Originalni znanstveni œlanki - Scientific articles
Grøko-rimski viri o zdravilsvu pri ljudstvih srednje in vzhodne Evrope
Greco-Roman Sources on the Healing Art of Middle and Eastern European People
Aleø Obreza
Posveœeno prof. dr. Aleøu Krbavœiœu, mag. farm., ob izvolitvi v naziv zasluænega profesorja.
Povzetek: V tuji in domaœi strokovni literaturi se pogosto pojavljajo œlanki o zgodovini farmacije, ki dokaj podrobno popisujejo posamezna geografska podroœja, narode ali pa pomembne osebnosti. Kljub vsemu pa do danes ni øe nihœe kritiœno obdelal grøko-rimske pisne vire in v njih poiskal podatke o zdravilstvu pri njihovih manj razvitih sosedih. Priœujoœe delo zato omogoœa nadaljnje raziskave antiœnih virov, povezanih s to tematiko.
V raziskavo je bilo vkljuœenih veœ kot dvajset dostopnih besedil, v katerih se kaæe podcenjujoœ odnos Grkov in Rimljanov do »barbarskih ljudstev s severa«. Podatki o zdravilstvu med njimi so zato redki in razprøeni. Svetlo izjemo predstavlja Plinij starejøi, ki se je navajanja zdravilnih pripravkov lotil zelo sistematiœno in uporabljal øtevilne, za nas æe izgubljene vire. Pri tem je veœkrat zapisal tudi, kje in kdo je prvi uporabljal doloœen zdravilni pripravek. V naslednjih stoletjih se øtevilo relevantnih virov znova moœno zmanjøa, vse do razpada rimskega imperija in nastanka Bizantinskega cesarstva na vzhodu.
Kljuœne besede: zgodovina farmacije, antiœni viri, Plinij starejøi
Abstract: In professional literature there is a large amount of articles, dealing with the history of pharmacy. Nevertheless, to date there was no critical search in Greco-roman written sources with the aim to find data, concerning the attitude of “civilised” inhabitants of Mediterranean, towards their culturally less developed neighbours. The article presents a possibility of further research in this interesting field. Research comprised the careful reading of more than 20 available documents in which Greeks and Romans regarded other nations as barbaric, culturally and scientifically inferior to them. The sources about healing art among them are therefore rare and dispersed throughout their work. The only exception is presented in the person of Pliny the Elder, who very methodically presented the preparations used by ancient men. The following centuries present another reduction in the number and quality of sources that lasted until the dissolution of Roman state and the formation of Byzantine empire in the east.
Keywords: history of pharmacy, antique sources, Pliny the Elder
zgodovinskim
1 Uvod s kratkim ozadjem
O zgodovini medicine in farmacije je bilo v zadnjem stoletju napisanih zelo veliko znanstvenih œlankov, v katerih so bila podrobno opisana vsa obdobja œloveøke zgodovine in zgodovinski razvoj znanosti pri posameznih narodih. Kot primer je potrebno izpostaviti œlanke, ki jih je o zdravilstvu med starimi Slovani napisal prof. Grmek (1,2,3) v zaœetku 60. let prejønjega stoletja in knjigo o zgodovini farmacije izpod peresa prof. Mina?rika (4). Za razliko od prej omenjenih del je namen tega œlanka predstaviti poglede sodobnikov, v prvi vrsti grøkih in rimskih zgodovinopiscev, na zdravilstvo pri ljudstvih, ki so æivela na obmoœju Evrope, ki ni bilo pod direktno oblastjo grøkih mestnih dræav, Aleksandrovega in kasneje Rimskega imperija. Gradivo, ki  ga
predstavljajo dela antiœnih avtorjev, razni dokumenti in napisi, je izjemno obøirno in øe nikoli ni bilo zbrano na enem mestu, zato se je bilo potrebno omejiti le na manjøe øtevilo tekstov, ki so dostopni v knjigarnah, knjiænicah in v obliki prepisov ali prevodov na internetu. Poleg besedil zgodovinarjev (Herodot (5), Ksenofont (6), Tukidid (7), Cezar (8), Livij (9), Apijan (10), Tacit (11, 12, 13), Marcelin (14), Prokopij (15) in Jordanes (16)) so bila uporabljena øe dela Homerja (17, 18), Hipokrata (19, 20), Strabona (21), Ptolemeja (22), Plinija (23) in Lukrecija (24). Pri Liviju, Ksenofontu, Lukreciju in Galenu ni nobenega podatka, povezanega s priœujoœim delom, zato v nadaljnjem besedilu niso veœ omenjeni.
