I It I C1 JEKLO H TEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 UGODEN NAKUP: inštalacijskega materiala za vodovod in ogrevanje, orodja, vijačnega blaga in ležajev - izdelkov iz keramike, primernih za darila - keramičnih ploščic S KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. ■ minicom d.o.o., vegovo 13, m. sobota, tel.: 069 23 895, fax; 31 954 v NINIMN RAČUNALNIKI, KI LETIJO! TNIK Murska Sobota, 1. decembra 1994 • Leto XLVI • Št. 48 • Cena 130 SIT Podjetje SCT iz Murske Sobote je edino, ki v kovinski predelavi ne uspeva zadovoljiti vsega povpraševanja iz tujine, o tem na strani 5. Nafti s« predvidevali sanacijo z večinskim lastniškim deležem ’ vceinsKim lasiiiisMin uvictvui s ^^trola Trgovine, toda atije to ob problemih, ki tepejo Nafto i ,^>v«|j za njeno preživetje, boste I ’^'edeli iz pogovora z direktorjem I "’vueii IZ pogovora z oireMuijvi j^etom Hozjanom na strani 4. ko so Ljutomerčani razpravljali Napravljenem vložku v neuspešno '"^lilnico novih malih podjetij, je eden delegatov skupščine vzkliknil, da cMutomeru vlada ljutomerska mafija; t o tem na strani 3. ^1 ■'i ^aiii Gori^ili Črnec pri Canfeovi so letn’92 zbrali predviden delež za '^Mtiranje vaške ceste. Toda imeli so ’^olo, Mer niso bili v interesni sferi r- '^^benega od sobošMih oblastnikov .• ... M ha* S __i ''izvidnikov, tako so bili ob svojo cesto. MRAZ UNIČUJE, ANTIFRIZ VARUJE PETROL s. k.-/ c j .-O * 'i. r A <1 VREME Ob koncu tedna bo pretežno oblačno in suho Vestnikov koledar 1. december, četrtek, Marjan 2. december, petek, Blanka 3. december, sobota, Frančišek 4. december, nedelja, Stojan 5. december, ponedeljek, Barbara 6. december, torek, Miklavž 7. december, sreda, Ambrož Pregovor Ako zima ne miga z rilcem, otepa z repom. M ■ “M Prihodnji župan bo moral vedeti vse: iz katere smeri prihaja v njegovo občino Miklavž, koliko parkljev ga spremlja, kje živijo poredni otroci in kje nemarni odrasli, ki ne skrbijo za ustrezno odlaganje odpadkov. Vedeti bo moral za število beračev in seveda tudi to, pri katerem gozdiču seje to leto ob prvem Somraku spustil na zemljo božič... ŠE VEČJI USPEH Lilijane Vogrinčič-BEBE 2. mesto na državnem tekmovanju NAJ NAJ natakarica 94 19. novembra v Velenju Priiazno vam bo postregla v bifeju GRILL tržnici v M. Soboti na veletrgovine Je položaj v pomurskem gospodarstvu zadovoljiv ali kritičen? Odgovor na to vprašanje ni enostaven in bili bi v nemajhni zadregi, če hi morali odgovoriti z eno od obeh možnosti. Pravi odgovor je verjetno nekje vmes, čeprav bi skorajda lahko trdili, da so razmere prej slabe kot dobre. Res je, da imamo nekaj dobrih podjetij, ki dosegajo dobre poslovne rezultate, vendar so ta v manjšini. Veliko več je takšnih, ki zgolj životarijo in zanje nikoli ne moremo z gotovostjo reči, kakšna ho njihova usoda. Temeljitejša analiza trenutnih razmer bi verjetno pokazala, da so razmere marsikje kritične, čeprav je splošen vtis nekoliko drugačen. Lahko bi celo zapisali, da ekološko ali tehnološko vprašljivi. Naravne da- j nosil, ki jih ima pokrajina, so tako premalo izko- i riščene, Pomurje pa ostaja še naprej surovinska ! baza za razvita območja. Meso in mleko še ' znamo višje ovrednotiti, vendar se v zadnjem času j tudi nekaterim mesarjem slabo piše, pri žitih pa ! kaj dosti več od pridelave ne zmoremo. V prete- j klosti je sicer bilo nekaj poskusov priprave razHč- i nih razvojnih programov, vendar do njihove 1 uresničitve v praksi nikoli ni prišlo. I V zadnjem času so spet težnje po pomurskem * razvojnem programu, nekatere aktivnosti so stekle, vendar se nam že poslavlja vprašanje, ali bo prišlo do uresničitve. V nekaterih občinah nad Iz centralizma r centralizem? dober, saj v Pomurju doslej še nismo imeli kakšnih večjih socialnih nemirov. Kaže, da so se ljudje s tem, da od časa do časa v kakšni tovarni osta- takšnim programom namreč niso pretirano navdušeni, ponekod zatrjujejo, da imajo že svoje razvojne projekte, z novo lokalno ureditvijo pa se nejo delavci brez dela in tako rekoč na cesti, že bodo možnosti za načrtovanje celostnega razvoja sprijaznili. Je pač tako, da se tudi brez zaposlitve še zmanjšale. Kaj lahko se nam primeri, da bomo nekako da preživeti, saj imajo Pomurci to srečo, da jih je večina še vedno tako ali drugače vezana na kmetijstvo, in to se po svoje kaže v blažitvi socialnih napetosti. izgubili celo tisto, kar že imamo, saj so, denimo, že nekaj časa težnje po preselitvi nekaterih dejavnosti, ki jih opravlja pomurski živinorejsko-vete- rinarski zavod, pa še kakšne podobne primere bi Pomurje je tako rekoč na vseh področjih vselej lahko našteli. zaostajalo za republiškim povprečjem. Bili smo Nova lokalna ureditev, ki je bila določena proti pač na obrobju, daleč od centra moči in odloča- volji ljudi, jo bomo pa na nedeljskih volitvah nja, često pa tudi premalo sposobni, da hi si potrdili in s tem tudi formalno priznali, pokrajini izborili kaj več. Kadri so bili vedno naša najbolj................. šibka točka, tam kjer ni kadrov, pa tudi ni raz- voja. Pa ne ho držalo, da v pokrajini niso zrasli in ljudem oh Muri ne prinaša ravno veliko dobrega. Centralizem, ki je že zdaj tako rekoč na vseh področjih, bo z lokalno razdrobljenostjo in sposobni mladi ljudje, problem je v tem, da jih majhnostjo občin prišel še bolj do izraza. Že nismo znali zadržati ali pritegniti na to območje. Bodisi da jih nismo primerno plačali ali pa jim v preteklosti so nekateri izračunali, da je Pomurje menda v državno blagajno prispevalo več, kot je iz nje dobilo, in verjetno bo tako tudi vnaprej. Da vili. Razmere na kadrovskem področju se vse do trditev, kjer je denar, tam je moč, drži, se je danes niso bistveno izboljšale, kar navsezadnje potrjevalo že do zdaj. Stečaji podjetij v Ljubljani potrjuje kadrovska sestava vodilnih ekip v naših še zdaleč niso bili tako množični kot na drugih podjetjih, saj se le malokje lahko pohvalijo območjih države, pa tudi sicer je država veliko nismo dali priložnosti, da bi se dokazali in uvelja- z mlado vodilno ekipo. Izjema je seveda zasebno bolje poskrbela za ljubljanska podjetja kot za tista podjetništvo, vendar je to šele v povojih. na obrobju. Tudi nobenemu pomurskemu po- V zmoti so bili tisti, ki so pričakovali, da bodo djetju, ki se je prepustilo v reševanje državnemu v Pomurje od drugod prihajali z dobrimi pro- skladu za razvoj, se doslej z njegovo pomočjo ni grami. Če so že bili pripravljerd prenesti kakšne uspelo rešiti. r rinvik' programe, so bili to v glavnem takšni, ki so bili A.C?v?tC uspelo rešiti. stran 2 vestnik, 1. decernbrajl9^ aktualno okoli nas X- PQ SLOVENIJI Čedalje obsežnejše gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Češko LJUBLJANA - Generalni sekretar italijanskega zunanjega ministrstva Ferdinando Salleo ni prinesel odgovora na slovenski predlog o morebitnih temah za nadaljevanje pogovorov med državama. To je bilo možno razbrati iz pogovorov, ki jih je imel s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Ignacem Golobom. LJUBLJANA - Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti so slovenskim inovatoijem podelili priznanja 43. svetovne razstave izumov in inovacij Eureka 94, ki je bila sredi oktobra v Bruslju. Naši inovatorji so prejeli 5 zlatih, 4 srebrne in 11 bronastih medalj. LJUBLJANA - Državni zbor je končal odločanje o dopolnilih k zakonu o varstvu rastlin. Poleg tega so poslanci sprejeli vrsto ratifikacij mednarodnih sporazumov, med njimi tudi priznanje kneževine Andore. Potrdili so tudi parlamentarni poslovnik in končali drugo obravnavo nacionalnega raziskovalnega programa. ■ LJUBLJANA - Hrvaškemu veleposlaniku v Sloveniji Mi- Ijenku Žagarju so na ministrstvu za zunanje zadeve vročili noto, s katero Republika Slovenija ostro protestira zaradi ravnanja hrvaške policije v Piranskem zalivu. Na območju pod nadzorom slovenske policije je prišlo do incidenta med hrvaško pomorsko policijsko patruljo in slovenskim ribičem. RADENCI - Predsednik Milan Kučan je odlikoval Fedorja Pirkmajerja s častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge pri poso dabljanju in organiziranju številnih panog slovenskega kmetijstva, še posebno za dolgoletno uspešno delo na področju vinarstva ter plasmana slovenskih vin v tujini. LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je odlikoval predsednika uprave Revoza Bernarda Coursata s častnim znakom svobode Republike Slovenije, in sicer za dolgoletne zasluge pri utrjevanju in pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Francijo in za delo v prid naši državi, zlasti ob njenem osamosvajanju. Kmalu ceska tovarna Gorenja traktorji Zetor že letos za dodatnih 5 odstotkov W . razum je znižal ceno » r.r,rr>stitvp Carine 23 0 C . češki trg je za slovenska podjetja zelo pomemben; če so dovolj gospodami pri izdelovanju in nimajo nepotrebnih dodatnih stro- škov, SO lahko dovolj konkurenčni zahodnim izdelkov tako po kakovosti kot ceni. In Čehi vedo, da lahko izbirajo: če jim ne ustreza previsoka cena, se bodo usmerili k drugim. Nič več ni planskega gospodarstva, kjer bi imel zaradi političnih odločitev ta ali oni partner ali država prednost. Med podje^i, ki so »osvojili« češki ti^, je prav gotovo Gorenje. Na Češkem so prodali že okrog 500 000 Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov. Letošnji Gorenjev promet na relaciji Slovenija-Ceška ima vrednost 45 milijo- nov nemških mark, oziroma Gorenje izvozi na Češko belo teh- niko v vrednosti 55 milijonov mark, uvozi pa izdelke in dmgo v vrednosti 20 milijonov mark. Prihodnje leto naj bi se izvoz in uvoz izenačila, kajti letos je pokritost izvoza z uvozom komaj 43-odstotna. Prav gotovo pa lahko takšne spremembe napoveduje le Gorenje, kajti eden največjih in najpomembnejših sistemov v Republiki Sloveniji s 6200 zaposlenimi je tudi največji slovenski izvoznik na Češko in 4. največji uvoznik iz Češke v Slovenijo. Gorenje kar 22 v tujini. 1991 leta so tudi v Pragi na Češkem ustanovili lastno podjetje, ki je letos dobilo lastne poslovne prostore in POSVETU ■ OTTAWA - Kanadski premier Jean Chretien in novoizvo- Heni mehiški predsednik Emesto Zedillo sta podprla včlanje-nje Čila v severnoameriški sporazum o prosti trgovini (Nafta). V Nafti, ki so jo ustanovili 1. januarja letos, so zdaj ZDA, Kanada in Mehika, obsega pa trg s približno 360 milijoni porabnikov. ■ KAPOSVAR - Na sestanku delovnega komiteja Delovne skupnosti Alpe- Jadran je Franc Mlkša za prihodnji dve leti tudi formalno prevzel v tem trenutku zelo zahtevno usklajevalno vlogo: Slovenija bi morala v prihodnjih dveh letih kot predsedujoča članica poskrbeti za posodobitev ciljev Delovne skupnosti v skladu z novimi političnimi in gospodarskimi razmerami ter vključevanje v evropske povezovalne procese. ■ BONN - Pod delovnim naslovom »Skupaj prenoviti Nemčijo« je zvezni kancler Helmut Kohl v bundestagu novemu parlamentu in javnosti na povsem nov način predstavil vladni program, ki naj bi povezal še vedno na vzhod in zahod razdeljeno Nemčijo, združil vse različne si politične skupine in s tem združeno Nemčijo dokončno pripravil na »izzive prihajajočega novega tisočletja«. NEAPELJ - Tu je potekala prva mednarodna konferenca o organiziranem kriminalu. Sprejeli so dokončni dokument, v katerem se 140 sodelujočih držav obvezuje, da bodo tesno sodelovale v boju s svetovno mafijo. BEOGRAD - Posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN za nekdanjo Jugoslavijo Jasuši Akaši se je sešel S srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in vodjo upornih hrvaških Srbov Milanom Martičem. Pripravili so predlog sporazuma. ki ga je Akaši predstavil srbski strani v BiH. Dokument predvideva takojšnjo ustavitev spopadov na območju Bihača in napotitev človekoljubne pomoči ogroženemu prebivalstvu. MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je izjavil, da Ruska federacija Estoniji ne namerava vrniti niti enega samega centimetra spornega ozemlja na meji med državama. S tem se je odzval na estonsko zahtevo po vrnitvi približno 2 tisoč kvadratnih kilometrov zdaj ruskega ozemlja, zasedenega pred 2. svetovno vojno. ■ OVIEDO. - Palestinski voditelj Arafat in izraelski premier Rabin sta se srečala prvič po nedavnih spopadih med islamskimi skrajneži in palestinsko policijo na območju Gaze. V Španiji so jima podelili nagrado Asturijski princ, sicer eno najvidnejših španskih nagrad. POZNANJ - V tem poljskem mestu so se na prvem sestanku ____zbrali predsedniki vlad štirih držav Višegrajske skupine in Slovenije. Pogovorov se je udeležil tudi slovenski premier dr. Janez Drnovšek; ki je izjavil, da ne obstajajo nikakršne formalne ovire, zaradi katerih Slovenija ne bi mogla postati enakopravna članica Srednjeevropskega sporazuma o svobodni trgovini (CEFTA); ■ GROZNI - V glavnem mestu Čečenije so po spopadih sile, zveste predsedniku Dudajevu, pregnale upornike iz središča Groznega. Po trditvah vladnih virov naj bi v bojih padlo približno 200 upornikov, 120 pa naj bi jih zajeli. BEOGRAD - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je bil na večdnevnem obisku v Srbiji, kjer se je dvakrat sestal s predsednikom Slobodanom Miloševičem. Pogovarjala o krizi v BiH ter o odnosih med Zagrebom in Kninom. sta se se uvršča med osem največjih — ,r bele tehnike izdelovalcev v Evropi; od 38 podjetij jih je O možnostih sodelovanja s Francozi VESTNIK Izdaja Podjetja za Informiranja Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredniitvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jarše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Ščmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprava: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1994 je 1.600,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.200,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z dne 30.1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Na povabilo območne gospodarske zbornice za Pomuije sta prejšnji teden prišla na obisk v Mursko Soboto francoski veleposlanik v Sloveniji Bernard Poncet in gospodarski svetnik pri francoskem veleposlaništvu Pierre Compagnon. Na sedežu zbornice sta se s predstavniki nekaterih pomurskih podjetij pogovaijala o dosedanjem gospodarskem sodelovanju med državama, predvsem o možnostih, kako ga povečati, vanj pa v še večjem obsegu vključiti tudi pomurska podjetja. Predstavnike francoske ambasade je sprejel tudi predsednik soboške občine Andrej Gerenčer, nato pa so obiskali še soboško tovarno Mura, ki je največji pomurski izvoznik v to državo. V trgovinski menjavi med Slovenijo in Francijo še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, saj največji obseg sedanjega sodelovanja odpade na avtomobilsko industrijo. Med pomurskimi podjetji v Francijo največ izvozi soboška Mura, saj je v letošnjih prvih osmih mesecih njen izvoz v to državo dosegel vrednost 8 milijonov 398 tisoč ameriških dolarjev, Mura pa je v tem času iz Francije uvozila blago v vrednosti 4 milijone 839 tisoč dolorjev. Medtem ko Murin izvoz predstavlja 3 odstotke celotnega slovenskega izvoza v Francijo, ostala pomurska podjetja v sodelovanju s to državo ne ustvarjajo večjega prometa. To bi lahko sklepali tudi iz podatkov za letošnje prvo polletje, ko je skupen izvoz pomurskega gospodarstva v Francijo dosegel vrednost 6 milijonov 625 tisoč dolarjev, uvoz pa 5 milijonov 814 tisoč dolarjev. Med pomurskimi izvozniki v Francijo velja omeniti še Elrad in Radensko, vendar pa je prvi po težavah, v kakršne je zašel, izgubil nekatere partnerje. Po besedah predstavnikov območne gospodarske zbornice pa je v zadnjem času vse več stikov s francoskimi podjetji, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov in izkoriščanjem geotermalne vode. Predstavniki francoske ambasade so pokazali pripravljenost, da pomagajo pomurskim podjetjem pri vzpostavitvi stikov s francoskimi podjetji, kazalo pa bi razmišljati tudi o organiziranju tako imenovanih poslovnih borz, kjer bi se zainteresirani lahko dogovorili za konkretne oblike sodelovanja. L. KOVAČ godbo o generalnem zastopstvu. Na osnovi te pogodbe so na slovenskem trgu prodali 1200 traktorjev in tudi prihodnje leto naj bi kupili in prodali 600 trakoterjev Zetor, kar je polovica vseh prodanih trak- torjev v Sloveniji (med 30 konkurenti). Če bo ostala prodaja na isti ravni kot letos, pa je vprašanje, kajti Zetor iz leta v leto dviguje cene - po mnenju strokovnjakov pa se hkrati s ceno ne zvišuje kakovost. Če ne bi bilo podpisanega sporazuma o prosti trgovini, bi bili oprostitve carine za prgoviDi kov). Tudi v Gorenje so prepričam, da »i^^ mika« notranje ne m £, vati na cene, zato bodo v šali vse, da bo prišlo d« "J, oblik sodelovanja med . u,. jem in Slovenijo v oneraciie, saj bi števi obliki^ operacije, saj^.bi J^^8*-venska podjetja lah^ jele. Ijala kakovostne ses^^ venska podjetja BERNARDA B. se imenuje Gorenje Spol, •» »v s.r.o., Praha. Hčerinsko po- Poslovno srečanje gospodarstvenikov « S? ?io“ve“'.iS; Madžarske in Slovenije v Sombotelu dek v sodelovanju med Slove- ModŽarskem nijo in Češko pa se obeta pri- djetje so ustanovili tudi v so- hodnje leto, ko bo Gorenje v Pragi odprlo svojo prvo tovarno za izdelovanje kuhinjske opreme, naj večji češki partner Drugič v Somboteitt Na Območni gospodarski zbornici za Pomurie v Murski Sobot* |,j) Na Območni gospodarski zbornici za Pomuije v Murski XT« V/OIUIH.U1 gvspvucusu ^uuiUKi ra r uiuuijc t Ijajo, da sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Madzais* ’ ja prodajno-nakupnega podpisan spomladi in je začel veljati julija letos, ne vpliv« » ir«*® i uvoz, saj bo tudi letos (tako kot lani) Slovenija iz Madžari Sl izdelke v vrednosti čez 126 milijonov dolaijev in izvozila milijonov dolaijev blaga. So pa zato vse pogostejši in trdnejš'«jj poin«' poslovni stiki med gospodarstveniki iz Slovenije in Madžarsk«’ Ig«! nijo tudi dolgoročnejše poslovno sodelovanje na višji ravni' prodajo in nakup izdelkov. Na primer kar 40 odstotkov “ jjgj p« i noslovne borze v Pešci ie sklenilo konkretne nosle. Velika jj it Zetor pa bo prešel iz klasič- nega v kooperacijski odnos. Gorenje Trgovina je eno najmlajših podjetij v sistemu Gorenja in je specializirano za zahtevnejše oblike trženja; slo- ________...________________ _______ venski trg dobro obvladujejo poslovne borze v Pešci je sklenilo konkretne posle. Velik® z ekskluzivnimi zastopstvi tujih vzpostavljanju teh stikov gre prav Območni gospodarski * firm, dobrimi povezavami Pomuije, predvsem Francu Ptičku. z grosistično in drobnopro-dajno mrežo ter učinkovito organizirano servisno mrežo. Količinsko in vrednostno je 2^tor njihov najkakovostnejši partner (na drugem mestu je prodaja viličarjev Clark in Deca), z njim pa so svojo mrežo ponovno razširili na kmetijsko področje. 1992. leta sta Gorenje Trgovina in Zetor podpisala prvo, letos na kmetijsko--živilskem sejmu pa drugo po- F Iz Zagreba piše— Zadnje srečanje v Sombotelu v četrtek, 24. novembra, J® pjsti- . Center za razvoj podjetništva Železne županije, soorganizator FL^JeOi*' ra larvuj pvujciiiibLva županije, suuigaiit*-«’- ' inoOJ^‘ i Območna gospodarska zbornica za Pomuije ter Center za If.,_ T___J_____ Tl____ _ . V v • n_ __.;,'oV6 štva Lendava. Prvo poslovno srečanje v mestu Sombotel j štirimi leti; tokratno je potekalo v hotelu Claudius v Sombot^^h.jjij, 17 slovenskih firm pa se je oglasilo okrog 30 madžarskih slovenskimi podjetji, ki so zainteresirana za sodelovanje z gospodarstvom, so Agroservis ICS Ljutomer, Mlakar & SiD Pomex, Barex, LIV, Lisca (le-ta se je prvič udeležila Framat Lendava, Kogo Lendava, Montaža Lendava, VEJ’ jjetij,w’ zar Beltinci, Tehnostroj Ljutomer in drugi. Od madžarskih p J jgi;!)*’ omeniti lesnopredelovalno FALCO Sopron, GARDEN in podobno), Femipari Kisszbv, DOMETAL (Domiter iz LIV Postojna sta začela s skupnim proizvodnim obratom), i^iv roslojna sta začela s skupnim proizvodnim ooraiouv, (uvažati želijo kmetijsko mehanizacijo) in drugi. R Vukovarski sindrom Ko so si petični Zagrebčani po večdnevnih pregnance, Alenka Mirkovič je v ZD^’ veselicah ob 900-letnici mesta zdravili Vukovič pa v Vinkovcih ... mačka, so se v Djakovu, na tretjo obletnico Ironija usode je, da se vukovarska " padca Vukovarja (18. novembra), prvič pravzaprav ponavlja na vseh bojiščin a zbrali njegovi branilci. Oblastniki so poslali Jugoslavije, tudi v bihaški regiji, kjer v ogenj le generala Janka Bobetka, ki je le še izognejo ponavljanju druge, s svojim predolgim govorom besedičil o sko- in zdravemu razumu nedojemljiva P M rajšnji osvoboditvi okupiranih območij Hr- sindroma. Toda le v primeru, če vaške in dolgočasil vukovarske veterane. Bihača s poveljnikom njegove Glavni so ostali v Zagrebu, na zaprti premi- ralom Atifom Dudakovičem eri filma - tako kot so v prejšnjem režimu le govski oblastniki ne bodo tako za politike pripravili premiero Bulajičeve so hrvaški oblastniki z legendarnim -l^ Neretve - Vukovar se vrača domov, ki je Vse drugo, kar je bilo vmes, po sploh prvi igrani hrvaški film na temo vuko- zaznali ob padcu Vukovarja, ki je bo varske tragedije. ■ za mednarodno priznanje Hrvaške, gi}j, V Djakovu so se prvič po treh letih našli ko tako imenovana varovalna obmoČ zadnji poveljnik - vukovarske obrambe Mile muslimanske enklave, igrajo vlogo Dedakovič-Jastreb, njegov namestnik Branko rezervatov za Bošnjake, da kot g‘0'' Borkovič - Mali Jastreb, vojni župan Vuko- srbske agresije ne bi »onesnaževale^' .»gtil, ................... -................- - - - /Zrn' razlaga Miloševičev P Varja Marin Vidič - Bili, novinarka Radia okolja v Evropi. Češ saj so tako Vukovar Vesna Vukovič in mnogi drugi, ki so krivi, te • .lUl' še danes pravzaprav tragične osebnosti vuko- v vlogi sopredsednika mirovne Konj'-,-varske epopeje. Legendarnega poveljnika hr- David Owen. »Če Muslimani iz " vaškega Stalingrada so po padcu Vukovarja ne bi izzivali Srbov, bi nemara v vaškega Stalingrada so po padcu Vukovarja ne bi izzivali Srbov, bi nemara v -aretirali in v hrvaškem preiskovalnem zaporu zavladal mir,« lord Owen pojasnili^, jir pretepali do nezavesti, da je postal 80-odstotni rodni recept za »rešitev« balkanske invalid, ki danes toži hrvaško državo za nekaj v resnici pomeni najbolj razdiralno več kot milijon nemških mark odškodnine. Po bombo Evrope. t trikratnem sojenju, na katerem se je oblast Sicer bi se veliki mojstri v balkanskibi' zaman trudila, da bi dokazala Jastrebovo kjer uradno pripravljajo »zvarke za tti »spodkopavanje ustavne ureditve Hrvaške« in stvu pa razpihujejo vojno, vsaj celo gospodarski kriminal oziroma prisvajanje naučili iz zgodovine, tudi iz i denarja za obrambo Vukovarja, se je Mile greba, ki smo jo uvodoma omenili-Dedakovič - Jastreb umaknil v podravsko va- Zagreb predstavljali le dve jir sico Ferdinandovec pri Virovitici in se posvetil Kaptol (s škofijo) in meščanski črfd" ’ kmetovanju. »Da, pred štirimi leti je imela v srednjem veku uprizarjala prave ’ ■■■ ■ ■ ■ • ‘ st J i .( I 1 1 ) l j k ». • k večina vukovarskih borcev svoje domove, pa Se danes spominja Krvavi most t svoje družine in svoj duševni mir, danes pa Medveščak, ki je ločeval obe naselji- oFu/c ifi sFuj uu^K.vrti rniff pu ivituvcuGUB,, tči jč lUGtfvui uuc tipi*, n sami lahko vidite podobe razvalin Vukovarja, je habsburški in hrvaški vladar k’ t ki jih vsak po svoje predstavljamo,« pravi nil, da obračuna s prebivalci Kapl^ ’fef^ vojni župan Vukovarja Marin Vidič - Bili, ki nenehno izzivali spopade z Gradeči je bil po padcu Vukovarja več mesecev zaprt nandova vojska je v nekaj dneh ij v srbskih taboriščih, danes pa je navadni brez- tol in tako postavila temelje za bUNl jj tV domec. mesta. Res je, da je bilo med Tudi nihče od znane ekipe vukovarskega deloma uničeno predmestje iP radia, ki je med 100-dnevnim srbskim bombar- da je morala nekakšno ceno plačah diranjem Vukovarja z dnevnimi poročili opo- medmestnega sovraštva in spopadov-, , gumljala državljane Hrvaške v tedaj neenakem bi mednarodna skupnost pri ''e^^vanj . boju s srbskim agresorjem, danes ne deluje ske krize uporabila Ferdinandov v hrvaških elektronskih medijih. Najbolj zna- bi danes - namesto jalovega bes^u ■ nega reporterja Sinišo Glavaseviča so okupa- iskanja miru - ^£e lahko govorili o č torji pokončali ob vdoru v Vukovar, nekdanji utrjevanju, preclvsem pa bi bilo dO .jj fts . direktor radia Josip Estereicher deluje kot na žrtev in iznakaienosti ene najbogt^i^i^fli^ mestnik šefa državnega urada za begunce in nekdanje Jugoslavije. PETER direktor radia Josip Estereicher deluje kot na mestnik šefa državnega urada za begunce in nekdanje Jugoslavije. J ■11 Sl h A A A 4) ; Iti i*« S A 'fc j )94 vestnik^decembra 1994 stran 3 II aktualno doma vlade KOMEl^M I j Občinam le 30 odstotkov liji ! adi flt-lini dohodnine bilo to 40 odstotkov. Ta delež so zmanjšali zaradi izvršnega prevzema nalog in pristojnosti upravnih delavcev na podlagi zakona 30- jii- o financiranju občin je pripravljen ia sprejem v parlamentu po hitrem postopku. O samoprispevkih eno leto i^išljanja. tu-ijih ot-solo-avte’ eK If lini o upravi. Na tej podlagi se je zmanjšala poraba občin in povečali izdatki države. Po dosedanji ureditvi se dohodnina nakazuje po stalnem bivališču zavezanca na račun, ki je odprt v občini stalnega bivališča. V vsaki sedanji občini je odprtih 6 vplačilnih računov za posamezne vire dohodnine. Sredstva na teh vplačilnih računih se dnevno 2’’'*« j® na svoji zadnji seji sprejela predlog zakona o financiranju praznijo v dobro žiroračuna države 5''“’ k' ga bo sedaj predložila v obravnavo parlamentu, slednji pa naj bi '' tfotr® žiroračuna o čine. Pn itoirl' I*** f'*!rem postopku tudi sprejel, tako da bi že pred novim letom u' ''eljavo. Minister za lokalno samoupravo Boš^an Kovačič je na 4ep'^'" ‘'®®f*r®nci dejal, da bodo občine dobile 30 odstotkov proračun-’f®naija, zbranega z dohodnino; izravnave pa bodo do 90 odstotkov ••m''* ®*gn*nvljene porabe. Izravnava naj bi proračun stala okoli 2,2 Posl p * Tukaj niso upoštevani dolgovi občin, ki bodo prav t^o jji (•Iržavno breme in jih je kar za 8 do 9 milijard tolaijev. Presežni '' občinskih strukturah so poglavje zase; njihovega natančnega se ne ve. ' ‘'mel ■° financiranju občin je ! finančni akt; v njem je 52 I jif’ ''ci^ina nanaša S-, . V zakonu so osnovna izhodišča za . Določeno je, Hj, -J' za premoženje občine, leti J °hodki od premoženja, ka- «8' J “n d '''**^* vu piCHlvz.c:xtja, fkO” mli I in nedavčni prihodki rtt i‘i58c«ai° občinam, kako država P" dodatna sredstva obči- !« I«1 lila ni-■ed led i® i«, »)' fr 11’ .It iP i« 'kesa d^.''®''na načela proračun-ptoj . financiranja (integralnost sLa določitev proračun- kcL da Računsko sodišče ’kaln P°®io''anje samoupravne ^jih ^^'*Pnosti ter pravnih oseb, je nii?^'®dovi lokalna skupnost ali 'astnik, ministrstvo za fi-itedj. P® tudi nadzoruje porabo siedji ^.Ugotovljene porabe in finančne izravnave, da '{^^d^nciranja pokrajin od- liitei ki so jih ustanovile. ° financiranju občin na splošnih proračunskih ’ 'c Domeni da ie nroračun Siji' j® proračun {ib. 'firiani^ni inetciimont nh- Sje •finančni instrument ob- se izkazujejo vsi '''liorik izkazujejo J, Zakon temelji Se 7 __ 'n tudi izkazujejo načrto- na na- ''iti prihodkov, ki so Sp zakonom o lokalni sa- ingotov! nemoteno fi-"ledte^i® nujnih nalog občine, ko je svobodni odločitvi J”!, ti ’^Pttščeno financiranje ''Se. dopolnjujejo temeljne na- na- V določbah zakona je a’ 5® nanaša zakon SS”-. z katerih virov se j '"ancira. Občine se finan-"'''kai,,'''"’®"'’ ki jih določa zakon •• ttfA- ' SaniouDravi. to ie c f Ptem 5?'’vonpravi, to je davkov davkov od dediš-w dl, davkov od dobitkov od ^Pteitij/®davka na promet "m ter iz dela dohodnine. Nveč ®d nadomestila Stavk Obj ®no zemljišče '■irT J®?Po*agajo tudi k')'’Sd °®hodkov, kai jc ULUU-i® fi^t zakoni. Med temi najizdatnejše nado-pa, "porabo stavbnega zem-a"'la(lu občine predpisujejo (('"tečih ^^akonom o stavbnih b, ’ Prio V^'"® razpolagajo tudi ki jih lahko J® v skladu z zakonom fi'*'' Za n denarnimi kaz-S, ?Pf®kršk, Si >P°žarne gozdnih ih’ 1'11 dmn?'' '' občinah je zakon; le pri davku b 'ahko občina pred- Szan ®‘'’® davčne ‘ 'S^A^^-voje . "bčin^i^v® P®’’®' ^kon„ poglavju Proračun U^iese , podrobneje določeno, ip .'''j®o proračun občine. '^''"^ovanje občinskega na izkazovanje na P'^°'‘ačuna, ker oba te-Vabfiej/i^^kih izhodiščih. Toda Vv^hčin.K.'^P®ljave so prAn„«. ^'h. h'kim odlokom o prora-'Olže- z dru- kar je dolo- S>i>o s ;e, ki jih določi ob-(turistično) takso. takse in pristojbi- cest, taka. obveznosti za svojega področja ozi- lu??lti /zpeljave so prepuš- i® lahko le I'fotj, zagotovljene porabe Dr. .'"^plačila glavnice in ne 5 odstotkov zagotov-, Zadolževanje, daljše i® smiselno le za %ib .ha področju gospodarskih uMe 7 '’■ zadolževanje se J iti j.^h^iolževanje javnih podje-katerih ustanovitc-Sj.