeti sledeče zmožnosti, mora znati vsaj do dvanajst šteti, mora poznati na uri, tudi so rimske številke in to radi policijskih ur. Glavna zahteva pa je, da mora imeti prakso v posipanju občinskih cest; radi česar so že trije odstopili, ker te prakse niso imeli. Prošnje se sprejemajo do 32 grudna 1901. Krčmarji in usnjarji imajo prednost, če bi se noben sposobneji ne oglasil se sprejma tudi navadna oseba — pod navedenimi pogoji. Čvek. Iz Slapa pri Vipavi. — Dragi brivče! Iz naše vasi gotovo še nisi prijel nobe- nega dopisa, kajti do sedaj ga ni bilo potreba ker imamo tukaj svojega »polbir-mojstra«, kateri skrbi za svoje opravke. Pretečeno nedeljo imeli smo tukaj veliki ples, ki ga je priredilo naše mlado bralno društvo »Lipa«. Ples završil se je izborno in brez kakih ovir. Toda za ples mora se vedno skrbeti, kojo punco se bo vzelo seboj. Kaša slapenska punca Viktorija pa je mislila da se bo ples ponesrečil in iskala in izbirala si je fante toliko časa, da nobenega več ni mogla vdobiti. Uboga reva se je morala zadovoijiti, ako je hotela plesati z mladim možem. Pregovor pravi: Kdor si preveč izbira, najslabše vdobi. Jako čudno se nam pa dozdeva, da dekan Erjavec še ni položil 200 kron, da mu dokažemo, kako so njegovi podrepniki ; iz njegovih kleti pili, Kar on zanikuje. ( Kakor se vidi je »kost zelo trda« in bo družba Sv. Cirila in Metoda to zgubila. K v roma ulica S. Marco štev. 6. Trst Trst. Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo go-' stilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s prist-! n i m istrskim črnim ter dalmatinskem črnim Dobivaj 3 se tudi vedno Udani in belem vinom. mrzla jedila. An t. Babič. DOPISI. Iz Barkovelj ! Dragi Brivec ! Naš sla-voznani kapevilla »šior Peppi < je lazil vedno za mano ter mi je slatkimi besedami priporočal slavnega Hortiza. Vedno mi je pravil; »če boste držal vi z nami dobite 40 parov šulnov za delati za otroke te boge v šoli in če ne pa vam ne dam nič.« Ko je napočil dan volitve šen šel h Slavna gospoda, kranjska politika na Dunaju je danes edino pametna politika nespametnih ljudi. Kranjski klerikalci ne morejo živeti brez liberalcev ; ko bi med njema nastal mir, bi končala konfuzija. A ravuo konfuzije je treba na Dunaju, zato jo imajo i Kranjci; tega menenja je tudi Dr. Suštersie — in zato ima on prav o. KRIVEC Str. 7 (M-Office: 48 Briiton-Roafl, London, SW. A. THIERRYS pravo mazilo centifolie je najkrepkeji mazilni izvleček, deluje po popolnem čiščenju, hladilno, ima hitro ozdravljivo moč odstrani z omehčenjem vsako tuje telo. Neobhodno potrebno za turiste, kolesarje in jahače. Dobiva se v lekarnah, Po pošti franko 2 hlebčka 2 K 50 st. Hlebček za poskus proti nakaznici 1 K BO st. pošlje pregled in zalogo vseh dežel sveta, lekar A. THIERRY, tvornica v Pregradi pri Rojič-Slatini. Ogibati se je ponarejanja in pazi naj se na vžgano varstveno znamko na vsakem lončku. OOOOOGOOOOOOCICO *************** ZALOGA POHIŠTVA Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št 1 - TSRT Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. *************** xxxxxxxxxxxxxxx Kflor isto, ali ima za dali stanovanja, magazine, hiše, dvorce (viline) vrte itd. naj se potrudi do Taier-ja ulica Chiozza štev. 12. xxxxxxxxxxxxxxx Pozor!! Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU LukŠa na Prošeku. Cene ugodne. Brivec pride z najbolj skrhano britvijo obrit onega, ki se no zavaruje pri banki „Slavij katera je jedini slovanski zavarovalni zavod med nami. Ona zavaruje človeško življenje na najrazličnejše načine; poslopja in premičnine pa proti požarnim škodam. Tarife ima ta naša domača zavarovalnica tako nizke in izplačuje škode tako točno in kulantno, da je pač dolžnost vsa-cega zavednega Slovenca okleniti se je, zlasti ker mu daje večje varnost, ko katera koli druga zavarovalnica. Narodna dolžnost