Glede na to, da je do stroge loœitve med poklicema lekarnarja (farmacevta) in zdravnika priølo øele s cesarjem Svetega rimskega
doc. dr. Aleø Obreza, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana
farm vestn 2006; 57 9
Originalni znanstveni œlanki - Scientific articles
cesarstva, Friderikom II. Øtaufovcem (1220-1250), ki je izdal zakon o zdravstvenih uslugah zdravnika in lekarnarja (1240), bom v prispevku, ki govori o obdobju med 8. stoletjem pr. n. ø. in 6. stoletjem n. ø., uporabljal izraz zdravilstvo.
Stoletja do nastanka imperija Aleksandra velikega (336-323) v osrednji Evropi zaznamujeta starejøa (haløtatska) in mlajøa (latenska) æelezna doba. Nosilci te dobe so keltska plemena v zahodni in osrednji Evropi, Germani na severu, Iliri na Balkanskem polotoku, omeniti pa je potrebno øe Etruøœane v Italiji, Traœane in Venete, ki jih zasledimo v Franciji, ob severnem Jadranu, ob Baltiku in celo v Mali Aziji. Vzhodni del Evrope, predvsem ozemlje danaønje Ukrajine, so naseljevala razna konjeniøka ljudstva, med katerimi so najbolj znani Kimerijci in Skiti, ki so pogosto vdirali na podroœje viøje razvitih kultur Male Azije in Mezopotamije. Grøki in kasneje helenistiœni pisci omenjajo zlasti ljudstva, ki so æivela v njihovi neposredni bliæini, medtem ko se z oddaljenostjo verodostojnost podatkov moœno zmanjøuje. To je po svoje zanimivo, saj so vsaj trgovci iz oddaljenih grøkih kolonij (Masillia – danaønji Marseille, Olbia na Krimu, kolonije na Jadranu) prihajali v stik s temi ljudstvi (pomen t. i. jantarjeve poti). Herodot v svojem delu opisuje æivljenje in navade Ilirov, Traœanov in Skitov, na podroœju bolj proti severu pa naj bi po njegovem æivela legendarna ljudstva, kot so Hiperborejci, Amazonke, Pasjeglavci (5).
Øele v œasu pozne rimske republike in zgodnjega cesarstva postanejo priœevanja o ljudstvih na drugi strani Rena in Donave zanesljiva. To obdobje na prelomu tisoœletij pomeni tudi vrhunec gospodarske, politiœne in vojaøke moœi rimske dræave, ko je z Livijem, Svetonijem in Tacitom vrh doseglo tudi rimsko zgodovinopisje, medtem ko sta se Klavdij Ptolemej in Strabon posvetila geografiji. Na osnovi njunih del je nastal tudi zemljevid posameznih plemen, ki so æivela ob rimskih mejah in se ujema s stanjem tik pred letom 100 (slika 1).
Slika 1:   Zemljevid srednje in vzhodne Evrope pred letom 100. (po
Ptolemeju in Strabu). Figure 1: Map of central and eastern Europe before the year 100 AD.
(according to Ptolemy and Strabo).
Rimljani so v svoj imperij vkljuœili ozemlje, kjer so æivela keltska (provinca Galija) in ilirska (provinca Dalmacija) plemena in na obeh
10 farm vestn 2006; 57
rekah priøli v stik z Germani. Ti so naseljevali veœino srednje Evrope, medtem ko so se ostala ljudstva (Daœani, Vened(t)i, Esti in Sarmati) nahajala na periferiji. Podobna razporeditev se je ohranila do zaœetka 5. stoletja, ko je rimska dræava doæivela dokonœen zlom. Germanska plemena so se pod pritiskom novih konjeniøkih ljudstev (Huni, Alani, Avari) razlila po zahodni Evropi in severni Afriki (Vandali), medtem ko se je vzhodnorimska dræava (Bizantinsko cesarstvo) ohranila øe tisoœ let. Zemljevid Evrope okrog leta 500 (slika 2) je narejen po podatkih, ki nam jih posredujejo zgodovinarji tega obdobja (Marcelin, Jordanes in Prokopij) (14, 15, 16), in predstavlja stalno naseljena germanska ljudstva na zahodu, na vzhodu pa na Bizantinsko mejo æe pritiskajo Slovani (Venedi po Jordanu) (16).