^hhčine :--- ■■ ■•- nja tistih nalog, ki jih občine morajo izvrševati v skladu z ustavo in zakonom. Za opravljanje nujnih nalog, to je zagotovljeno porabo, se šteje: sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave, sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnošolskega izobraževanja, otroškega varstva, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, zdravstva in drugih dejavnosti, za komunalno, stanovanjsko in cestno dejavnost ter sredstva za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliškogledne službe. Manjši prihodki od dohodnine novih občinah bi to pomenilo, daje potrebno odpreti v 147 občinah vsaj 6 vplačilnih računov za dohodnino, to je skupaj 882 računov. Zaradi tega se bo povečala negotovost občin glede bodočih prilivov iz naslova dohodnine tako z vidika likvidnosti posameznih izplačevalcev kot z vidika napak pri nakazovanju davkov. Tovrstno nakazovanje predstavlja tidi veliko administrativno in stroškovno breme za davčne zavezance in izplačevalce plač in drugih prejemkov. Tako se lahko v načelu zgodi, da mora en izplačevalec nakazati podvrste dohodnino na več plačilnih računov v 62 občin, z uveljavitvijo nove lokalne samouprave pa bi to pomenilo na več vplačilnih računov v 147 občinah. Zato naj bi vsi davčni zavezanci in izplačevalci prejemkov nakazovali podvrste dohodnine in dohodnino na vplačilne račune, odprte na enem mestu. S tega računa naj bi se sredstva razporejala v občinske proračune. Ključ razporejanja po posameznih občinah bo predstavljal delež posamezne občine v odmerjeni dohodnini zavezancev za dohodnino, ki imajo stalno bivališče v občini, za pred- V predlogu zakona o financira- preteklo leto. Ti podatki so na ražnju občin so urejena vprašanja polago po končanih postopkih za v zvezi z delitvijo vira dohodnine odmero dohodnine. Ugotovljen med občinami in državo. V pred- delež dohodnine predstavlja fi-logu zakona o financiranju občin je skalno moč prebivalcev posamezne določeno, da občinam pripada 30 občine glede na vso pobrano do-odstotkov dohodnine. Do sedaj je hodnino. Del dohodnine, ki pri- pada občinam, se tako izkazuje kot izvirni prihodek občine. Agencija republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, dnevno razporeja prihodke iz-dohodnine na žiroračune proračunov občin in proračuna države. Na ta način bodo zagotovljeni stabilni viri financiranja, ki bodo neodvisni od gibanj davčnih osnov po posameznih občinah in občinam znani vnaprej. Župani bodo razpolagali s sredstvi samoprispevka v zakonu o lokalni samoupravi je predvideno, da občine uredijo medsebojna premoženjska pravna razmerja najkasneje v 6 mesecih po konstituiranju občinskih svetov. Da bi se omogočilo korektno dogovarjanje o razdelitvi sredstev in obveznosti, se v tem času občine ne smejo zadolževati. Za ureditev razmerij v zvezi s samoprispevki je vlada predlagala prehodno obdobje enega leta. V tem času bi se občinski sveti in občine dogovorile o tem, ali naj se pobiranje samoprispevka nadaljuje ali ne. Dokler ta dogovor ni sprejet, se uvedeni samoprispevek pobira; nadzor nad uporabo sredstev pa izvajajo župani občin, ustanovljenih na območju prejšne občine. V začetku leta 1995 je potrebno sprejeti zaključne račune prejšnih občin. Za izdelavo le-teh je odgovoren organ, ki je to delal v prejšnjih občinah. Do konstituiranja občinskih svetov še ne bodo sprejeti proračuni za leto 1995. Glede na potrebo po nemotenem izvrševanju I nalog je predlagano, da so v tem obdobju nadaljuje financiranje po proračunu preteklega leta prejšnje I občine, vendar le prek enega žiro-I računa, to je računa občine, ustanovljene na območju sedeža prejš-; nje občine. S sredstvi pa naj bi razpolagali vsi župani teh občin. MARJAN HORVAT Na »udaru« je bilo vračilo deleža občine Ljutomer v zasebnem podjetju INPO Ljutomer,pa tudi plače zaposlenih na občini so vznemirile delegate občinske skupščine Pozabiti na 15.000 mark? Občina Ljutomer je svojčas vložila v zasebno podje^e INPO iz Ljutomera, ki ga vodi Silvo Potočnik, 20.000 nemških mark kot svoj delež v ustanovitvenem kapitalu. Obetali so si namreč, da bo to podje^e dokaj dobro gospodarilo in s tem prinašalo v občinsko • •• vinženn družbena sredstva tudi dobiček, da bodo torej vložena družbena sredstva blagajno tudi dobiček, da noao lorej viuzcua UlUiiUviia divuaiTu primemo poplačana. Cez čas pa so ugotavljali, da so se ušteli in delegati so sprejeli sklep, s katerim so zahtevali umaknitev deleža iz podjetja INPO. Od tega je preteklo že skoraj leto dni, denar pa še vedno ni vrnjen, in sicer niti ena marka. To pa je bila tudi tema, ki je najbolj in najdlje razvnemala delegate na čertrtkovem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine. nem zasedanju Na mizah so imeli odgovor na delegatsko vprašanje, ki ga je v zvezi s tem na prejšnji skupščini postavil Blaž Žanjko-vič, in to ni bilo prvič. Končno je zadeva prišla tako daleč, da je o zadevi podalo svoje mnenje oziroma razlago postopkov občinsko javno pravobranil-stvecv Ljutomeru. Le-to je med drugim na delegatsko vprašanje odgovorilo, da je bila med-Temeljnem sodišču stroški cenitve podjetja INPO pa naj bi znašali okvirno 10.000 nemških mark. Sodišče bi po tem na V Murski Soboti, na katerem je SO Ljutomer vložila tožbo, že glavna obravnava, in da si je sodišče prizadevalo, da bi prišlo do zgladitve spora, kar bi imelo za posledico hitro in rešitev za obe sprejemljivo .. strani ter minimalne pravdne stroške. Sodišče je v zapisniku suusr-v. -------J- ■ navedlo možnost, da bi INPU zne- I izplačal občini Ljutomer _____ sek 5.(XK) mark v tolarski protivrednosti in tako občina ne bi bila več družbenik omenjenega ' podjetja. Zakoniti zastopnik ' tožeče stranke pa je prosil 3()-dncvni rok, da bi se lahko . o tem dogovorili na SO Ljuto- ■ je smiselno le za i Od javna podjetja i M ---j„. , k ,i , ustanoviteljev dobiti so-! zadolževanje. Podrobno ^ti tudi koncept financira- za mer. In kaj naj bi se zgodilo, če bo sprejela prcdla-avc? V obrazloži- občina ne gane poravn tvi občinskega javnega pravobranilca (namestnice ga. Bukovec) jc ntivcdcno, da bi sc pravdni postopek nadaljeval. vsej verjetnosti naložilo plačilo predujma občini, pravdni stroški pa bi lahko v končni fazi celo presegli višino vloženega prispevka, to je 20.000 mark. Sodeč po tem odgovoru, naj bi se torej občina Ljutomer za-dovljila z vračilom 5.000 mark, na 15.000 mark svojega vložka pa enostavno pozabila. Takšnemu predlogu je večina občinskih poslancev nasprotovala, nnsfbno kritični pa so bili bi nekateri dobili v kuvertah tudi do 200.000 tolarjev poračuna za 6 mesecev, poleg tega pa so se precej povečali količniki njihovih plač, razen pri tistih z najnižjimi osebnimi dohodki. Ali je to prav in ali se je tudi povečala storilnost? Ob tem je Pavle Šerc opozoril tudi na prenizko vrednotenje delovnega mesta računalnikar, za katerega se zahteva visoka izobrazba, koeficoent za njegovo plačo pa naj bi bil 3,60. Ali je to zato, da človeka za to delovno mesto na občini sploh ne bi dobili, in bi tako lahko te storitve še naprej opravljalo zasebno podjetje, se je spraševal. Ludvik Bratuša, predsednik IS SO Ljuomer, ki je lastnik tega podjetja, je med drugim odgovoril, da je bila pogodba o vzdrževanju računalniške posebno kritični pa _ .. _ a. 19 --------- - Jelka Rostaber, Blaž Zaiuko-vič, Pavle Šerc in Drago Skr-lec. Slednji je menil, da je to lep zgled ljutomerske mafije. Nazadnje pa so sklenili, da je potrebno dobiti podatke o finančnem stanju podjetja INPO, in če je zadeva izterljiva, naj teče sodni postopek še naprej. V primeru uspešne pravde v korist občine bo stroške plačala tožena stranka. Še stanju vedno pa je možna tudi kompromisna rešitev, vendar takšna, ki bo čim bolj ugodna za občino - dobiti mora vrnje-kar največ svojega rešitev, nega vložka. Drug vroč kostanj na zadnji seji občinske skupščine pa so bile plače, ki so jih nazadnje prejeli zaposleni na občini. Po navedbah Jelke Rostaber naj opreme sklenjena pred njegovim prihodom za predsednika občinske vlade. Strinjal se je, da je plača za računalnikarja prenizko ovrednotena, vendar pa lahko v skladu s pravilnikom o napredovanju doseže koeficient 4,70. Glede povišanja in poračuna plač že zaposlenim na občini pa je odgovoril. da to ni v njihovi pristojnosti, ampak gre za državni pravilnik o nagrajevanju in napredovanju delavcev v državnih organih. Na občini so morali le uskladiti sistemizacijo, odločbe pa je pregledalo in potrdilo ministrstvo za finance. Strinjal pa se je. da se je zgodila krivica delavcem z najnižjimi prejemki. Prizadevali si bodo, da bodo tudi njim povišali količnike. Marija Pušenjak pa je pripomnila, da ne bi smeli delati izjem, ampak izenačiti vse delavce v javnih službah. JOŽE GRAJ Kandidati pa blebečejo ... Bodrilo za volitve Drznimo si premisliti, koga bomo volili! Sapare aude! Prastar slovensiki strah naj nas ne straši. To je tisti strah, ki nas navaja na opreznost, zadržano!, »ziheraštvo'«. Zaradi katerega se bojimo sprememb, ker nikoli nismo mogli vedeti, če ne pride še slabše. Ustava, ki jo imamo, ni kak (jugo)slovenski neuvrščeni izmislek, Neka količina moderne politične svobode je z njo zagotovo-Ijena, kdorkoli bo vladal. Seveda mera svobode in z njo povezana količina gorpodarske zmožnosti in socialnih pravic ni stalnica. Lahko je je več, lahko tudi manj. Demokracija pač ni najboljši sistem, ampak najboljši od izvedljivih s sodelovanjem množic. Če bodo dobili večino levi ali desni, je glede na notranjo politiko vseeno. Po eni strani je tako zato, ker imamo, kot smo rekli, ustavo, ki se je morajo držati eni in drugi. Po drugi pa zato, ker tako ali tako iz poimenovanja ni jasno, kdo so eni in kdo drugi. Kar ima pri nas po evropskem političnem registru levo ime, ni levo, in desno ime ne označuje desne politične vsebine. Tukaj za zdaj ni pomoči, ker pač nimamo politične kulture oziroma tistega, čemur se je nekdaj reklo »civilna družba«. Zanjo smo nekoč mislili, da jo imamo, a ni tako. Nimamo je še in ni res, da smo jo imeli. Pri nas se v veliki meri še vedno voli po inerciji, ne po preudarku. Volitve s preudarkom pripisujejo volivcem samo vsakokratni zmagovalci. To je sicer demagoSko, toda politično upravičeno. Za zunanjo politiko ni tako vseeno, kdo bo zmagal na lokalnih volitvah. Čeprav je zmaga na lokalnih volitvah za zunanjo politiko manj pomembna od zmage na parlamentarnih volitvah. Pomembna je posredno, po svoji uravnoteževalni funkciji. V razvitih demokracijah je tako, da dobi zmaga levica na parlamentarnih volitvah protiutež v zmagi desnice na lokalnih volitvah. In seveda obratno. Tako so lokalne volitve napoved, ali bolje dokaz, da v državi deluje ciklično nagnjenje, da skratka demokracija funkcionira. Kapital ima rajši desnico kot levico, ker obeta večjo gospodarsko trdnost, čeprav ne vedno tudi večjo politično in socialno trdnost. Zunanji politični svet, s parlamentarno tradicijo, ima izdelano terminologijo. Tam poznajo izraze, kot so ekskomunist, reformirani komunist, nekdanji disident in tako naprej. Za vsakega imajo svojo kvalifikacijo, ki je ne izrekajo, marveč se samo prijazno smejijo in pravijo, da je »to vaša notranja zadeva«. Mislijo pa si svoje. Politična geografija ob Muri Težko je napovedovati, kako se bo volilo na lokalnih volitvah konec tega tedna. Na osnovi teženj pa lahko rečemo, da bo Goričko in hribovski del Prlekije volil bolj socialdemokratsko, kot je doslej - tako na račun levih kot desnih strank. V južnem delu Prekmurja bodo nemara enakovredne večinske stranke SKD, SLS in SDSS. Z izjemo Lendave in madžarskih vasi, kjer bodo dobivali več glasov tudi liberalni demokrati in reformirani komunisti oziroma Združena lista. Južni del Prlekije bo volil nacionalno, predsvem Razkrižje z okolico. Ljutomer bo najbrž večinsko krščansko demokratski in narodnodemokratski. Prelomnica med južnim in severnim deloma desnega brega bosta občini Svetu Jurij (Videm) in Radenci. Tukaj se bo volilno delo uravnovesilo nekje na polovici. Radgonski kot pa bo najbrž malo bolj vlekel k starim strankam. Sobota bo volila pol pol. Sredinske stranke, kot so Zeleni, imajo največ možnosti v simetrično razdeljenih okoljih. Predvolilna kampanja Piškavost medijske javnosti, skozi katero se prikazuje občutljivost civilne družbe, se najbolj kaže v predvolilni kampanji županov in župank. Njihova soočenja pred kamerami lokalnih televizij so ena sama žalost. Naročeni klici, skopljeni odgovori, bose obljube, smehljajoča se praznina, pri kateri se računa samo na gentilnost. Samo na to, da me bodo volili »moji«; moji po rodu, po sosedstvu, po skupni politični preteklo ti, po veroizpovedi’ Torej vsi tisti, ki so preprosto zaplankani. Menim, da se bodo pogosto zmotili, ker volivci naposled vendarle niso tako neumni. Razen tistih, ki so vajeni poslušnosti iz prejšnjega režima. Soočenja so brez sokov iz tako imenovanega vsakdanja, zasebnega življenja. Kako kaj pfi hiši kandidata/kandidatke reciklirajo odpadke, kupujejo stvari v plastični embalaži ali odklanjajo izdelke proizvajalcev, ki so ekološko vprašljivi? Kaj potegovale! za župansko čast mislijo o pljuvanju po tleh, odmetavanju cigaretnih ogorkov kar tako, neurejeni okolici hiš? Ne, to niso nepomembne reči. Prav zato ne, ker so na videz obrobne. O »pomembnih«, »velikih« rečeh vam bodo vsi odgo-vaijali enako. Kandidat(ka), ki vam lahko brez zadrege pove, da zasebno življenje ureja po ekoloških načelih, to preprosto zmore, je načelen oziroma načelna, ima svoj vsakdanji kredo. Je skratka značaj. - Nekateri ga morda kažejo ... Vsi se zasebno zgražajo, ne vpraša pa nihče v Soboti je te dni prišla v javnost drama neke družine, ki je bolestna, ki mora prizadeti vest slehernika. Ne samo vest, do skrajnosti mora vznemiriti tudi njegovo politično voljo. Potem ko to sliši, mora hoteti, da se take stvari ne bi več dogajale. To mora hoteti silno in gnevno. Oče vdovec je posiljeval oziroma spolno nadlegoval svoje tri hčerke, dve od njih mladoletni. Gre torej za najbolj skrajno obliko incesta. In nenadoma se od vsepovsod sliši, da to niso redki primeri. Skorajda vsak odrasel ve za kak primer incesta! Čez nekaj dni smo slišali za nov primer skrunjenja. V soboško bolnišnico so pripeljali triinpolletno krvavečo deklico, ki jo je oče, na dan ko jo je imel v varstvu, nastavil svojemu prijatelju, da jo je skrunil. Ostale dneve je deklica pri materi. Starša sta ločena. Stvor, ki se mu reče oče, se je na tak način maščeval ženi. Nihče, noben telefonski klicalec, noben pisec javnega pisma, ki so v teh krajih tudi sicer redki, in seveda tudi noben novinar ne postavi kandidatkam in kandidatom za župane vprašanja, ki je pri moji veri najbolj potrebno. Kaj boste naredili, če boste župan, da bo tega manj? Drama deklic je trajala leta, mnogi so vedeli zanjo, nihče pa ni nič naredil. Imate kak predlog, da bomo lahko v občini živeli z manj negotove vesti, da se mogoče kaj takega dogaja pri eni od sosednjih hiš? Tako preprosto. In tako grozno. Grozno za tiste, ki morajo trpeti, in gozno za tiste, ki imajo vsaj malo zmožnosti za vživljanje v njihovo trpljenje. Seveda pa ni nujno, da bi moral kdorkoli kandidate tole vprašati. Morali bi se sami priglasiti k besedi. Da, sami. ŠTEFAN SMEJ J stran 4 vestnik, 1. decembra 1^ gospodarstvo Pogovor z Jožetom Hozjanom^ direktorjem Nafte Obljub v tri dni nihče ne potrebuje Pisci