bodi torej Slovencem pri »Slaviji« iskali zavetišča. Svoji k svojim!" Koncem leta 1899 iznašala je banke »SI a vije« letna zavarovalnina............K 5.267.195'44 h rezerve in fondi...............K 20.579.495-88 » dosedanja izplačila..............K 62,922.942-86 « Vsa pojasnila daje drage volje generalni odbor zast<>p banke »Slavije*,-V Ljubljani Gospodske ul. št. 12 ter krajna zastopstva po vseh večjih krajih. .Ljubljanska kreditna Ma' LJUBLJANI Špitalske ulice št. 12. T"-- Nakup in prodaja > vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. za n a j k u 1 a n t n e j š i h pogojev. proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Fromese k vsem žrebanjem. pohištva vsake vrste Levi Minzi v Trsta Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje) JSogat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. MARTIN MARC priporoča našim domačinom svojo gostilno pri stari perici JLL' ANTICA LAVAMA" v ulici Industria št. 39. pri sv. Jakobu, "»s Toči dobro istrsko po 40 nov. dalmatinsko » 36 » belo vipavsko » 40 » Za družine ne manj od 5 lit. 4 nov. manj. Dobi se vedno gorka in mrzla kuhinja, priskrbljena z dobri jedili. Posojila Sprejemanje denarnih vlog na vrednostne papirje na vložne knjižiče, na te- koči račun in na gira-conto s 4l/,°/o obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic n a j k u I a n t n e j e. Borzna naročila. \\\\\\\ Zavaruj si dom in življenje. Prijatelj imate svoj dom ? -— Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. —■ Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c.kr.priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 10.400000 zabž. kapitala. Asikuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 122 milijonov K 174.000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 918.000 K. ČUDEN FRAN urar Glavni trg. - ljubljana - Glavni tri. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. HXXKK«XX«XXKXKX „Slovenka", glasilo slovenskega ženstva v Tustu. Mesečnik s poučno in zabavno vsebino, kakor razprave o ženskem vprašanju, vzgoji, zdravstvu itd. Lepe povesti in pesmi. Cena za vse leto 6 kron, za pol in četrt leta r a z-merno. Naroča se pri upruvniŠtvu „SLOVENKE", Trst, Via Moliiio piceolo 3. II. XXXKXXXXKXKHXKX Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalniee naznanjam, da se v moji zalogi dobć vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - TRST - nlioa S. Cafarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Porvorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Prva slovenska trpvina i ž e 1 e ž j e m Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, počinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. l^T Vse po najnižjih cenah. ica n vam reg-istrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. prejema hranilne uloge in obrestuje 4r°/o- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljđ Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76 1893 „ 38.245.13 1894 „ 49.741.66 1895 „ •(8.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 .. 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gi. 3 212.09510 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. H Wtr izšel ie « grivčev koledar ~ I za leto 1901. * * * ,.Brivčev Koledar" ki letos velja semo 25. nov. (50 sšot.) prinaša, razno gradivo šaljive in podučne vsebine tudi je boga! lepih slik. „Brivcev Koledar" dobiš povsod kjer se Brivec prodaja; torej po tobakarnah v Trstu, Ljubljani, Gorici, Celju, Kranju in Pulju, — pa tudi na železniških postajah v St. Andreju, Nabrežini, St. Petru, Pragerskem, Zidanem mostu in v Ljubljani. — Naročiš se ga lehko tudi pri vpravništu „Brivca" v Trstu. — Pošilja se samo proti poštnem povzetju. Upravništvo „Brivca." Lastnik iu urednik. Mlloi Kamuščič, odgov. urednik Ante Švara Izdaja in tiska tiskarna „Edinosti" v Trstu.