Slika 2:   Zemljevid srednje in vzhodne Evrope okrog leta 500. (po Prokopiju in Jordanu).
Figure 2: Map of central and eastern Europe around year 500 AD. (according to Procopius and Jordanes).
2 Obdobje do Aleksandra velikega
Œeprav prva priœevanja starih Grkov segajo v obdobje nastajanja mestnih dræavic in zaœetkov kolonizacije v sredozemskem prostoru, so se nekatera izroœila ohranila do œasov, ko so jih klasiœni ali helenistiœni avtorji tudi zapisali. V to zaœetno obdobje spadata veliœastni epski deli, ki ju pripisujemo Homerju (okrog 750 pr. n. ø.). Ob natanœnem branju Iliade zasledimo le en prizor, ki sodi v naø prispevek, in sicer trenutek, ko Dardanci (ilirsko pleme) pridejo na pomoœ oblegani Troji in po porazu z zelmi zdravijo ranjene tovariøe (17). Odlomek sam po sebi ne pove dovolj, tudi zaradi velike œasovne oddaljenosti nastanka pesnitve od œasa, ko naj bi priølo do spopada, ki ga Iliada opisuje, in znaøa pribliæno 400 let.
Povsem drugaœe je z legendo, ki naj bi imela svoje morebitno zgodovinsko ozadje v pribliæno istem œasu, torej v œasu mikenske kulture. Legenda o Argonavtih je povezana tudi z naøimi kraji, saj naj bi se Jazon in tovariøi po uspeøni odpravi vraœali preko Œrnega morja, nato po Donavi, Savi in Ljubljanici do danaønje Vrhnike in nato po kopnem do Jadranskega morja. Za nas je pomembna Medeja, hœi
Grøko-rimski viri o zdravilsvu pri ljudstvih srednje in vzhodne Evrope
kralja Ajeta iz Kolhide, ki je zaradi ljubezni do Jazona le-temu pomagala ukrasti zlato runo. Apolonij z Rodosa, ki je æivel v helenistiœni dobi v 3. stoletju pr.n.ø., je zgodbo prelil v verze in v njej Medejo imenuje pharmaceutria (25, 26), kar predstavlja æensko, ki lahko zdravi ali pa økoduje drugim ljudem s pomoœjo magije in raznih zeliøœ. Medeja je poznala øtevilna zeliøœa in jih je nabirala ob toœno doloœenih urah. Straæarje, ki naj bi prepreœili Jazonu in njegovim tovariøem dostop do zlatega runa, naj bi uspavala z roænatimi cvetovi, ki jih je nabirala zveœer, medtem ko naj bi zmaja zastrupila z zeliøœi, ki jih je nabrala ponoœi in jih nato hranila v polæih v Œrnem morju. Kljub temu, da je zgodba legendarna, lahko vsaj v prvem primeru z veliko verjetnostjo sklepamo na uporabo pripravka iz vrtnega maka Papaver somniferum, ki so ga stara ljudstva pogosto uporabljala kot pomirjevalo, uspavalo in analgetik, zlasti pri ranjenih vojakih. Plinij starejøi opisuje tri vrste maka: belega, œrnega in divjega (27). Posuøen sok, ki priteœe iz zarez (opij), priporoœa kot uspavalo, opozarja pa na njegovo razøirjeno uporabo pri samomorih. Mak so zagotovo poznali tudi stari Slovani, saj je ime rastline praktiœno identiœno pri vseh slovanskih narodih, izhajalo pa naj bi iz staroslovanskega »maku« (28).
Glavnina grøkih virov se pojavi v klasiœnem obdobju, pri œemer prednjaœita oœe zgodovinopisja Herodot s Kosa (485-424) in najslavnejøi grøki zdravnik Hipokrat (460-380). Teæava pri zgodovinopisju je v tem, da so se tako v antiœni Grœiji kot kasneje v obdobju rimske dræave zgodovinarji posveœali v glavnem vojaøkim spopadom, precej manj prostora pa je namenjenega navadam in obiœajem ljudstev. Herodot, ki je prepotoval veœino takrat znanega sveta, morda predstavlja izjemo, vendar pa so njegove trditve pogosto napaœne. Med okoliøkimi ljudstvi glede zdravilstva najbolj ceni Egipœane, ki naj bi znanje o tem posredovali tudi Grkom. Bistveno redkejøe so informacije o ljudstvih, ki jih zajema naø œlanek. Omenjeni so le Skiti, ki so bili v stiku z grøkimi kolonijami ob œrnem morju in so se ob boleznih zatekali k obrednim zdravilcem, primerljivimi z danaønjimi øamani med primitivnimi ljudstvi Sibirije. Bolnika so poloæili na tla in okrog njega polagali lesene palice. Ponavadi so zraven tudi prerokovali, kar kaæe na velik pomen magiœno-religioznih verovanj pri stepskih ljudstvih. V primeru, da je zbolel kralj ali drug velikaø, so izmed prisotnih izbrali nekega œloveka, ga obtoæili, da je po krivem prisegel in v svojo prisego vkljuœil kraljevo ime. Obtoæeni je krivo prisego pogosto zanikal, nakar so poklicali dodatne øamane. Œe so tudi ti doloœili kot krivca istega moæa, so ga na mestu obglavili, nakar naj bi kraljeva bolezen pojenjala (29).