projekta sanacije slovenskega gospodarstva, ki so ga pred ; je polno zaseden, kar se pa tiče nekaj tedni obravnavali v parlamentu, so o lendavski Nafti zapi- . plana za drugo leto, pa je še šali: V letu 1994 so bile ustvarjene tudi možnosti za uspešno : nekaj prostora za zapolnitev, sanacijo podje^a Nafta Lendava, ki je imela v letu 1993 1,27 " Dosti pa Je odvisno od Ljuto- milijarde tolarjev izgube. Metoda sanacije je temeljila na dokapi- talizaciji podjetja Nafta Lendava s strani podjetja petrol Trgovina, projekt stekel, in °lahko tudi, in sicer na način, da je podje^e Petrol Trgovina postalo najmanj i' 51-odstotni lastnik trajnega kapitala v podjetju Nafta Lendava ter Ijivosti. prevzelo upravljanje tega podjetja. mera. Lahko se zgodi, da bo da bomo imeli premalo zmog- Mar kaže s trditvijo iz vladnih krogov polemizirati, jo dopolnje- Rafinerija dela S polno vati ali pa kar zavreči, še posebno tisti prvi stavek o ustvagenih razmerah za uspešno sanacijo, po tem ko ji pridamo ali jo obtežimo z resničnimi razmerami in problemi Nafte? Teden pred podpisom dru-žabniške pogodbe o lastništvu Nafte smo se pogovarjali z direktorjem Jožetom Hozjanom. parametra, je to več, kot je izkazana izguba v višini 220 mi- zmogljivostjo - Prav v zvezi z rafinerijo bi vam želela postaviti naslednja vprašanja. Surovina, ki jo pre- , delujete, je hrvaški plinski bjonov. Rezultat je vedno kondenzat in težka ruska treba gledati kot odnos med nafta. Rafinerija je omejena doseženim m tistim, kar sledi. težka ruska - Ali je pogodba s Petrolom Trgovino, ki bo dokapitaliziral Nafto in tako postal njen večinski lastnik, že podpisana? Družbeniška pogodba med novimi lastniki, Petrolom Trgovino in državo, bo podpisana predvidoma 30. novembra tega leta. - Petrol Trgovina bo postal večinski lastnik Nafte. Kaj bo s preostalim, državnim lastništvom. Bo ponujeno v privatizacijo po predvideni zakonodaji o lastninjenju državnega premoženja? To se bo lastninilo v skladu z zakonom o lastništvu države, ki je v parlamentarni proceduri, in ko bo sprejet, bo znano, kako se bo to lastninilo. - Po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij se ne bo lastninil noben del podjetja Nafta? Ne. - Zaposleni ali delavci s svojimi certifikati pri lastninjenju ne bodo mogli sodelovati? Ne, v tem delu ne. Je pa druga možnost, o kateri se po- Glejte, kaj se je zgodilo. Septembra, ko smo zagnali metanol, smo imeli strošek, ni pa bilo še realizacije. Poslovanje pa se izboljšuje in pričakujemo podatke ali finančno realizacijo za oktober. Napovedi ali prvi rezultati so spodbudni. Ni pa povsod tako, kot smo predvideli, nekje je boljše, precej boljše, nekje pa spet slabše. - Bi lahko bili natančnejši, kje boljše in kje slabše, oziroma koliko boljše in koliko slabše? Pri rafineriji smo ustvarili nekaj malo izgube, 12 milijonov, vendar to niso vrednosti, ki se jih ne bi dalo spremeniti. Moramo vedeti, da smo poslovanje začeli pozno in da smo imeli kar nekaj izpada. Nekaj zaradi tega, ker pogodba še ni bila dodelana, nekaj je bilo zastoja s poslovanjem z Madžarsko oziroma carino, nekaj je bilo tudi naših internih prilaga- s tema ali na ta dva vira in sporna je predvsem ruska To niso majhne vrednosti, vendar ne govorimo o megalomanskih projektih, ampak na ravni zmogljivosti, ki so dane. Govorimo o dograditvi procesa z namenom, da omogočimo kakovost, ki je zahtevana. Kakšne bodo vrednosti, številke, o tem še ne morem govoriti, saj je predlog šele v obdelavi. Nikakor pa številke ne smejo biti pretirano visoke, ker sicer ne dobimo nikogar, ki bi bil zainteresiran za realizacijo programa. Predlagali bomo nekaj, kar je realno. - Je program rafinerije potem po vašem mnenju perspektiven? Mislimo, da je program za lastnika in za širšo skupnost perspektiven in da ne bo težko dobiti poslovnega partnerja, seveda pa morajo biti naši predlogi poslovno korektni. - Kakšne so razmere f petrokemiji? Opaziti je skokovit porast cene metanola, in to je bil razlog za poskusni zagon postrojenja. Tako smo dobili tudi do- dajemo možnosti prodaje metanola, potem zahtevamo tudi. urejena, drugo pa je, bomo mi te obveznosti, k'® si jih zadali, oziroma na katera območja se mora si jih zadali, oziroma najeli P prodati, zakaj ni priporočljivo sojilo pri banki, dobili gat^ ■, »vjiiu pil vaiiA.1, » - cijo od Petrola, reševali, veda iz poslovanja samega j nemogoče vse odplačati. Najeli smo posojilo pri SK® -banki in Petrol je plačal šem imenu, kolikor sami nis mogli. Del tega pa smo oop ' čali. Dolg do Naftaplina pa bil, takrat, ko sem • - delovno mesto, 8,8 Ijeno, da sami prodajamo. Tu dolarjev. Z NaftapU”® smo odgovorni še za tisto, kar imamo zadevo razčiščen®’ se dogaja po prodaji, tudi za kako bomo mi zmogli to p> strokovno svetovanje. Tako le- čati, pa je sevada umes , . pila prodajamo sami. vprašanje. Mi bomo spet - Po kakšni ceni opravljate najeti posojilo, kar storitev za Petrol, oziroma obremenitev za naše nacaj prodajati na neko drugo, izvedbo plačilnega prometa in kupoprodajno pogodbo pa potem izpelje Petrolova prodajna mreža. Za to se plača normalna provizija. Pri prodaji drugih izdelkov, kjer srno sami udeleženi s svojim lastnim znanjem, kot napri-mer pri lepilih, pa je zagotovo- imamo nafta. Sekretar Ministrstva za Z zadevo kako bomo mi čati, vprašanje. Mi bomo kako je s ceno izdelkov, ki jih poslovanje. prodajate neposredno Petrolu ( V na- voljenje za obratovanje. Učinki so, priznati moram, pozitivni, ker to omogoča cena. Trenutno je pač tako, vendar je takoj treba povedati, da je postrojenje staro, saj je iz leta 78, in da je potrebna obnova. Tudi za to pripravljamo tovrstni predlog in tudi za druga postrojenja, ki so nadaljevanje metanolske tehnologije, so po- okolje in prostor mag. Rado- . , van Tauzes pa je že opozoril trebna določena vlaganje. Trenutno je torej tu možno poslo- kot večinskemu lastniku? Tu mora biti jasno, da Nafta Lendava ostaja pravna oseba in za poslovanje tega podjetja odgovarja vodstvo tega podjetja. Lastnik je ena zadeva, drugo pa je vodenje in poslovanje podjetja. Mi nimamo indicij, da bi tu morali zaradi tega, ker bo Petr-lol bodoči lastnik, odstopati od sistema normalnega poslovanja. - In tudi ne odstopate? In tudi ne odstopamo. — Kje imate trg za vaše izdelke? Rafinerijske izdelke pro- ©luvau c. i .nc Obveznosti iz močno bremenijo. Pa . jg. te vrste, imamo še naftovo^^ naf, potem je glavnica o metanola, ki še vedno n v čana. Tega je veliko in to vleče. - Številka 25 larjev, ki ste jo tiskovni konferenc! stpf^ ostaja? Ja, številke ostanejo. - Razmišljanje,^ nekdo, na oi' pri blagajno in dolgove, je iluzorno, dar, kaj predlagot^ . lastnikom, na kak nac E. pa na neustreznost proizvodov, na mazut z veliko vsebnostjo žve- damo na domačem trgu, torej plačali dolg? Nekaj tega lahko Petrolu. Pri petrokemiji pa gre Janj ali zagonskih težavic. Ven- pla in tudi z bencinom težko . sledite zahtevanim normam, trokemijo? dar smo sedaj stvari na tem področju že popravili. Zato mi- Tehnologija slim, da bo ta slika pri rafineriji Kako naprej? V zadnjem četrtletju boljša. govaijamo, vendar predlog še malega izgube, vendar mo- ni izdelan, saj predlog lastninskega preoblikovanja Petrola še ni predstavljen. Predlagamo, da bi se naši delavci vključili v lastninjenje v okviru Petrola Trgovina. - Če razmišljamo o strukturi bodočega lastništva Nafte, je mogoče v prihodnje priča- je zastarela. Zaradi pomanjkljive tehno- Raziskave in pridobivanje loške opreme in glede na sve-nafte in plina. Tudi je nekaj tovni položaj smo vezani na hr- ramo upoštevati, da proizvodnja plina še ni bila evidentna, saj ni bilo prodaje, ker petrokemija, metanol še ni bil vaški plinski kondenzat in ru- vati pozitivno. - Kako je s surovino za pe- Tu smo vezani na slovenski plinovod in dogo valjamo se za surovino za prihodnje leto, tudi za ureo. Tukaj je nekaj nestabilnosti in ne vemo, kaj se bo zgodilo glede na ta nepred- sko nafto. To je trenutno naš videni trg metanola. Tu je sedaj ta rizičnost poslovne odlo- izvor in zaradi tega oziroma zaprtja naftovoda na morju smo hendikepirani. Tako imamo na čitve, saj so cene metanola tako nestabilne. - kM pl v izvoz, izvažamo pa tudi le- namo na ustrezne pog pila. Lepila izvažamo na Mad- slovanja zaradi pretek _ žarsko, metanol v Italijo in sov, na primer za Nemčijo, kar pa se seveda bi se rešilo ob pomoč spreminja. Relativno dobro zgodovinskega zaščiten pa je avstrijski trg in riante iščemo. Vedeti ne dovoljuje vstopa. V tistem 'i'* "oftnvnd zera trenutku, ko bodo Avstrijci šli v Evropsko unijo, bodo meje morale biti odprte. Kako se za izvoz, metanol gre pretežno poslovanja, za sov, na primer za riante da se je naftovod rafinerije, ki jena. Če so rafinerijo tem bi bilo uuuv atvaii iaz.vijaiv, iiv vsiiiiu, tudi za stvari, ki jalil^® upamo pa, da se bo tržišče za tega zgrajene. Koli geb^’ ' mi rešimo znotraj bomo rešili, za n naj naše moči, pa .»m, ante. Janaf je boleča . jg. la bodo stvari razvijale, ne vemo, — Povečana proizvodnja proizvode odprlo. V obratovanju. Sedaj pa je že voljo to, kar pač je. Tukaj se ------- nam zdi, da je popolnoma v Nafti pomeni, da tudi več umestna pripomba, da zaradi prodajate. Komu in po kakšni pomanjkljive tehnološke een/, kakšen je vaš odnos do taplinu za plinski kondenzat povsem druga slika, saj RPNP prodaja plin petrokemiji. Če bi sedaj odgovoril na tisto vprašanje, ali je optimizem - Leto se izteka, s tem pa tudi rok, ko naj bi Nafta Naf- kovati tudi dokapitalizacijo upravičen ali ne. Ne bi rad podjetja s strani tujega part- ia? nerja.' izražal nekega optimizma, ki bi ne temeljil na realnosti, saj opreme nismo sposobni predelovati katere koli nafte, če pa že, potem je rezultat kakovost, ki ne ustreza evropskim stan- Petrola, koliko ste tudi izvoznik? Smo v položaju, ko nimamo ustrezne zunanjetrgovinske cijo? odplačala dolg. Gre za 4,4 milijona dolarjev. Kako mu bo plačano, ali bo vnovčil garan- ante. Janat je . -g, v- nas strahovito obrem J vaflje ! .1 J I i ) ( i To je vprašanje za lastnika, sedanjega in prihodnjega. Kolikor mi vemo, je bil pogovor v tem smislu, da pba lastnika s svojim lastništvom prosto razpolagata. To indirektno pomeni, da lahko privabita, v prihodnosti, poslovne partnerje, ki bi imeli interes za razvoj tega podjetja ali določenih dejavnosti podjetja. - Na sedanji stopnji urejanja lastništva tujih ali drugih partnerjev še ni. Kolikor vemo, ne, ker je prva faza podpis pogodbe o medsebojnih odnosih. Ko bo ta'pogodba podpisana, bosta znana dva lastnika, večinski in nola in nekaj malega tudi v ra-manjšinski. Če bo poslovanje fineriji. Delamo pri obnovitvi. tega ali obljub v tri dni pač dardom. Zaradi tega smo prisi- nihče ne potrebuje. Na začetku smo največ upov polagali predvsem na rafinerijo, danes se zadeva hitro in naglo spreminja. ljeni nekako dopolnjevati ta program z lahko nafto, plinskim kondenzatom, kjer je vsebnost žvepla nizka, in to mreže in tudi naša komerciala ni usposobljena v tem smislu. Se pravi - mi se dogovorimo. Naftaplinu bo plačano vse. V decembru bo plačan zadnji obrok. Z Naftaplinom je stvar nas strahovito ouij-wai>r tu računamo na s® -taP^ prihodnjih lastnikov, gjniO' LL..1 ustrezno ^^lova« Ustrezno pomeni P blem P' ustrezno. MAJDA I » kažejo se boljši rezultati pri pe- nam potem omogoča z ustrez- trokemiji. Pa ne samo zaradi metanola pa tudi seveda zaradi metanola, ampak tudi zaradi lepil, smol, ki jih proizvajamo in pogodbe, ki smo jih sklenili, kažejo na dobre rezultate. - Kako so zasedene zmogljivosti posameznih sektorjev sedaj? Danes je RPNP zaseden nim vmešavanjem doseči ustrezni nivo. Do kdaj se bo to dalo delati, je umestno vprašanje. Mi se tega problema zavedamo in v ta namen smo uvedli razvojni program, ki bi omogočil dograditev in določeno izboljšavo tehnoloških procesov, tako da bi bila omogočena predelava tudi neke druge suro- v celoti in ves plin se porabi vine. Se pravi, da vstop suro- V petrokemiji za izdelavo meta- podjetja boljše, bo perspektiva tako imenovanem fraktoiira- razvoja nekoliko večja in toliko nju vrtin, ki bi omogočile na- večja bo možnost, da bo vsak daljnjo proizvodnjo. Večji po- vine ne bi bil toliko pomemben, v vsakem primeru pa bi kakovost ustrezala zahtevanim standardom. Ti programi se delajo za petrokemijo in rafinerijo ter z izračuni, saj mora Vršilec dolžnosti direktorja družbe Radgonski sejem je zn ponovno proučitev odnosa med mestom in sejmom »Vemo, kje je druga stran’ * .^Afita H*' Družba Radgonski sejem, ki je bila ustanovljena in vpisana nove občine. C „0-.^ j vedah »O vlogi mes« . v V register septembra lani in ponovno avgusta letos, je pravni vedah »O vlogi mes . y p* lastnik - upravljalec sejemskih prostorov v Gornji Radgoni. Njeni pri sejemski dejavfl^ ustanovitelji so Gospodarsko razstavišče Ljubljana, mesto Gornja hodnosti se še nis® Jure® Radgona in 18 družbenikov, ki so v preteklosti vlagali v razvoj j ali, saj je to razstavišča. Če je bila ta družba v začetku nekakšno skupno tvijo celotnega jfuŽb® (p nasprotovanje samovoljnim odločitvam delniške dražbe Ljubljan- moženja v sejemski jp Hi 11 i it (i ft J 5 ! lastnik privabljal še koga v nadaljnje odnose. Tp je pač odvisno od lastnika samega. - Za konec leta ste napovedovali pozitivno tekoče poslovanje, kar je postavil za cilj tudi začasni nadzorni svet na svoji drugi seji. Samo mesec dni je že pred nami. Boste napoved lahko potrdili, dosegli? Rezultati četrtletja niso taki, kot smo predvideli, niso zadovoljivi, če gledamo izključno samo številke. Za to pa je bilo kar nekaj vzrokov. Vendar če upoštevamo, da je navidezna izguba ali manjša izpolnitev plana nastala, ker smo izplačali regres, to je kar 67 milijonov tolarjev, potem pa imamo še zaloge za 200 milijonov tolarjev, če pogledamo samo ta dva udarek je na proizvodnji plina pozitivno poslovanje to tudi kot na raziskavah. Sicer de- prenesti. Lastniku predlagamo lamo tudi na teh projektih, na realizacijo takega programa. primer v Ljutomeru in nekaterih manjših vrtinah. Ta sektor - Koliko bo treba investirati? iij 'i uiozciija v — ja J- .. govaijam pa '""LpLe zemljišče last občio® juK Radgona, tako k SifteK drugo zemljišče last denci ali občine nekaj.karjevtem^pg, verjamem, da se o® ji vala odškodnina ski sejem, ki je organizator sejemskih razstav, in je ustanovilo dražbo Pomurski sejem (zaposleni imajo 20-odstotni delež), pa je zemljišče last danes stanje nekoliko drugačno. Ker je znano, da so inšpektorji Radgona, tako SDK-ja odkrili velike nepravilnosti pri oi^aniziranju in lastninjenju Ljubljanskega sejma, pred vrati pa je lastninjenje, je vodstvo Gospodarskega razstavišča spremenilo taktiko: pomurskih zaveznikov iz družbe Radgonski sejem so se začeli izogibati. »Zdaj nam je vsaj jasno, da moramo Radgončani, če ho- čemo kaj doseči, držati skupaj. I Vemo, kje je druga stran! Ver- J jetno je interes vseh v Rad- i 1 ■I goni, da ob lastninjenju ne bi dobili le minimalnega deleža. I Vsi imamo interes, da je pre- I moženja čim več. Kako se Več Slovenije! I .LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J I bodo te stvari dale dokazati, pa •t je druga stvar. Velik problem t ! i . . L' ( r. ( je, da dejansko nimamo de-naija za najetje sposobnih odvetnikov, da bi z njihovo pomočjo nekaj dokazovali ali bra- nili. Karkoli ukrenemo, nam oni to takoj «rušijo». Prav tako so hudičevo hitro izvedeli, da smo bili ponovno vpisani v register,« je povedal v.d. direktorja Radgonskega sejma Dragotin Lepoša! Zaradi politične blokade dela izvršnega sveta in skupščine je toliko težje izboriti za mesto Gornja Radgona čim boljšo pogajalsko pozicijo. V preteklosti je bilo mogoče slišati tudi zahteve, da bi se vrednost deleža sedanje občine Gornja Radgona delila med tri nam. I . I , / -M I t '■) • 1 ( i' J *Si L % Mislim, da se poi _____? * druge stvari ben način.« reševal® f’ IK, J. S' * Niste sil’!”' Vestnik f :! Z vaio*'^ f ( J -in- I - 'S 'J'!; J I ! ^tnik, 1. decembra 1994 stran 5 gospodarstvo ^Tovarni kovinske opreme v Murski Soboti imajo dela čez glavo Preveč naročil tujih partneqev in če bi se soboška Tovarna kovinske opreme vezala le nanj, bi bila zdaj pred nepremostljivimi težavami. Tako Število zaposlenih v celotnem SCT-ju se je zmanjšalo za dve tretjini, v soboški Tovarni kovinske opreme pa takšnih težav s presežkom delavcev niso imeli. Njihovo število se je sicer s 137 znižalo na 100, vendar v zadnjem času zaposlenost I 1^® se je ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let j J*l®5®cesija v gospodarstvu, se je pokazalo, da nekateri veliki I ®nii nastalim težavam ne bodo kos, saj ne bodo sposobni, da bi ^ilagodili novim razmeram. Med takšne sisteme je sodil tudi Ljubljane, ki je zaposloval več kot 8 tisoč delavcev, talil,"! svoje dejavnosti pa je opravljal v tujini in za tuje Z umikom s teh tržišč je kmalu postalo jasno, da bo “®ono število zaposlenih močno skrčiti in napoved, da bo r.,'*'«lnem sistemu ostala le tretjina delavcev, seje kmalu uresni-SCT danes zaposluje le še okoli 2.300 zaposlenih. K H “ ''oliršen Sla, V Stil začetku devetdesetih let tako zastavilo tudi vpraša-kakšr ■ - ■ t fio usoda sobo-»P ?orata SCT-ja, saj se mu ^matičn, ' ."wicno podjetje tako rekoč ^povedalo in usodo zaposle- samim. 38 Sal ‘*5'’ih je takrat v Murski ’!^nske . ‘kilo- ustanovilo Tovarno ko- opreme, družbo z ome-odgovornostjo, ki je sredi i? 1991 začela s samostojnim ruvanjem. Obrat v Murski je že pred izločitvijo iz yr-ia nc—K.. ; lat ?spešno sodeloval it. . tUlimi narfnor T ne- tujimi partnerji in Jl)e^^'°''3njem je želel nada-Pattnpr ga je nemški 1 ni, Dnomoirol rz^rl^lz^^,z, ija,iPogojeval v sodelova-itv Ju jenskim SCT-jem. Ta •Prerr, Tovarno kovinske to- “dstotn" postal njen 98-’’ lastnik, tovarna Soboti pa je tako po- ’^ursi^i spet povečujejo. Po besedah zdaj sodelujejo z več tujimi direktorja Štefana Banfija je partnerji, zlasti nemškimi in — - - avstrijskimi. Osnovni proizvodni pro- gram Tovarne kovinske opreme v Murski Soboti obsega izdelavo delov za gradbene stroje in avtomobilska dvigala. V začetku so največ sodelovali z nemško firmo Orenstein & Kopeli, saj je kar trenutno po njihovih izdelkih v svetu takšno povpraševanje, da bi lahko delali še veliko več, vendar meni, da se bo tudi to umirilo. Skorajda z gotovostjo pa lahko že zdaj trdimo, da v soboški Tovarni kovinske opreme v prihodnjem letu z zagotavljanjem dela ne bodo stala ena od 38 hčera ljubljanskega SCT-ja. Da je tovarna v Murski Soboti uspešno prebredla največje težave, najbolj zgovorno potrjujejo proizvodni rezultati, saj bodo letos zastavljene cilje krepko presegli. Letni plan proizvodnje so skorajda v celoti uresničili že v desetih mesecih, do konca leta pa ga bodo presegli za okoli 15 odstotkov. V zadnjem času dobivajo celo preveč naročil, pravi direktor tovarne Štefan Banfi, vendar jih ne prevzemajo v celoti. Ne želijo se namreč preveč vezati na enega partnerja, saj bi se s tem podajali v preveliko odvisnost, nemški partnerji pa so včasih tudi nepredvidljivi. Eden od teh, s katerimi so dobro sodelovali še v prvi polovici leta, si je tako že poiskal novega partnerja v Romuniji, Lendavski razvojni sklad posoja drugič Šestindvajset kuvert podjetnikov šestindvajset velikih kuvert je bilo zloženih na mizi Toneta Balažka, direktorja lendavskega Centra za razvoj podjetništva, ko so se jih namenili odpreti. To so bile vloge zasebnih podjetnikov na razpisano drugo posojilo Razvojnega sklada občine Lendava, ki so ga tokrat pripravili skupaj z SKB-banko. Spet so razpisali trideset milijonov tolaijev, a tako kot ob prvem razpisu, pri katerem je sodelovala Pomurska banka, tudi tokrat prav vsi posojila ne bodo dobili. »Na prejšnji razpis je prišlo več vlog, kar je tudi normalno, saj ima LB-Pomurska banka na našem območju več komitentov. Osemnajst projektov smo takrat pozitivno ocenili, nekateri pa so jih oddali pro forma. Presenečenje je bilo toliko večje, ko smo se poglobili v projekte, pogledali izračune in pri nekaterih zahtevali zagovor projekta. Potem je bilo seveda dosti hude krvi predvsem tistih, ki projektov niso pripravili tako, kot bi bilo treba,« je o tistem, kar je bilo, govoril Tone Balažek. In kako so se odločali? Turizmu so dali prednost in razdelili denar za šest tovrstnih projektov, zaradi njih pa naj bi bilo v lendavski občini več postelj za turiste, pili naj bi lendavska vina in se podprli z mesom jelenov lopatarjev. »Projekte spremljamo, pri nekaterih tudi strokovno sodelujemo in pomagamo,« je o njih, ki so dobili od milijon do največ tri milijone tolaijev posojila, rekel Tone Balažek. Trideset milijonov pa bodo v drugo razdelili decembra. Prav zanimivo bi se bilo lotiti popisa vsega tistega, zaradi česar je pokrajina ob Muri daleč od Ljubljane. Zares pa bi morali na prvo mesto postaviti tisto: kdor je pri informacijah, tisti je tudi pri skledi. Izboriti si svoj prostor, pa pomeni: »Mi smo se prijavili na projekt specialističnega svetovanja za področje marketinga, financ in prava. To nam veliko pomaga, ko država sofinancira to dejavnost, ker se tukaj pri nas dosegajo, če gledamo samoplačniško, dokaj nizke cene. Trideset odstotkov sofinanciranja nam je odobrenih z ministrstva za gospodarske dejavnosti,« je povedal Tone Balažek. Drugi tak projekt bodo televizijske oddaje o podjetništvu, ki jih bodo pripravljali skupaj s podjetjem Dart, v ognju pa imajo še druge, za katere pričakujejo pozitivni glas iz Ljubljane. »Zaprosili smo za podporo za stike, ki jih imamo z Madžarsko, saj se sodelovanje s pospeševalnimi centri ocenjuje kot perspektivno. Sodelujemo s centri, s katerima smo to tudi podpisali, z Zaelegerszegom in Sombothelom. Tu ne gre za velika denarna sredstva, ampak bolj za pokrivanje stroškov, ki nastajajo. Sodelovanje pa naj bi prenesli na inkubatorsko dejavnost, tako da bi imeli naši podjetniki, ki bi tam želeli imeti poeijetje, prostore tudi na madžarski strani. Poleg tega bi jim tudi strokovno pomagali.« (Tone Balažek) Prihodnje leto bo tak inkubator, ustanovljen s pomočjo razvojnega sklada, začel delovati tudi v Lendavi. »Zanimivo je morda še, da smo prijavili projekt skupaj z madžarskim pospeševalnim centrom v Budimpešti. Gre za interekt projekt, kot ga imenujejo. Interes madžarske pospeševalne mreže je tudi, da se sodelovanje poglablja ter naj bi finančno podprli skupne promocijske aktivnosti in izmenjavo svetovalnih aktivnosti,« je povedal sogovornik. Uspeh je, če si uspešen sam zase, a toliko bolj, če so zaradi tebe uspešni drugi. »Varstroj je uspel s projektom na ministrstvu za znanost in tehnologijo, kjer smo bili kot svetovalci. Z drugim projektom je uspel na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, in sicer na delu za industrijo, kjer je bil razpis za Izobraževanje za preustroj podjetij. Mi smo namreč v letošnjem letu dobili z ministrstva licenco za pripravo teh projektov in izvajanje. Tako je dobil Varstroj lepa sredstva pa tudi Gradbenik in Logo. Sodelovali smo tudi pri projektih Varisa. To so večja podjetja, medtem ko je bilo z obrtniki in malimi podjetji tega sodelovanja več. Na sklad za malo gospodarstvo za subvencioniranje obrestnih mer je šlo prek nas več kot deset projektov in, kolikor imamo informacij, jih je več kot polovica odobrenih. Sedaj pa pripravljamo projekte za tehnološki sklad, ki so dokaj zanimivi. Pri tem pristopu pa gre v načelu za nekaj: mi se izogibamo množičnosti, ne da ne bi radi vsakemu pomagali, ampak se trudimo, da si s tistimi projekti, za katere menimo, da ne bodo uspešni, nočemo delati stroškov. Mislim, da je zelo pomembno, da se tako dela, zato praviloma s projekti uspemo in redki so, ki ne dobijo zelene luči,« je govoril Tone MAJDA HORVAT imeli težav, saj so razprodali že 90 odstotkov proizvodnih blizu 70 odstotkov vseh proiz-zmogljivosti delalo za tega • odstotkov - - . , „ - vodnih zmogljivosti, z vsemi partnerja, soboška tovarna pa partnerji pa pogodb za leto je ta posel opravljala skupaj 1995 niso sklenili. Vseh na-z ljubljansko Strojegradnjo. So ročil niti ne prevzemajo, da pa kmalu spoznali, da takšna ■ - usmeritev ni dobra, saj so v v času največje recesije tudi soboški tovarni preživljali težke travme. Zato so začeli iskati nove partnerje in tako danes delajo za več tujih podjetij. Še vedno pa na program, ki ga delajo skupaj s Strojegradnjo, odpade okoli 50 odstotkov partnerjev vseeno ne bi povsem zavračali, pa so v zadnjem času za določen čas zaposlili 25 delavcev, pri njih pa se usposablja tudi nekaj pripravnikov in, kot kaže, bodo vse te zaposlili za nedoločen čas. V Tovarni kovinske opreme v Murski Soboti so s svojim celotne realizacije, saj poleg delom že dokazali, da so spo-dodelavnih poslov za Oren- sobni delati za najzahtevnejše stein & Kopeli za domači in tuje partnerje. Za to je potuj! trg izdelujejo še stan- trebno predvsem znanje, tega dardno opremo za pridobiva- pa jim ne manjka, saj ob ne-nje gradbenih materialov. Mo- nehnem usposabljanju doma čan partner je tudi firma Pal- pošiljajo delavce na izpopol- finger iz Salzburga, za katero njevanje tudi v tujino. Kako- V Murski Soboti izdelujejo dele vost, konkurenčna cena in spo- za avtomobilska dvigala. V Vi ^p^venskem združenju za kakovost ocenili rezultate enoletnega povprečju ne zaostajamo ^razvitimi državami slovenskega gospodarstva v evropske in svetovne djetja na tržišču niso srečevala tokove zahteva tudi od naših podjetij, da se prilago- s — S konkurenco, tudi potrebe po "JO,., zanieva luui uu uasni puujcuj, uo jv piuugu- , .. . ki vladajo na teh tržiščih. Ena od njih je gotovo večji kakovosti niso čutila, temu področju v zadnjem času namenjajo posebno zdaj , ko se konkurenca zao- ’*ila|j ® ljudje sprejemajo kakovost kot del življenja in se z njo struje, pa je kakovost odlo-Sfp j identificirajo, je pokazala tudi letna konferenca Slo- čilna. Ce zapišemo, da se ^tlruženja za kakovost, ki so jo letos pripravili v Raden- v Nemčiji dnevno certificira 20 6(1 j® hila že tretja po vrsti, v dveh dneh pa se je zvrstilo podjetij, Slovenija pa največ iz-% Referatov, v katerih so govorili predvsem o slovenskih -- "emško področju kakovosti. 210 udeležencev konference je S zaedanju delalo hekJ** Ugotovili, da je bil v Sloveniji na področju kakovosti IaEii w, učinkovitosti učitelja; od lalog^’ tudi pri raziskovalnih n ® zato je prav, da otnef*® ^5 mentorje, ki so sodelov®«' nalogami: Bernarda z OfKuzma nmi nalogami, Menw^ OŠ Bakovci in Helen® J 3 men z OŠ II Murska sobot® k sSti- Z s po dvema nalogam®- BERNARDA B- Svetovni dan aidsa -1. december Aids v družini Aids je bolezen, ki je v zadnjem desetletju postala velik zdravstveni in socialni problem. Aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) prav pri aktiviranju miaditie pomeni zadnjo stopnjo okužbe z virusom človekove imunske med najbolj učinkovitimi - to pomanjkljivosti (HIV), je priznala tudi gostja iz Ljub- Tišina (Gederovci). Pomursko društvo za varstvo okolja je Ijane, predstavnica Žveze društev za varstvo okolja Slovenije, ki je dve od najboljših raziskovalnih nalog prijavila celo na mednarodni natečaj (tišin-sko Onesnaževanje šolskega Da se bolezen razvije pri okuženem človeku, lahko mine tudi več kot deset let. Vendar, ko človek zboli in je diagnoza bolezni ugotovljena, večinoma posameznik umre v treh letih od izbruha bolezenskih znakov. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da se je do sredine leta 1994 z virusom HIV okužilo več kot 16 milijonov odraslih in milijon otrok. Pri 4 milijonih se je bolezen že okoliša in soboško Raziskova- razvila. V Sloveniji je bilo do 30. septembra letos prijavljenih 37 nje Ledave). Prvo leto je v ak- primerov obolelih za aidsom in 50 primerov ugotovljenih okužb ciji društva sodelovalo 7 šol s HIV brez razvitih znakov bolezni. Iz leta v leto narašča med s 13 nalogami, drugo leto že 13 njimi število okuženih žensk, med obolelimi in okuženimi pri nas šol s 25 nalogami, v lanskem pa že imamo tudi otroke. Največ okuženih in obolelih za aidsom šolskem letu pa že 17 šol iz pri nas živi v Ljubljani. Posamezni bolniki in okuženi pa so že vseh štirih pomurskih občin v vseh slovenskih regijah, torej tudi v Pomuiju. S 21 raziskovalnimi nalogami. Kalilnica stekla Predvidoma decembra bodo v novih prostorih Reflexa v Podgradu 4 pri Gornji Radgoni začeli kaliti steklo v novi peči GLAFURIT, ki je ena največjih naložb v pomurskem gospodarstvu v tem letu. Peč je patent doktorja znanosti na kolnski univerzi, saj zaradi nove Zato ni prav, da o aidsu še vedno razmišljamo kot o bo- naravni poti morajo dobiti prve informacije. Starši so najpo- lezni drugih, bolezni, ki ni med membnejši posredovalci živ- tehnologije segrevanja omogoča tudi kaljenje barvnih in refleksnih ter zelo tankih, nekaj milimetrov debelih stekel. To je druga tovrstna peč v Sloveniji in prva, v kateri bodo lahko kalili tudi tanka stekla. Značilnost kaljenih stekel je, da se ob udarcu zdrobijo v drobne koščke (kot avtomobilska stekla), in so v zahodnih državah že skoraj obvezna. Peč je stala 1,8 milijona mark, celotna naložba pa 3,2 milijona mark - potrebno je bilo zgraditi tudi nove prostore in lastno transformatorsko postajo. nami in ne more ali ne bo prizadela prav nas. Ne smemo si zatiskati oči pred problemom. Vsak dan se okoli 6000 ljudi v svetu na novo okuži z virusom HIV. Večina vseh okužb se prenaša s spolnimi odnosi. Že dolgo aids ni več samo bolezen homoseksualcev, narkomanov in tistih, ki so s transfuzijami dobili okuženo kri. Čedalje bolj postaja aids klasična spolno prenosljiva bolezen. Virus HIV se lahko prenaša tudi z okuženo krvjo in iz matere na otroka pred porodom, med njim in pozneje z dojenjem. Nikakor pa se ne prenaša z običajnimi družabnimi stiki. Kaj lahko naredimo? Kako naj se varujemo? še vedno je edina zaščita samozaščita vsakega od nas. Prenašanje bolezni s spolnim od- Ijenjskih vrednot svojim otrokom in njihovi vzorniki. V letošnjem letu, ki je leto družine, se moramo te vloge zavedati toliko bolj. I POGOVARjAjMO SE... nosom lahko AIDS Koncept družine ni nujno preprečimo omejen na krvne vezi, poroko. z vzdržnostjo, z zvestobo med spolni odnos ali posvojitev. dvema neokuženima partner- Vsako skupino, katere vezi se jema in z varnejšo spolnostjo, gradijo na zaupanju, medse- ki vključuje nepenetrantni bojni pomoči in skupni usodi, spolni odnos ali uporabo kon- lahko obravnavamo kot dru- domov. Predvsem naši otroci morajo biti seznanjeni s pre- žino. Podobno vlogo, kot jo ima pri preprečevanju širjenja prečevanjem aidsa, še preden aidsa klasična družina, imajo Naložbo so financirali z 1,2 milijona lastnega denarja ter 2 milijonoma posojila frankfurtske banke. bbp postanejo spolno aktivni. Pri njihovem seznanjanju s tvega- nimi načini obnašanja za okužbo bi morala največjo in lahko vse širše družine človeštva: verske skupnosti, delavska združenja, podporna društva, mladinske skupine, ra- najpomembnejšo vlogo odi- zlične druge nevladne, vladne grati družina. V njej mladi po in medvladne organizacije... e Znotraj teh ®kup'n lahko naučimo, da r upoštevajo vse, kar 1 jpob; o virusu HIV in o y ■ giafli našanju. Če pa “J’ „ skC THnliin aidSOHl, V' o zbolijo za aidsom, so nosti kot družine na}bo‘fi' razumevanja, sočutja n»- moči. ,„j;h l V seznanjanju ml® vanje^J Čini prenosa pred okužbo z ima šola. varo''^%V n i: iri p*, virusom 1 . vlogo iJ pomembno , jje ® strokovnjaki v dim pojasnijo vsa bodo bisr"* vprašanja, ki jih ^ie, RO ’ žila za vstop v ob bodo morali sain goto'''-Najpomembnejše J mladim dovolj , ini idit' o prenosu sr jih, varno živeti, še začnejo tvegano obnaša - j zlorabljati droge, predv®®-^*^ pred spolno aktivnostjo- Vsak pogovor o at tesno vezan s tematiko r^p,ii sti in se ga mnogi zaradi ali neznanja izogibat”^' b'i meljena je tudi pogovor o spolnosti na razumeli kot spodbudo če tek spolnega ži^lj®”!^'jcot 1® ^arjajmo se z njimi, tak jjj, počnemo o vseh drugih enostavno in odkrito P vejmo vse, kar o aids® sami. Če je naše znan] pomanjkljivo, imamo j, iH stvenih zavodih o prenosu bolezni 1« poin“^lii!n® Sloveniji na ri^/gf®^^ pisne informacije jake-J. o aidsu m ®'®°rili n®H K®' bodo radi na o aidsu in voljo prta vprašanja in -darkoli med •veto' ,01' irkoli med loion • jVc* --1. december j,vl®‘^’pr r, ojrico if le en d®.^, ifl .1 danaidsajeleen o razmišljamo, . /a''® gii)® šemo o tej n® se pred aidsom- P dan * pfC' pozabiti niti en s n Vsaka pozabljivo®;, vidnost lahko t® P‘ I usodna. dr. m«d. Zorica spec. cT'"'’'' I }^stnik, 1. decembra 1994 stran 7 )4 kmetijska panorama Vitezi vina negujejo in širijo vinsko kulturo Tokrat v znamenju 25-letnice zaščitne znamke ra » a-o- [3 13 e- i- Ig [3 1. 1-r-a 1. a I slovensko viteško slovesnost, ki jo je v Radencih pripravil J ^'"ščansko-panonski red vitezov vina, konzulat za Slovenijo, so posve-I I25. obletnici ustanovitve zaščitne znamke slovenskih vin. Po viteškem goslaču v kapelici v parku zdravilišča in po ogledu radenskega muzeja razstave zaščitne znamke slovenskih vin so se vitezi vina in številni Aasviiiit; AiiafiiKtf siuvvii»kiii *iii »u av tim« !«■ e zbrali v kongresni dvorani hotela Radin, kjer je eden od predsedni-SVf^ta ___I______I J— '‘Of^ulata, prokonzul dr. Jože Colnarič, posebej pozdravil Avst ” države Milana Kučana ter predstavnike viteških redov iz (L. in Madžarske. Letošnja slovesnost slovenskega vinskega vite-vinsv mu je osnovna naloga čaščenje vina ter negovanje in šiijenje vih L ** inu je osnovna naioga čaščenje vinu ler ueguvauj«; ui aMjcujv •e kulture, je dosegla vrhunec z akreditacijo novih hospites in vinskih til predsednik države Milan Kučan, ki je prav tako častni nosilec križa gradiščansko-panonskega reda vitezov vina, pa je ob tej težnosti izročil srebrni znak svobode Republike Slovenije Fedoiju , "^ajeiju, S tem priznanjem ga je predsednik države nagradil za ^'goletuo uspešno delo v kmetijstvu, še posebno v vinogradništvu in Carstvu. in j 1 1^' j® bi' likrati eden od pobudnikov za zaščitne znamke sloven-..‘'b vin, je povedal, da so prizade-3 za zaščito naših vin mnogo ^®fejša od zaščitne znamke, ki , vu zascime znamKC, ki 1 letos 25-letnico. O tem so j začeli razmišljati že pred Iv, so ugotovili, da se po ■ ^''ovosti 1 ■ ■ -cu vinskega pridelka lahko P^šno merijo s sosedi, vendar ki k'"’. zdaleč ne dosegajo cene, zaii na kakovost ta vina Z£ takrat so poudarjali, rj Se morali pri tem zgledovati slo ■ "^ozih, ki so zaščitili svoja J /'"a vina in tako dosegli uspehe J, »la in v tujini. Aktivnosti o zaš-slovenskih vin so znova oživele polovici tridesetih let, spro-Uk’'*® j"' v ljutomerski podruž-it' ^atiborskega vinarskega dru-X 'zaprosila za zaščito Ijuto-b..! , ''a, žal ria ip ta nrizadpvania ! tnii, '“a bi pa je ta prizadevanja ""'•a vojna. Po vojni je bilo še nekaj prizadevanj za zaščito slovenskih vin, saj je bil leta 1956 sprejet sklep o uvedbi posebnega zaščitnega znaka na vsa ustekleničena vina nadpovprečne kakovosti. Izdelan in izbran je bil celo osnutek zaščitnega znaka, vendar se ta projekt ni uresničil. Ideja pa ni zamrla in do njene oživitve in uresničitve je prišlo v letu 1969, ko so v okviru Poslovnega združenja Styria uvedli zaščitno znamko slovenskih vin. Zaščitna znamka je bila sprejeta januarja 1969 pri patentnem uradu v Beogradu, decembra 1970 pa še pri mednarodnem uradu za varstvo intelektualne lastnine v Ženevi. Po sprejemu ustreznih aktov so se začele priprave na polnitev slovenskega vina z zaščitno znamko, ta čast pa je pripadla ptujski kleti, kar ni naključje, saj se je Ptuj takrat pripravljal na proslavljanje svoje 19(i0-letnice. Izbrali so sauvignon letnik 1968 iz Zavrča in ga napol- nili pod imenom Rimljan Anno ’69. Na osnovi ocene je to vino dobilo 17,4 točke, napolnili pa so 3.400 steklenic in jih opremili z zlato zaščitno znamko. Ptujski kleti so kmalu sledile še kleti iz Ormoža, Ljutomera, Radgone in Maribora, za njimi pa še druge kleti podravskega vinorodnega rajona. Že prvo leto je bilo podeljenih 260 tisoč zaščitnih znamk, kar 162 tisoč litrov zaščitenega vina pa je prišlo iz ptujske kleti. V prvih dveh letih so podeljevali le zlate zaščitne znamke, v letu 1971 so uvedli še srebrne, s pristopom kleti iz posavskega vinorodnega rajona pa so leta 1975 uvedli še rdečo znamko za slovenska vina z geografskim poreklom. Z leti so poostrovaii tudi kriterije za pridobitev zaščitne znamke in tako so morala biti vrhunska vina ocenjena z več kot 18 točkami, kakovostna vina z več kot 16 točkami in namizna vina z geografskim poreklom z najmanj 14 točkami. Podeljevanje zaščitne znamke se je razmahnilo. Leta 1979 so jih podelili 11.150.500, leta 1983 že 18.884.(K)0, s pristopom primorskih kleti se je v letu 1987 njihovo število povzpelo na več kot 28 milijonov, najvišje število pa doseglo letu 1988, ko so podelili v 32.289.640 zaščitnih znamk. Zaščitna znamka je prispevala svoj delež k prodaji, predvsem pa k ceni slovenskih vin, odločilno je vplivala na razvoj vinogradništva in vinarstva, kultivirala pa je tudi porabnike slovenskih vin. Z letom 1990 naj bi rdečo zaščitno znamko opustili (zaenkrat jo še vedno po- 1 v 25 letih podeljevanja zaščitne znamke slovenskih vin so skupaj podelili 337.635.060 znamk. Največji delež je odpadel na zlate znamke, saj so teh podelili 51 odstotkov. 45 odstotkov je bilo srebrnih znamk, rdečih pa le 4 odstotke. Od leta 1986. odkar podeljujejo znamke v vseh treh vinorodnih rajonih, se povečuje delež posavskega in zmanjšuje delež podravskega rajema, medtem ko se delež primorskega rajona ni bistveno spremenil. Ker je bil lani spremenjen pravilnik za dodeljevanje za$či^ nih znamk (poostrili so merila), se je letos zmanjšal delež zlatifa znamk. Od vseh so jih v letošnjem prvem polletju podelili le 19,8 od-stotka, dt^trih 75 odstotkov je srebrnih in 5 otbtotkov rdečih zaščitnih znamk. deljujejo), zlata naj bi se podeljevala vinom, ki presežejo oceno 18 točk, srebrna pa vinom, ki presežejo 16 točk. Žal pa so se v zadnjih letih začele nekatere polemike okoli zaščitne znamke, ki so vplivale na zmanjšanje obsega podeljevanja že v letu 1992, še močneje pa v letu 1993, kar pa lahko neugodno vpliva na razmere v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Na to so opozorili tudi na srečanju vitezov vina v Radencih in pozvali slovenske vinogradnike, da med njimi prevlada razum. LUDVIK KOVAČ ^^etovalec Franc Čuček se preusmerja Namesto bikov - svinje j® bolje in pametneje: vztrajati v določeni kmetijski dejav- njive, ker niso na močvirnatem Val' bidi v slabih časih ali pa se v kriznih obdobjih preusmeriti območju, preoral in tako pri-pSo prirejo ali pridelavo? deloval še več koruze. Tako bo «bs iz Kutinec seje odločil, da bo postopama zmanjšal svoje svinjske pitance »futral« Pilanja goveda, potem pa ga povsem opustil, kajti preu- predvsem z doma pridelano ži-se v rejo plemenskih svinj, odojkov in bekonov. Ugotavlja, vinsko hrano, zato utegne biti in I 1^*10 govedo nima prave cene, mleka da je v Sloveniji že tako reja cenejša od tiste iz vreče, bi|„ preveč, zato mu cena realno ne bo rasla. Drugače naj bi po drugi strani pa je znano, da Se V* Pavšiči, ki da jih vedno bolj primanjkuje, cene pa naj bi bile je meso tako krmljenih živali spodbudne, zlasti če prašiča spitaš do 150 kilogramov, ga boljše. Tudi zaradi tega bo, ®s navadnemu občanu ali pa neposredno mesarju. vsaj tako sklepa, iztržil kak to- Tla, melioracije in vzdrževanje Trenutno stanje! Po spomladanskem pregledu melioracijskih območij skupaj s predstavniki odborov za vzdrževanje melioracij na posameznem območju in predstavnikom sekretariata za kmetijstvo so bili za posamezna območja izdelani programi vzdrževalnih del (zajeta so bila resnično le najnujnejša dela) ter okvirni predračuni za ta dela. Sredi poletja ste vsi lastniki dobili odločbe o višini prispevka za vzdrževanje v letu 1994, in sicer za ha površine, ki jo imate v določenem območju. Skupaj z odločbami ste dobili tudi položnice za plačilo prispevka, in sicer v polovičnem znesku, da bi vam omilili ta prehod na lastno vzdrževanje. Na prvi pogled se je morda zdela komu obremenitev na ha zares sorazmerno velika, toda ko smo pregledovali sezname za plačilo, smo ugotovili, da je večina zneskov med 2(X),00 do 3.000,00 SIT po lastniku. V začetku novembra smo na terenu skupaj s predstavniki odborov ponovno pregledali stanje vzdrževanja ter stanje plačil prispevka. Žal s trenutnim stanjem ne moremo biti zadovoljni, oz. ne more biti v ponos niti lastnikom zemljišč niti odborom za vzdrževanje. So sicer precejšnje razlike med posameznimi območji in nekateri odbori so opravili kar precej predvidenega dela, čeprav je prispevek plačalo le 15 do 30 % lastnikov, tako da so izvajalcem še vedno dolžni plačila. Drugod so bili odbori praktično onemogočeni, ker so imeli na voljo premalo sredstev (plačalo le od 10 do 15 % lastnikov). Žal so bili tudi primeri, ko se je odborom nabralo kar precej denarja (plačalo več kot 40% lastnikov), vendar leži denar neizkoriščen, jarki pa so še naprej zaraščeni (lastniki - preverite delo svojih odborov!). ta V času, ko boste prebirali to razmišljanje, boste vsi, ki prispevka za vzdrževanje za leto 1994 (po prejeti položnici ob odločbi) še niste plačali, že imeli doma opomine za plafilo. Za ta korak, kateremu potem sledi izterjava prek RUJP - Izpostava Murska Sobota ter avtomatska prijava sodniku za prekrške po 144. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (nevzdrževanje melioracijskih objektov in naprav), smo se odločili ne le zaradi zakonskih določil, ampak predvsem zato, ker je to pošteno do tistih lastnikov, ki so svoj prispevek že plačali, ter do odborov, ki sicer naslednje leto ne bodo mogli dobiti izvajalcev, če jim ne plačajo letos opravljenega dela. Pošteno je tudi, da ob tem omenim drugačen pristop družbenega sektorja (KG Rakičan), ki že vsa leta vzdržuje melioracijske sisteme med svojimi zemljišči, ob tem pa izvaja tudi taka vzdrževalna dela, o katerih večina kmetov žal še niti ne sanja (apnjenje, podrahlavanje,...), čeprav tiste melioracije niso bile »podarjene« nič bolj in nič manj kot v zasebnem sektorju. Stroški vzdrževanja so tam pač všteti v redne stroške proizvodnje, in če si na zemlji res gospodar, kar pomeni, da z njo gospodariš, ne pa gospoduješ, to ni strošek, ampak dolgoročni dobiček. _ _ _ Ludvik LAZAR, dipl. kmet. inž. KMETIJSKI INŠPEKTOR Uporaba gnojevke na travinju čez zimo Ekološko ni upravičena Za vzdrževanje oz. izboljševanje rodovitnosti kmetijskih površin je nujna uporaba tako organskih kot mineralnih gnojil. Da bo učinek le-teh dober, je prav, da jih uporabljamo v primernih količinah na hektar in času. Zavedati se moramo, da bo intenzivnost rabe omenjenih gnojil v prihodnje zmerno naraščala. V kmetijsko razvitih državah zahodne Evrope so sprejeli zelo ostro zakonodajo glede uporabe gnojevke in gnojnice za gnojenje. Ugotovili so namreč, da nestrokovna raba lahko zelo negativno vpliva na okolje (povečana vsebnost nitrata in fosfata v talni vodi). velikega 16 krat 10 metrov, in ureditev hleva v skednju seveda ne bosta poceni. Franc Čuček bo naložbo pokril z lastnimi prihranki, saj ne ve, kje drugod naj bi vzel denar. Očitno ga nimajo tudi tisti, ki naj bi meliorilali zemljišča na območju Kutinec, saj se napoved, da bomo z deli začeli še letos, ni uresničila. Del njegovih travnikov je tudi na takem terenu, zato jih za zdaj ne bo mogel preorati, četudi bi jih želel, saj bo potrebno za prašičerejo veliko več koruze, kot je je porabil pri govejih pitancih. Ti so pač jedli tudi seno. Franc Čuček iz Kutinec se je torej odločil za korenito preusmeritev. Nikakor noče dovoliti, da bi velika kmetija, ki jo je ustanovil njegov pradedek Alojz, delo pa nadaljevala dedek Valentin in oče. prav tako Valentin, propadla. Pogled iz ptičje perspektive na hišo, zgrajeno 1758. leta, prenovljeno pa leta 1886, pove, da je bila tam že nekdaj velika kmetija. Na morebitno bralčevo pripombo, kam bi.prišli, če bi se vsi preusmerjali, brž ko zaškripa, naj odgovorim, da je pomislek upravičen, vendar pa je tudi res, da tisti, ki se opogumi in je tako prvi, ponavadi uspe. Biti prvi, to pa je že druga Za zgled vzemimo zakonodajo Nizozemske, ki je kmetijsko najbolj razvita država v Evropi in je imela v preteklosti zelo velike težave z emisijami dušika (v obliki NH3) v zraku ter emisijami dušika (v obliki NO3) in fosfata v tleh. Zakonodaja je zelo rigorozna, saj prepoveduje uporabo gnojevke od oktobra do sredine februarja in celo prepoveduje gnojenje z gnojevko po vsej površini. Cisterne so morali opremiti s posebnimi lemeži, ki vdelajo gnojevko pod rušo. Pl .