S Skiti je povezana tudi znana Herodotova zgodba o uporabi konopljinih semen. Skiti naj bi se splazili pod rogoznice, vrgli nekaj konopljinih semen na razæarjene kamne, vdihovali pare, ki so se pri tem sproøœale, in tulili od veselja. Herodot razlaga ta obred z umivanjem, saj je takoj za tem opisal, da za osebno higieno nikoli ne uporabljajo vode. Poleg tega omenja tudi pomen konoplje za izdelovanje oblek, zlasti pri Traœanih (danaønja Bolgarija), pri katerih je po njegovem mnenju na prvi pogled nemogoœe ugotoviti, ali je oblaœilo narejeno iz konoplje ali lanu (4, 30).
Tudi Hipokrat je podobno kot vsi njegovi sodobniki razlikoval Grke od manjvrednih barbarov, ki so jih obdajali, vendar v njegovih delih najdemo tudi nekaj opisov zdravilstva pri okoliøkih ljudstvih. Tudi on si je za primer izbral Skite in o njih zapisal, da so bistveno moœnejøe postave in bolj vzdræljivi od prebivalcev Azije in Afrike, kar je
posledica njihovega okolja in podnebja, ki je hladno in vlaæno. Posledica nomadskega æivljenja konjeniøkih ljudstev so tudi poøkodbe in neprestane revmatiœne boleœine v sklepih nog, ki jim med jahanjem prosto visijo s konj. Hipokrat je v svojem opisu uporabi kar izraz skitska bolezen. Te poøkodbe naj bi bile znaœilne tako za moøke kot za æenske, ki so moæe spremljale na njihovih pohodih in jim zato sœasoma postale podobne tudi po zunanjem videzu. O zdravljenju bolezni naj podobno kot ostali barbari ne bi vedeli skoraj niœesar, zato so se po njegovem mnenju obnaøali enako ne glede na zdravstveno stanje. Zlasti njihove prehranjevalne navade se ob bolezni niso spremenile (31, 32).
V  primeru bolezni (tudi skitske) so se najraje zatekali k obrednem enkratnem puøœanju krvi. Z rezilom so odprli veni za obema uøesoma, poœakali, da je odteklo nekaj krvi, bolniki pa so med tem œasom zarad øibkosti zaspali. Ko so se zbudili, so se po Hipokratovem poroœanju nekateri poœutili bolje, pri drugih pa je bolezen ostala. Hipokrat je to obredno puøœanje krvi, ki ga øe danes zasledimo marsikje pri primitivnih ljudstvih, povezal z impotenco pri moøkih. Postopek naj bi negativno vplival na razvoj »semena«, zato moøki, ki so bili podvræen takøni terapiji, po Hipokratovem mnenju niso bili sposobni imeti potomcev in so se vzdræevali spolnih odnosov z æenskami. Verjeli so, da je to posledica æalitve nekega boæanstva. Zaradi tega naj bi bilo med Skiti veliko evnuhov, ki so se oblaœili v æenska oblaœila, opravljal æenska dela in tudi govorili z æenskim glasom. To naj bi bilo znaœilno zlasti za bogatejøe sloje, saj so ti za razliko od manj premoænih prebil veœino œasa jahajoœ na konjih in so zato bolj podvræeni boleznim (32).
V tej zanimivi zgodbi se zrcali avtorjevo nerazumevanje dejstva, da so bili evnuhi med Skiti zelo pogosti predvsem med njihovo aristokracijo. Hipokratu verjetno ni bil znan podatek, da so oœetje pogosto æe v najzgodnejøih letih æivljenja kastrirali svoje sinove z æeljo, da bi lahko predstavljali spremstvo pri plemenskih poglavarjih in na ta naœin priøli tudi do pomembnejøih poloæajev. Podobne zgodbe so bile znane pri øtevilnih starih ljudstvih, nenazadnje so bili evnuhi zelo priljubljeni tudi na dvorih poznejøih rimskih in nato bizantinskih cesarjev, kjer so lahko postali ne le visoki dræavni uradniki, paœ pa celo vojskovodje in nenazadnje carigrajski patriarhi (15)
3 Plinij starejøi
Viri nato popolnoma umolknejo vse do vzpona rimske dræave. Prvi grøki zdravniki so se v Rimu pojavili v œasu vojaøkih spopadov z Makedonijo okrog leta 200 pr.n.ø. Kot prvi je omenjen Archagathus, ki je zaradi svojega slovesa dobil rimsko dræavljanstvo in zastonj hiøo, v kateri je opravljal svoje delo. Ker je izvajal tudi kirurøke posege in je øtevilnim ranjenim rimskim vojakom odrezal poøkodovane ude, je dobil ime «carnifex«, kot so v Rimu imenovali rablje. Njegovi nasledniki so zaradi øtevilnih prepirov, ki so jih imeli med sabo, povzroœili nelagodje med prebivalci. Øuøljalo se je, da so sklenil zaroto proti Rimljanom, ki naj bi jih s svojimi pripravki zastrupljali. V veljavo je stopil celo odlok, po katerem so morali vsi grøki zdravniki zapustiti Italijo. Plinij je zato øe v 1. stoletju trdil, da je medicina edina veda, v kateri Rimljani Grkom ne zaupajo (33).
Plinij starejøi (23-79) je tudi najpomembnejøi vir podatkov o zdravilnih pripravkih, ki so jih uporabljali v njegovem œasu. Njegovo poglavitno delo Historia naturalis je sestavljeno iz 37 knjig, od tega jih je 12 posveœeno pregledu zdravil rastlinskega in æivalskega izvora (23).
farm vestn 2006; 57
Originalni znanstveni œlanki - Scientific articles
Njegovi prispevki so dokaj zanesljivi, le v nekaterih poglavjih zasledimo za antiœne pisce znaœilno pretiravanje, pa øe to se pojavi v glavnem zato, ker je v svoje delo vkljuœil odlomke tujih del, ki pa so poveœini za nas izgubljena. Zanimivo je, da je zelo pogosto omenil vir, iz katerega je œrpal svoje znanje. Tako naj bi Krates iz Pergamona zapisal, da je na obalah Œrnega morja æivelo ljudstvo Ofiogenov, ki so bili sposobni ozdraviti kaœji pik in sicer tako, da so s polaganjem rok na poøkodovano mesto iz telesa odstranili strup (34). Sledi pregled posameznih pripravkov, ki jih Plinij omenja v povezavi z zdravilstvom pri posameznih ljudstvih.
Galci in Veneti, ki se danes pogosto omenjajo kot predniki Slovanov (35), so uporabljali korenino »cotenea«, ki so jo Grki imenovali Symphyton petraeon, ker raste na kamnitih tleh. Sodeœ po grøkemu imenu in opisu rastline obstaja velika verjetnost, da se opis nanaøa na gabez (Symphytum officinale). Plinij poroœa, da so korenino (koreniko), ki je zunaj rdeœerjava, znotraj pa bela, strli in spili z vodo, ali pa so pripravili dekokt z vinom, ki so ga lahko uporabljali notranje ali zunanje. Symphyton so uporabljali pri obolenjih ledvic, prebavnega trakta, pri boleœinah v prsnem koøu in pljuœih, pogosto skupaj z zrni popra. Pripravki iz rastline naj bi imeli tudi izredno sposobnost celjenja ran in pri zlomih kosti, saj je Plinij zapisal, da je Symphyton sposoben zlepiti dva kosa mesa, s katerimi se kuha (36).