^meritev iz govedoreje 8of pa seveda ni mo- noč. Pod isto streho. Slej (bili) goveji pitanci, je 'ide *bogoče rediti tudi pra-PtM ? i® 'reba hlev ustrezno Poč?®'*- In prav 'o Franc Vjj, ® v tem zimskem času. Se » prašiče bo ure-dnk.-, ’ Skedniii Takn nai hi skednju. Tako naj bi 'UOil J ".vuuju. xun.... ..uj No veliko površino za ''■Usu 5 prašičev v enem tur-(ptat-.KP^^a bo nekaj tekačev S. ih kupoval 'A' [isi J),® i”!®- Takole je sklenil: Seti'' skotijo na io k 'ahko gredo iz hlevov, .............— ■ ■ več. Iti je jP® hrana? Franc Čuček, ? br- ® / ..up.7val. Čez čas pa dajalo 15 »presečnic« ysi svinje), od katerih težki 150 ali še kak J Orat živi pa skupaj 'bla 3^^ 'H ostarelo materjo, '^Upn'k posestvo. Od 'Ncv'^ P®''''^'o je sicer 18 hek-in 16 hektarjev Poloni ''®'nih površin, od tega . a travnikov in polovica ■r ' 'fe j 'j Pogled na staro Čučkovo hišo in novejše hleve, v katerih pa ne bo več slišati mukanja goveda, ampak kruljenje prašičev. V enem turnusu 200 kosov. - Fotografija: S. S. Pogled na staro njiv. Na njih prideluje običajno Jar po kilogramu več kot sicer živinsko krmo (koruza in ko bi živalim pokladal draea drugo), Ker po preusmeritvi iz - - • ■ “'“S« govedoreje v prašičerejo sena ne bo več potreboval, bo trav-I-: iisnosobiti za IZ v prašičerejo ne bo vec pouyw.», — nikejti.le dajo usposobiti tovarniška krmila, ki sicer pospešijo rast, meso pa ni ravno kakovostno. Preureditev govejega hleva, zgodba’ Š. SOBOČAN celo prepoveduje Holandci so ugotovili, da je delež emisije amonijaka (Nff) v zraku iz kmetijstva 30%. Zadali so si cilj, da le-tega zmanjšajo do leta 2000 za 70%. Sprejeli so zakonodajo, ki predpisuje obvezno pokrivanje gnojišč s hlevskim gnojem, gnoj morajo obvezno zakisati z določenimi kislinami, ki preprečujejo razgradnjo beljakovin v gnoju in še bi lahko naštevali. V drugih evropskih državah je zakonodaja zmernejša, a kljub temu imArnkrt -------- - prepoveduje uporabo zunaj vegetacije. Gorje tistemu, ki ne spošluie zakona. ‘ In kje smo mi? v Sloveniji še ni predpisov, ki bi določali uporabo organskih gnojil, predvsem gnojevke in gnojnice. Je pa res, če želimo v Evropo, bodo prej ali slej sprejeti in takrat se bodo začele težave. Postavljeni bomo pred dejstvo, ali zmanjšati število živali ali povečati zmogljivosti gnojnih jam. Roko na srce, v velikem številu primerov smo stojišča za živino povečali, na povečanje zmogljivosti gnojnih jam pa smo pozabili, oziroma če smo jih že zgradili, so bile zgrajene zelo nestrokovno in v marsikatero tudi vdira podtalna voda. Zaradi tega moramo razvažati gnojevko in gnojnico skoraj vsak mesec. Največji problem v zimskih mesecih je, kam Inmu W»tnolz\Vrof izK k--1 - * loma. Nemalokrat je rešitev travinje. s tema gnoji- g »T S $ Ul o. Me £^LOSTA^A,1>RA&A ŠMARMvCAJ V(NCKi ^Tro»GoV«3AK( TEjVE ^^ifcMA30 ŽA VIMJICo SORTO,3A2 fi pA ?£> J>fViiAlS/a TRADiciJi MAa>IZAVLWHx—, MA 100 LETMieO. S ' I ---- ------..JV.. Gnojevka in gnojnica sta zelo kakovostni gnojili, če ju uporabimo ob pravem času in v primernih količinah. Vsako pretiravanje škodi razvoju travne ruše in negativno deluje r.c okolje. Skoda sc pojavlja » ubilki ožigov travne ruše (razvoj v vročem vremenu), v spremembi botaničnega sestava (prevladujejo visoke trave, če tudi ni poudarek na gnojenju s fosforjem FO’) in v zapleveljenosti ruše (ščavje, regrat itd). Vsekakor je ta škoda precejšnja, če gnojimo s tema gnojiloma v vročem vremenu oz. pozimi na zmrznjenih tleh. Uporaba omenjenih gnojil čez zimo še ima zelo negativen ekološki prizvok, saj travna ruša čez zimo ne raste ter tako ni neposrednega odvzema hranilnih snovi, ki jih vsebujeta gnojili. Zaradi obilice padavin pozimi se ta hranila izperejo v globlje plasti, velikokrat pa preidejo tudi do podtalne vode. Po skoraj enotnem mnenju kmetijske in sorodnih znanosti sta glavni in dejansko edino potencialni vir onesnaženja vode le dušik in fosfor, redkeje pač tudi gnojevka in gnojnica. Naj ne bo ta članek kot prepoved uporabe organskih gnojil na travinju, ampak prav nasprotno, s smotrno uporabo ob vegetaciji lahko dobršen del mineralnih gnojil za gnojenje zamenjamo z le-tema ter tako pocenimo pridelavo kakovostne voluminozne krme. na ------------- J,.. Jn.vui ICU.VUJU okolje. Skoda se pojavlja v obliki ožigov ;e in Iz ekološkega stališča pa je prav, da se seznanimo s stranskimi učinki uporabe ob nepravem času, še zlasti to velja za :-----------j kavijaivu UU-dobje, in da se začnemo pripravljati na zakonodajo, ki pa ne bo eno-ctotina Doc »*’ I«-— ----- zunaj vegetacijsko ob- -J-------......IVI 14V W CUU* Stavna. Res je, da ni samo kmetijstvo edini onesnaževalec okolja, ampak je tudi industrija, promet, gospodinjstva itd. Po študijah, ki so jih opravili v Evropi, prispeva kmetijstvo pri skupni obremenitvi površinskih s fosfati samo 4%. vod Naredimo vse, da bo ta odstotek iz kmetijstva Sm nižji. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ-ja za Pomurje M. Sobota mag. STANE KAPUN, dipl. inž. agr. J stran 8 vestnik, 1. decembra 19^ Po občinskem abecednem redu Moravske Toplice: multikultura in turizem občine Občina Moravske Toplice je tako raznolika, tako multikul- mljaskat dobro vino, bi hodili turna, da najbrž res ne more biti drugačna kot efemema. Enod- gledat kaj drugega. Nad Teša-nevnična. Tako je lepa z vsemi temi tečaji različnosti, da ne bo novci in Noršinci bi se vozili mogla biti daljšega veka kot tja do ponovoletnega časa, ko se izposojenimi zmaji in prouče-bodo odprla ušesa vladnih služb in bodo uradniki hoteli slišati vali tipični obcestni vasi. Po- tem bi zavili še proti bogojin-skemu pobočju in obleteli Plečnikovo cerkev, nakar bi se kar v zraku prelevili v zračne arheologe in škilili navzdol proti Ledavi, za izginulimi kraji. zahteve po ustanovitvi novih občin. Vse, kar je krasno, je redko ali pa vsaj kratkega veka. Škoda. Mogoče je sicer, da se jim bo do takrat zgodilo, tako je rekel nekdo, kot se zgodi v kmečkem zakonu. In se bodo vzljubili med seboj in ostali skupaj. Tudi v kmečkem zakonu se zakonca, ki sta vanj postavljena po posredovanju vaških ženitovanjskih posrednikov, vzljubita šele čez čas. ... - - . A je za to malo možnosti. Preveč je živ spomin na nekdanje bližini te reke so bili nekdaj občine. Tudi prav. Blažovci in Bratkovci, Ivanci, ki so danes v bližini teh dveh nekdanjih krajev, pa takrat sploh niso bili tam, kjer so se- Iz petih ena Današnja občina Moravske Toplice je sestavljena iz petih so živeli predvsem v občini - , .... ■ ....j daj. Bill so na južni strani Le- Prosenjakovci. V Čikečki dravskobanovinskih: Bogo- jine, Križevec, Martjanec, Pro- senjakovce in Tešanovec. in v Središču jih je bilo nad 200. V Motvarjevcih so že izumirali (»izredno tiha vas, ki pogreša otrok«). Za njihovo da- dave, to pomeni onkraj sedanje južne občinske meje. Vse to izginjanje in preseljevanje je bilo delo Turkov. V občini Križevci so bili od našnje število se ne ve. Kakšna današnjih krajev občine Moravske Toplice Kančevci in škoda, če se ne bi za kalvina spoznal nihče več! Kakšna iz- Lončarovci. Vsako nekdanje guba za občinsko multikultur- občinsko središče je danes svoj tečaj. Vsako malo vleče k sebi. Bogojina vleče Bukovnico, Fi-lovce, Ivance in Motvarjevce; Martjanci Andrejce, Krnce, Lukačevce, Noršince in Sebe- nost! Prosenjakovci Ber- borce; L_____________ _____ kovce, Čikečko vas, Fokovce, Ivanovce, Ivanjševce, Porda-šince, Ratkovce, Selo in Središče; Tešanovci Mlajtince (katerih ime pride od Mladetinci), Moravce, Suhi Vrh in Vui^o Gomilo. Ni sicer nujno, da točno tako, v glavnem pa. Stare zveze se ne pozabijo kar tako. Roža vetrov Nadaljnji tečaji okrog križišča kulturoloških vetrov pa so tisti med Slovenci in Madžari in med različnimi verami. Evangeličani, katoliki in kal-vinci. To niso izključujoči tečaji. Čeprav so bili tudi takšni časi. Pomislimo samo na zgodovino marijanske fare. Enkrat so imeli v njej glavno besedo katoliki, drugič evageli-čani. No da, nekdaj je sprte miril celo turški aga iz Velike Kaniže, ko jim je zagrozil, da pride k njim, k popom in duhovnikom, in jim pokaže hudiča, če se bodo še naprej prepirali. V knjigi Psalmi vaškega župnika (tej zelo dragoceni in premalo upoštevani knjigi), piše njen avtor mariborski škof Smej, da je bogojinški pleba-nuuš Baša v svoji cerkvi dovolil peti mašo tudi luteranom. V teh krajih je pač tako, da so katoliki malce tudi luterani in obratno. V selanski kapeli je bil leta 1627 sedež protestantske župnije, na ivanovskem bregu, kjer prevadujejo evangeličani, se je rodil znameniti katolik dr. Franc Ivanoci - Kodela in danes je na njem katoliški duhovni dom. Kalvini so bili samo Madžari. V času Dravske banovine Osrednja roža Skupni imenovalec vseh krajev in vseh nekdanjih in sedanjih občin - ne glede na to, koliko jih naposled bo - pa je turizem. Zato je ime občine Moravske Toplice kar pravo. Toplice stojijo za turizem. Zgolj simbolno, ker topliški turizem ni alfa in omega, prej omega kot alfa. Samo pravih turističnih dejavnosti ni več. Nekdaj so v Ivanovcih, Čikečki vasi in Berkovcih izdelovali sir in maslo za prodajo. Danes po bregeh v teh krajih stojijo samo leseni odri za odvažanje mleka. Namesto da bi ga z oživljeno staro veščino predelali za prodajo turistom. Iz Sebeborec so nekdaj izvažali v tujino jabolka, perutnino in jajca. Mikloš Kuzmič je Be-denički breg imenoval Engadi, kar po hebrejsko pomeni vrelec sreče. Pod njim je imel žim-nišče, v Ivanovski dolini. Ze omenjni škof Smej piše v knjigi Muza Mikloša Kuzmiča, citira- M I la m® j* * V imenu občine Moravske Toplice stoji izraz Toplice kot sinonim za občinski turizem, moravsko zdravilišče lahko samo alfa, ne sme pa mu biti omega. Če bi mu bilo tudi omeg>> turizem z njim začel in nehal, občina z njim ne bo bogatela, marveč bo polagoma začela bos®!* Jutrišnji turizem je na deželi, ne v hotelih. Pri čemer brez hotela tudi ne bi šlo ... r- 'V Na gornji konec občine, tam »sredi gozdnega zatišja«, kot piše v Leksikonu Dravske banovine, bi lahko hodili gledat dvorec rodbine Matzenauer nad Prosenjakovci. Ko bi bil ogleda vreden, pa ni. Nekdaj je bil, s svojim italijanskim slogom, starinskim pohištvom in »znamenito zbirko orožja«. V njem se je njega dni našlo tudi kaj latinskoameriškega. saj je bil stari Matzenauer zul v Peruju. V cer ne i kon- Nazadnje bi lahko prespi ' Moravskih Toplicah, ker si- j ■ danes najbolj turistični M j bi imel od turizma nič Odranci: delavni tvorci prekmurske antropološke podobe vrnjeni vojaki. Malo ^8, pomislimo, da se je bila P svetovna vojna takrat šele polovici. Sploh pa so Odi■ pobožna vas, tudi na nw s* vaških križiščih stojijo kr®' . Čut za pravičnost so vedo® imeli, ne samo sedaj, ko Ji® že daljši čas privzgaja Žup Lojze Kozar, ki ga nadomešča istoimeni n® ■. Leta 1878 se v vasi 0®«“! klada, v katero so vtikali nep diprave. Seveda ne kar ® ’ brez prejšnje sodne obravn Imeli so tudi vaško sodnijo ■ V Ljubljani in drugo® Kranjskem so imeli nekdaj P sebno predstavo o Prekm® Zgradili so jo na tipični o sko-kmečki noši Odrane 9 _ ki se tudi na sezonskem , mečkem delu ni odrekel p pašnika, »šorca*.»P^^^^ Odranci črpajo svojo podjetnost iz omejitev. Potemtakem so podobni Japonski. Odranci - Japonska v malem. Japonci nimajo rud, so pa zato silno delavni. Tudi Odrančani slovijo kot dobri delavci. Imajo manj njiv in gozdov, kot bi jih glede na število prebivalstva potrebovali, po meri neke markovske skromnosti. Še celo antopološko so podobni svetovnim ljudstvom, ki danes slovijo kot najbolj delovno učinkovita. V povpregu so drobnih kosti in bistri. Ker so, dokler so bili v beltinski fari, od maše vedno tekli, se jih je prijel vzdevek »cuzeki«. Beltinčanom so vrnili z »eceki«, telički. Nemara zato, ker so tako bolščali v njihov skupinski drnec proti rodni vasi. Vas na čistini So nova občina, ki ima najbrž najmanj gozdov. Že Leksikon Dravske banovine je pisal, da je takratna občina, ki je vključevala tudi Melince, »skoraj vsa v poljih« in da »pravi gozdovi manjkajo«. Še v tistega malo gozda, ki je okrog vasi - današnja občina je ena sama vas - niso smeli povsod joč Adama Luthra, da je pasti živine. Izsekavali pa so ga v Kuzmičevem času evangeličanski senioratni inšpektor Pe- lahko samo skronmo, ker jim je tako dovoljeval zemljiški go- renc Novak, »vzel v najem vse spod. Na meji med odransko in gostilne ob veliki cesti od So- beltinsko katastrsko občino je bote do Sobotelja in je povsod še danes gozd z ledinskim ime- dal točiti naSe, tako imenovano totSagsko vino. Tako je zaslovelo ... moščansko, kukečko in kančevsko, z eno besedo - slovensko vino. V tistem času je bilo naše Goričko zares svet goric, vinorodna pokrajina. Vino je bilo glavni pridelek Goričkega. Lepo belo, sladko vino... Od daleč so hodili po totšagsko vino, še celo dunajski dvor je imel navado kupovati vino v Kančevcih...