Obstajala je tudi rastlina, ki so jo Skiti uporabljali za zdravljenje vseh vrst ran. Vedenje o njeni uporabnosti se je razøirilo po vsej Grœiji, kjer je bila znana pod imenom skitika (Scythica). Plinij jo opisuje kot zelo sladko rastlino in poudarja, da tisti, ki jo ima v ustih, ne œuti æeje ali lakote. Skitika naj bi bila tudi zelo uporabna pri lajøanju teæav, povezanih z respiratornim traktom, zlasti pri astmi (37). V literaturi skitiko vedno enaœijo s sladkim korenom (Glycyrrhiza sp.). Podoben uœinek naj bi imel Hippax, ki ga Plinij uvrøœa med rastline in poudarja, da lahko konji zaradi uæivanja te zeli zdræijo brez hrane in vode tudi do 12 dni (37). Povezavo s konji nakazuje tudi ime pripravka (hippos –gr. konj). Plinij se je tu verjetno zmotil pri prevajanju iz grøœine, saj se je Hippax imenoval sir, pridobljen iz kobiljega mleka, ki je veljal med Skiti za pravo poslastico, o œemer so pisali tudi øtevilni drugi antiœni avtorji.
Zanimiv je izvor latinskega imena za rumeni sviøœ (Gentiana lutea). Ime naj bi dobil po ilirskem kralju Genciju (Gentius), ki se je v 2. stoletju pr.n.ø. vojskoval z Rimljani in naj bi rastlino tudi odkril. Plinij piøe, da je rastlina razøirjena praktiœno po celotnem imperiju, najboljøi primerki pa øe vedno prihajajo iz Ilirika. Ima za prst debelo, do treh komolcev dolgo, votlo steblo, ki ga v enakomernih presledkih obdajajo venci listov, ki so veliki kot solatni. Korenina je mehka, upogljiva in nediøeœa. Priporoœa uporabo korenine, ki naj bi po zauæitju povzroœila obœutje toplote v organizmu, izrecno pa odsvetuje njeno uporabo v noseœnosti (38).
V Plinijevem delu so prisotni øe drugi, za nas relevantni zdravilni pripravki. Zaradi omejenega prostora jih bom le na kratko opisal. Traœani (danaønja Bolgarija) so uporabljali Ischeamon, ki naj bi omogoœal zaustavitev krvavenja, ne le pri manjøih poøkodbah, ampak tudi v primeru, ko je bil celoten ud odrezan. Plinijevo pretiravanje se kaæe tudi v trditvi, da krvavitve zaustavlja æe noøenje amuletov z Ischeamonom. Opis rastline je zelo skromen, saj navaja le, da gre za plezalko z grobimi listi (39). Pri Galcih in Germanih je bila razøirjena uporaba limeja (Limeum) s katerim so zastrupljali puøœice. Omenjeni
so tudi pripravki æivalskega izvora, zlasti kaœe so bile priljubljene v starem veku (simbol boga zdravilstva Eskulapa). Skiti so uporabljali glave strupenjaœ kot protistrup pri pikih, verjeli pa so, da pomaga, œe kaœo s pomoœjo palic dræijo nad vrelo vodo (40).
4 Ostali rimski viri
Tudi rimski zgodovinarji le redko (œe sploh) omenjajo zdravilstvo pri drugih narodih. Najveœji med njimi Tacit (55-120) je posvetil celo knjigo Germaniji, vendar le na kratko pove, da so plemena, ki so æivela ob meji rimskega imperija, prevzela rimske navade, le s stavkom pa omeni pomen, ki so ga pri Germanih imele æenske. Pravi, da so se v primeru poøkodb obrnili na svoje matere in æene, ki so se brez strahu lotile njihovih ran. Domneva celo, da so nekatere germanske æenske imele nadnaravne moœi in so lahko mrtve obujale v æivljenje (41).
Zanimiv opis najdemo øe pri Apijanu (2.stol.), ki je opisoval rimske vojne, med drugim dolgotrajne spopade s pontskim kraljem Mitridatom. Mitridat je vedno imel v svojem spremstvu nekaj pripadnikov plemena Agari, ki so æiveli ob severni obali Œrnega morja. Bili so sposobni zdravilci, ki so za zdravljenje ran uporabljali gobo, ki je po njih dobila ime Agaricum (42). Od tam se je njena uporaba razøirila po vsem sredozemskem prostoru. Gobo lahko øe vedno zasledimo v Merckovem indeksu, kjer jo imenujejo tudi nemøka goba (Polyporus officinalis), uspeva pa na øtevilnih vrstah bora, macesna ali jelke. Vsebuje 14-16 % agarinske kisline (2-hidroksi-1,2,3-nonadekantrikarboksilna kislina), prisotni pa so øe agarikorezin, agarikol, ricinoleinska kislina in cetilni alkohol (43).
Glavni vir za Kelte predstavlja Gaj Julij Cezar (100-44), ki pa posveti skoraj vso pozornost vojaøkim operacijam na ozemlju danaønje Francije in dela Anglije. Kljub vsemu omenja druide, ki so bili sveœeniki, poleg tega pa so se ukvarjali tudi z zdravilstvom. Ker so skrivnosti svojega miøljenja in dela prenaøali le ustno na svoje uœence, o podrobnostih ni dosti znanega. Zdravljenje je bilo povezano z religioznimi obredi, uporabljali so razne rastlinske pripravke (znani so prikazi druidov z belo omelo) in po pisanju Plinija tudi eksotiœne zadeve, kot so na primer kaœja jajca, ki so jih lahko nabirali le ponoœi, vendar ni nikjer podatkov o namenu njihove uporabe (44, 45).
Viri potem znova usahnejo in se pojavijo øele v zadnjem obdobju rimskega imperija. Tako pri Amijanu Marcelinu (330-395) zasledimo skrajøan povzetek Cezarjevih komentarjev (46), Jordanes (?-552), ki je bil po rodu Got, pa je kljub izrazito protirimsko usmerjenem pisanju »pozabil« na opis obiœajev svojega ljudstva in je vkljuœil le mitoloøko zgodbo o Dicineju (Dicineus), ki naj bi Gotom v davni preteklosti prenesel znanje o filozofiji, zakonodaji in zdravilstvu, podrobnejøih informacij pa tudi od njega ne dobimo (47).
Z razpadom zahodnega cesarstva in nastankom »barbarskih dræav« se je antiœno znanje v glavnem ohranilo le na vzhodu. Na zahodu je bilo potrebno poœakati dobrih 50 let do razmaha samostanskega gibanja, ki ga je zaœel sv. Benedikt iz Nurcije (480-543). V bizantinskem obdobju, ki je dobilo ime po prestolnici Konstantinopolis (Byzantion) je priølo do hitrega porasta virov, ki pa ne sodijo veœ v obseg tega dela. Verjetno je praviœno, da pregled zakljuœimo s Prokopijem iz Cezareje (?-562), ki je pisal v œasu cesarja Justinijana (528-565), ko so vsaj v prestolnici øe uporabljali latinski jezik. V
farm vestn 2006; 57
Grøko-rimski viri o zdravilsvu pri ljudstvih srednje in vzhodne Evrope
svojem delu na kratko omeni obiœaj germanskega ljudstva Herulov, pri katerih naj bi bil v veljavi obiœaj, po katerem naj bi vsakdo, ki je dosegel doloœeno starost ali zbolel, prosil sorodnike, naj ga ubijejo in s tem prepreœijo, da bi bil plemenu v napoto (48). Obiœaj je znan tudi z drugih koncev sveta, zlasti med nomadskimi ljudstvi. O tem so na primer poroœali kitajski kronisti. Drugi, za nas øe pomembnejøi odlomek, je kratka omemba navad pri Slovanih. Ti naj bi se v primeru bolezni zaobljubili bogu, stvaritelju bliska, da mu bodo v primeru ozdravitve darovali ærtev v zahvalo za æivljenje (49). S tem se pribliæamo verovanjem, podobnim øamanizmu, ki jih je v svojem delu opisal prof. Minar?ik (4).
5  Sklep
Tako grøki kot rimski avtorji so se zelo redko ukvarjali z navadami in obiœaji okoliøkih ljudstev. Izjema so bile visoko razvite vzhodne kulture in Egipt. Poslediœno so viri, ki omenjajo zdravilstvo pri teh ljudstvih zelo redki in razprøeni po celotnem spektru literature. Izjemo morda predstavlja le Plinij starejøi, ki je v svojem enciklopediœnem delu predstavil praktiœno vse v rimskem imperiju uporabljane zdravilne pripravke in posegel øe globoko k sosednjim ljudstvom. V priœujoœem delu so ti viri prviœ zbrani na enem mestu, s œimer je omogoœeno in olajøano delo nadaljnjim raziskovalcem zgodovine farmacije in medicine. Øe enkrat pa je potrebno poudariti, da so bila pri pripravi tega prispevka uporabljena le vsakomur dostopna dela.
6  Literatura
1.    Grmek MD, Huard P. La medicine paleoslave. Concours Med 1960; 82: 5435-5442.
2.    Grmek MD. Ancient slavic medicine. J Hist Med Allied Sci 1959; 14: 18-40;
3.    Grmek MD. Arapska svjedoœanstva o zdravstvenim prilikama i medicini starih Slavena. Lij vjes 1961; 83: 271-279.
4.    Mina?rik F. Od staroslovanskega vraøtva do sodobnega zdravila. Slovensko farmacevtsko druøtvo in Lek d.d., Gorenjski tisk 1971: 17-30.
5.    Herodotus. Historiai (Zgodbe, The Histories).
6.    Xenophon. Anabasis.
7.    Thucydides. Peritoy Peloponnisiakon polemoy (Peloponeøke vojne, The Peloponnesian war).
8.    Caesar CI. De Bello Gallico (Galska vojna, Gallic war).
9.    Livius T. Ab urbe condita (History of Rome).
10.  Appianus Alexandrinus. Mithridateios (Mithridatic wars).
11.  Tacitus PC. Annales (Anali, The Annals).
12.  Tacitus PC. Germania (Germanija, Germany and its tribes).
13.  Tacitus PC. Historiae (Historije, The history).
14.  Marcellinus A. Res Gestae (Later roman empire).
15.  Procopius   Cesariensis.   Bellum   gothicum,   Bellum   Persicum   (Pod Justinjanovim æezlom, History of the wars).
16.  Jordanes. Getica (History of the Goths).
17.  Homerus. Ilias (Iliada, Iliad).
18.  Homerus. Odysseia (Odiseja, Odyssey)
19.  Hippocrates. Peri aeron hydaton topon (On airs, waters and places).
20.  Hippocrates. Peri archaies ietrikes (On ancient medicine).
21.  Strabo. Strabonos geographikon bibloi (Geography).
22.  Ptolemaios C. Tetrabiblos (Ptolamy`s Geography).
23.  Plinius G. Historia naturalis (Natural history).
24.  Lucretius TC. De rerum natura (The way things are).
25.   Apollonius Rhodius. Argonautica (Argonavtika, The Argonautic). III, 523-539.
26.   Apollonius Rhodius. Argonautica (Argonavtika, The Argonautic). III, 802-824.
27.  Plinius G. Historia naturalis. XX, 76.
28.  Internetna stran:
29.  Herodotus. Historiai. IV, 67-68.
30.  Herodotus. Historiai. IV, 74-75.
31.  Hippocrates. Peri archaies ietrikes. 5.
32.  Hippocrates. Peri aeron hydaton topon. 19-24.
33.  Plinius G. Historia naturalis. XXIX, 6-8.
34.  Plinius G. Historia naturalis. VII, 2.
35.  Bor M, Øavli J, Tomaæiœ I. Veneti: naøi davni predniki. Wien :Editiones Veneti, Maribor : Veœer, 1989, 1-527.
36.  Plinius G. Historia naturalis. XXVI, 6; XXVII, 24.
37.  Plinius G. Historia naturalis. XXV, 43-44.
38.  Plinius G. Historia naturalis. XXV, 34.
39.  Plinius G. Historia naturalis. XXV, 45.
40.  Plinius G. Historia naturalis. XXIX, 21.
41.  Tacitus PC. Germania. 7.
42.  Appianus Alexandrinus. Mithridateios. 88.
43.  The Merck index, 12th Edition, Merck & Co. Whitehouse Station 1996, 34.
44.  Caesar CI. De Bello Gallico. VI, 13-18.
45.  Plinius G. Historia naturalis. XXIX, 12.
46.  Marcellinus A. Res Gestae. XV, 9.
47.  Jordanes. Getica. 11.
48.  Procopius Cesariensis. Bellum gothicum. II, 14.
49.  Procopius Cesariensis. Bellum gothicum. III, 14.
Opomba avtorja: Zaradi øtevilnih prevodov in izdaj del antiœnih avtorjev je bil pri navajanju literature uporabljen naœin, ki je sploøno sprejet v zgodovinopisju. Pri naøtevanju virov (5-24) je podano ime dela v originalnem jeziku, poleg tega tudi angleøko ime, v primeru, ko delo obstaja v slovenskem prevodu pa je dodano tudi slovensko ime. Kasneje, ko se tekst sklicuje na toœno doloœeno poglavje, so z rimskimi øtevilkami oznaœene posamezne knjige, ki sestavljajo delo, z arabskimi øtevilkami pa posamezna podpoglavja ali odstavki. Na ta naœin je omogoœen dostop do originalnega besedila vsem bralcem, ne glede na to, katero izdajo posameznega dela uporabljajo.
farm vestn 2006; 57 13