« Danes pa mislijo, da so prekosili Noeta, če si izmišljajo nekakšne vinske ceste! Tako se to naredi: vzame se v zakup gostilne in se jim dobavlja dobro vino. Kamor turisti ne bi hodili V torek, 6, decembra, vas vabimo v Mursko Soboto na tradicionalno nom Tiloš, kar po madžarsko pomeni »prepovedan«. Zgodovinar Zelko piše, da je na beltinskem gospostvu, pod katerega so Odranci takrat spadali, veljal poseben gozdni režim, ki je določal, kateri gozd je prepovedan za intenzivno izrabo. Ime Tiloš je očitno prišlo od tega. Kljub skromni gozdnatosti katastra imajo Odrančani, ki še kurijo z drvmi, na dvoriščih dolge metre drv. Nasekali so jih daleč naokrog. Od Bukov-nice in Kobilja do Bistric, v nekdaj prav tako gosposkih gozdovih, ki so danes podržavljeni in obenem ponekod tik pred tem, da jih denacionalizirajo. Bodo Odrančani pač znova sekali in čistili v gozdovih zasebnih lastnikov. Saj so to počeli stoletja dolgo. v MIKLOSEVO SENJE Kašaiji Nekdaj je bila vas znana po tkanju platna za domače potrebe. Danes imajo zopet daleč naokrog znano in redko obrtno delavnico s tovrstno dejavnostjo. Platna torej niso »izvažali«, pač pa so tako delali s kašo. Kaj pa so drugega mo-, gli. Čeprav bi lahko krušno ZT- • okrog 300 prodajalcev zagotavlja pestro ponudbo • sejemski prostor bo v središču mesta v Slovenski in Zvezni ulici • Sobočane prosimo, da se na sejem odpravijo peš |Po4ietje Komunala Murska Sobota nje nosili v mletje tudi v murske mline, razen v tiste na potoku Črncu, ga niso pridelali toliko, da bi ga bilo še za prodajo. Torej so, v skladu s svojo pregovorno skrbnostjo in delavnostjo, »oplemenitili« z delom proso in ajdo. To sta bili takrat manj redki kulturi kot hiš. Kar sicer ni v okras podobi vasi, je pa dobro za varovanje rodovitne zemlje. V zadnjem času je novi rod podjetnikov za gradnjo zasul močviije za »vago«. Seveda je to po drugi strani izguba močvirnega biotopa, toda ti na žalost tudi v Odrancih niso v posebni časti. Lepo je, da gradijo čistilno napravo, vendar bo moral novi župan takoj po izvolitvi izdati sta danes, a še vedno dovolj redki, da sta bili dobra tržna izdelka. S kašo so Odrančani prinesli ime svoje vasi in skupnosti v slovenski pregovorni prostor. Saj se spomnite tiste šale, da so Odrančana s kašo našli tudi na Luni. Edina stopa za phanje pšena, kakor se imenuje izdelek iz prosa in ajde, ki se potem skuha in dobi kaša, je danes v zanemarjeni lopi pri vaški tehtnici. V zelo nespoštljivem stanju in okolju, prav nespodobnem za predmet, ki bo morda nekoč osrednji simbol v vaškem grbu. občinski odlok, naj se očistijo »šanci« in bregova Črnca. Turki in kruci so nekdaj vas večkrat izropali. Kako so se jih domačini branili, zgodovinski viri ne poročajo. Vojaki pa so Odrančani bili, na križišču poljskih poti, kake tri gonjanje južno od vasi proti Gornji Bistrici stoji križ, ki so ga že leta 1916 dali postaviti v spomin na »szvetovno vojsko« trije srečno Ekologi, tipi in molivci ~ Tam okrog »vage« se dogaja nekaj najbolj ilustrativnega za odranski odnos do zemlje. Odranci se za svojo človeško številčnost le malo širijo na polja, na vredno obdelovalno zemljo. Najglobje med njive so v času gradbenega burna zašli tja proti Lipi. Drugače pa je v Odrancih največ nadzidanih 1 0 ■r ekdajt!?-- -tfoU- I I I i 1 I ! i! n ( i ( i 11 h hrani®'** Zadnja odranska stopa za phanje kaše je nespoštljivo j® v lopi pri »vagi«. Na risbi je stopa iz etnografove beležke, »n* je za razpoznavnost prerisal Endre Gbnter. h ■ w S-4; K«. Na odranskem polu križ stoji, na križu Bog visi ... se koj spozna, ker on ' u/ nogi firtah nosi,« so sp^’’ svojo antropološko bistdn^ mačini na drugi strani so se srečevali z Tako so opisovali znan nošnje, s katerim so krivali umazano stran P Cinika. Eno polovico so P jo agonali zavihali čez zapasali. Tako, da je /f® da nosijo predpasnik s .gkef eni nogi. Postopek je tudi za čas spuščanja v se ne pomočiš po Ti marljivi in podj^Jioll-naredijo vse, kar se jim Se najbolj jim menda gjclO' če jim oblast ni posebno njena. Cerkev so dili, ko so jim soa^^ lO' oblastniki odpeljali njo, so kupili drugo, enim in drugim poizkus si zgradijo svetišče, so P^‘ ’ lili in delali. Ora et labp \ li bi rekel nekdanji kulturo in zdajšnji Slovenije v Franciji ' 5 5 h S ji s h H il’1' S N J 14 ^li}^ decembra 1994 Stran 9 kulturna obzoija »t • ^jiga o prekmurski povojni zgodovini Sovražniki revolucije la vsakdanjo rabo Krlžajji Matjaževa vojska la« ciiaKviii, iMia ■iv založbi Horvat MgM v Ljubljani, je avtor Zdenko na Slovenskem, izšla je ne- posvetil vsem »pokončanim od slovenske in jugo-boljše-policije«, ki je pokočevala po različnimi imeni. Ekseku-J se imenovali vosovci oefa, onzovci, vdvejevci, oznovci, ^jevci in udbovci. Različna imena za čistilce Revolucije, ''tdlav je bil najprej eden od njih, pozneje pa, ko seje Revolu-* počila za žrtie svniih ntrnV io hil com Tot« ' ^jo svojih otrok, je bil sam preganjan. Tako ' IliL. ' ookumenti. ki so ohinviipni nn knnni kniiao 7enti, ki so objavljeni na koncu knjige, žal brez j 8« komentaija. Jeriča »razdraženi«. Nespretni politični akrivisti, med njimi Miško Kranjec, so hoteli nejevoljo pobiti z javnim shodom v Turnišču. Obrnilo pa se je tako, da je moral Miško, kljub spremstvu mnogih udbovcev in milice iz Sobote, pobegniti čez njive. Avto pa so mu prekucnili v jarek. del 'Unir - > m n' . pripadnikov poli-(»{j] ^l®nih vojaških enot ni "fev ^^radi sovraštva ali »eiiiu^S^r’* P.'^® PO' ^ie ai' " 1’i ujeti v ko- ZanpKon; __ J' to Zapeljani. Verjeli pa ij P®- Pa še dobro jim je Kn" .j® pisana kot niz te-1,1. *iranih 1 -rr j&nih prebh^k;;. z^-itanj? in presaniaio i>(r . - preganjajo Jih pogosto zmrazi. So Nr • ■ciiii Jtovaii .®^ci tako nekoč ime-'“l m h__________________________ . Nekda- se zdaj kot instituci- policija bori proti i^tih nimajo dovolj iS<^ ’n posnemajo pa se l^jske sovjetske po- 'iejj ,. akademije Džerzin- P’^®’^avajo v šoli ozne tova J^^vem gradu . Zavadla- Jerič se razhajata samo v tem, kako je Jerič sprejel obsodbo. Dobil je 4 leta zapora. Zavadlav piše, da se mu je to zdelo veliko. Jerič pa pravi; »V ljubljanski ječi so se duhovniki začudili, kako to, da sem dobil štiri leta, ko pa so časopisi pisali, da sem vodja petim diverzantskim skupinam ... In dve radioodajni postaji sem imel. S pomočjo teh sem dajal šifri- rana poročila na Zapad .. .« ■Heta ' oziru Pf- , Okopi, ki kakega r Maček je 'Sljvijj® Ribičič pa ? centru I, uu y tivjii vviiuu irio LPy°ti kontrarevoluciji, “^liko, da se Zavadlo- konča borčanko. Stari Hassovi, zdaj že Brozovi nekdanji tašči, saj je v tem času že živel z Jovanko, so morali odnesti neko pismo. Nič zlega se ji ni zgodilo, niso je obtožili volksdeutscherstva kot mnoge druge z nemškimi priimki. Maršal je samo urejal Zgodbi z oziroma na poznejšo politično pohlevnost Prekmurcev ni lahko verjeti. A so tukaj Jeričev! spomini, ki jo potqujejo. Upornike so aretirali in jih je moral Jerič hoditi v zapor pomiijat. Zavadlav in Tako je iz zgodovinske razdalje vsa zadeva nekoliko šaljiva. Kot da prekmurske križarske vojske ne bi jemali povsem resno, proces proti njej so, kot kaže, potrebovali bolj preventivno. Zavadlav v nadaljevanju našteva obsojene na Jeričevem procesu in na procesu proti pripadnikom Matjaževega gibanja v Prekmurju. Iz njegovega fragmentarnega pripovedovanja ni jasno, kašna je bila po interpretacijah udbe zveza med enimi in drugimi kotrarevoluci-onarji. Menda je bilo dovolj, da so uprizarjali proces, zavedali pa so se, da ljudje nimajo veliko pojma o tem, za kar jim sodijo. Pred razsodiščem zgodovine so danes krivi takratni tožniki in preganjalci, ki so obsojali ljudi z drugačnim političnim prepričanjem. Z oboroženim odporom se Prekmurci niso spogledovali. ŠTEFAN SMEJ ločitvene zadeve. Zavadlov iijj^^^iin izstopom iz udbe, iid, P® posledice vzgajanja !isj zasleduje v najnovejši Kučana, oziroma do njega. zasliševalskih k “n So -1 • • ■ ■ pripadniki z očitkom pripominja, da maršalov sorodnik pač ni mogel biti volksduetscher. Sicer pa je znano, da v ideloških rečeh ni bil zadrt človek. V večjem delu knjige avtor li. uiiuauiiirLi i^aj naučiti od znanega hipnoti-^Pijo „^®’®Pata Svengalija. ^^'10stolih, potem se ? ”3 st torej opisuje preganjanje kri-žaqev, ki jih je bilo največ Prekmurju. Tudi njihova v ®^°le in za nameček še glavna vojaška enota je imela ime po tukajšnjem toponimu, imenovala se je Murski odred, Recenzija Vrhunci likovne umetnosti Svet se vrti naprej tudi pri izdajanju del o likovni umetno- bora. Stvar je v tem primeru zelo preprosta; projekt so zas-sti. Lep zgled za to je knjiga novali v Angliji in zaradi na- ............................... SnJ* »plehmuzika«. Po-KVi'? Ugotovijo, da Svengali-'''Hki ^a odpira usta st značajem, trdim Si j P® itiiajo opravka s tr-S? spoznajo, da morajo „2..’’°‘elih' k V>o-..u°tolih in po gostiš-'^Potr^k^^P ''edo, kako so zato jim nič ne ji'>anje ^aček je pono-cOsti\’ Ito jih ob neki pri-^vl°P^^uje, kako - V; ® tortami N se ob- tortami. Na ban-, .,3° ga priredili, ko je etoal v^^bbvskem prestolu .NiiC Kraieher S st-!« i^fii . glavni lot delovala pa je v glavnem na desnem bregu Mure. Udbovci so jih s pomočjo vrinjencev izsledili, zasledovali in polovili. Avtor je moral aretirati turni- “'“j* ',"7.'',^"" Škega »vršilca dolžnosti gene- P™‘^“kc'iskega. ralnega vikarja« Ivana Jeriča, ki je bil obdolžen, da je podpi- Vrhunci likovne umetnosti, ki čina njegove izvedbe, ki ga CA izA b-rntirlon _________ 1_ _ , - -J-D---gu so jo pred kratkim ponosno bom pojasnil v naslednjem od-— stavku, je pač obveljal izvirni, torej angleški izbor, ki je se-dveh razlogov - vsebinskega in veda specifičen in nekoliko lo-___----------- - ' predstavili pri Cankarjevi ložbi. Ta knjiga je drugačna iz za- Za zeleni jezik (74) Politične strasti ob bližajočih se lokalnih volitvah so tako rekoč razvnete do vrelišča. Nekdanji in prihodnji »družbeni delavci« strankujejo, lobirajo, snubijo, t.i. volilno telo pa že kaže prve znake zasvojenosti; vse pogostejši udarci s pestmi po točilnih pultih, čedalje daljši kavni odmori v pisarnah, povečano število odpadlih delovnih ur - vse to kaže, da previdno odmerjeni vbrizgi obljub, omamnih predvolilnih gesel, načrtno dvo- ali večumnih stavkov delujejo počasi, toda zanesljivo. V tej strasti nastajajo tudi strastna in nemalokrat čudna besedila. Ustna in pisna. V rubriki smo se hoteli izogniti opisanemu vrtincu, vendar preprosto ni šlo. Besedilo, ki ga objavljamo spodaj, nas je preprosto izzvalo, da smo prisiljeni odločno zastaviti besedo za »našo stvar«, za naš jezik, ki je nad vsemi strankami. Besedilo ne le da zabrisuje mejo med resničnostjo, mitom in umišljenim, ampak od številnih jezikovnih možnosti, ki jih slovenski jezik nudi, izkorišča najpreprostejše, zgolj tiste, ki toliko da še vzdržujejo komunikacijo. Da nas kak strankarski pregretež ne bi obtožil, da posredno škodujemo (v resnici si z jezikovno nekulturo škoduje sama), smo podatke o njej zabrisali. LOKALNE VOLITVE 94 KANDIDAT ZA ŽUPANA V OBČINI ŠINKO^ PREDMESTNI UČITEL^^EDNI PROFESOR NA SREDNJEŠOLSKEM CENTRU V M. SOTOTI, STANUJOe^SV niDilOiir ' ALOJZ STANUJOČK^SV. VoEaaatoiaSt 1. Herman Ki 2^ojz Madji IIF 'L .IfRogaievc^ /P 7 Serdica L Jurij 27c stojni J^iktor Benka Solina 5samostojni 4. liLsamostojni krojač c^sffojni delovodj^IV Rogaševci -----* ' li mehaaiK in vulkanizer . uviitlu.Mvujia ..zeauivoujjill tri vttm Šinko^.Jnrij llf.pr.učitelj.SSTŠ M.Sobota c___ij__oof_________. •_______ 4. Alojz SmkoSv.Jnnj llf, S ^tefan Foij^Serdica 88j samostojni mi^ar Sifilaii Genet Serdica llLtraktorist (v Avstriji) lilanuela Šb^Sotina ^riizerka 8j Mojz Vidonjs^Nnskova 2isamostojno t. barko Šarkanj^Nuskova 72jusmcqeni i Serdiui 112 cvetličarstvo l^usmeijeni kmetovalec Volilna enota St2(Pertoči^ l^taijan Madjai^Peitoča 4^ zidarstvo^asadeistvo in gradbena mehanizacija 2^Jp^caRecek^Večeslavci 12^ekonontski tehnik 3^ilvo GomboCjFik^ ^gostilmčai 4^že ObaljPertoča čjStrojni inženi^I^ Rogaševci Sjanko L^oša, Večeslavci 46a,vitJiž|i, ftizerstvo z GLASOM ZA NAŠEGA,ŽUPANA LISTO BOSTE GLASOVALI T.K SKUP^;PRAVIČ^ IN BOGATElSl RAZVOj/ NAŠE NOVE OBČINE. Ko govorimo o jezikovni kulturi, seveda ne mislimo samo na slovnično in pravopisno pravilnost, ampak tudi na sporočevalnim okoliščinam ustrezno izbiro jezikovne zvrsti, pa na besedilno ustreznost ipd. Pričujoča kandidatna lista ne izpolnjuje niti prvega pogoja, o čemer priča ne le število manjkajočih vejic, ampak tudi osnovno neobvlado-vanje pisnih pravil, kakor ga kaže neupoštevanje presledkov. Verjetno za to jezikoskrunstvo niso krivi kandidati, navedeni na listi, zato srčno upamo, da v času svojega županovanja in svetnikovanja (če bo »volilna roka« dovolj-krat obkrožila njihovo ime) takšnih jezikovnih malomarnosti v svoji novi občini ne bodo dopustili. FRANCI JUST A tako‘pač pri io,"drugf p^Lijt ZžnS' prišli v roke rokopisni spomini rhuncev predsta- slabša rešitev. Ivana Jeriča in reči moramo, “gic^ni Projekt Vrhunci Utr, da se Zavadlavov opis dogod- L ■ '"®i'icih del petsto- umetnosti The Art BooV I • ° • bh znanih in priznanih iknvnih e., j . ’ Uook, kot kov ujema s tistim, ki ga je zadevi reče v originalu ie v spominih obnovil vikar Ivan Jerič. Zavadlav piše, da Jeriča tudj^še Phaidon Press Limited ‘ na dan, ko ga je priSel zajet, ni * bilo \ Turnišču. Bil je v Ljubljani na duhovnih vajah. Oddrvel je po telefonu vprašat Egona Conradija, enega takrat pretoljeoi usmgalci, dela, da je brez kakšnega trd- nega koncepta, saj je edini Pred kratkim nam so narn »koncept« Vrhuncev predsta- viti na enem mestu in v ugledni izdaji petsto velikih del petstotih znanih in priznanih likovnih umetnikov od 13. stoletja do zasnovala angleška založba . . -------------, gre pa povsem sveža dela) dni. Gre za široko razpredeno medna-torej za nekakšen neobvezen rodno izdajo, pri kateri sode-sprehod skozi veliko galerijo luje vrsta založnikov z vsega različnih obdobij in stilov, sveta. Slikovni material v vseh v kateri je edino veljaven abe- izdajah je identičen pa kot tudi čedni red, po katerem so (ne besedila, ki so le prevedena v posamezne jezike, celotna tud^\"’ lovski plen so vedno pri zadevi in p ,,tj?ževa vojska v Ljubljani aretirati. TO; ^rijo jih Jerič se v tej zvez iv, VzdM.*!" centrih v Av- provokacij, ki so tr - naklada vseh izdaj pa je bila kemu umetniku je odmerjena oziroma še bo,, natisnjena -----------------i------— . y Singapurju. Tak riačin sodob- ena stran velikega formata, ve- V ’ Vzh P''ojngoslovani in so z Dražen, e*! Ja . pa jih anglo- :ani so z Dražem K i® '' dstih po ®rii in skrival npHp in Ifk DAc kolegi so morali Jerič se v tej zvezi spominja katere zaseda barvna re- nega založništva izniči zamude so mu jm 2"- produkcija njegovega, po mne- pri izdaji prevodov in bistveno nju sestavljalcev, najbolj repre- zmanjša stroške, njegova slaba zentativnega dela, ki so ji do- stran pa je, da posameznih na-dani kratka razlaga umetnine cionalnih izdaj ni mogoče do-7 " ——- ' *i 2 lokalnimi poseb- osnovni podatki o reproducira- nostmi, kar je tudi razlog, da nem delu. Ob koncu knjige sta v knjigi ni predstavljen noben še kratka slovarja strokovnih slovenski umetnik. A tudi nov čino katere zaseda barvna re- Vlado V posL'" I,S tudi v ” tudi v Titovo za- ! Žfi,- ? preteklost s svoio ! s svojo Herto Hass, Mari- I pravljali doma, predvsem neki dimnikar iz Beltince, o aretaciji pa piše takole: »Drugi dan duhovnih vaj v Ljubljani pride ; ------ kosilu v sobo Conradi Egon ter polniti kulturni koledar in me v imenu ljudstva are- tira.« Tudi v nadaljevanju se Jeri- čev! spomini in Zavadlavovo „ opisovanje dogodkov skladajo. ..----------ftva (še) ne omogoča popoTne Ljudje v Prekmurju so brh, f. likovnih izrazov in vsebovanih način mednarodnega založni- tako Zavadlav, zaradi aretacije RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem. MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Pomurske banke je na ogled izbor iz Zbirke sodobne umetnosti Galerije M. Sobota. LENDAVA: V geleriji na gradu je razstava 22. mednarodne likovne kolonijje. _ tudi seznam muzejev m galerij, sočasnost! izdajanja v različnih v katerih predstavljena dela vi- državah, saj je originalna bX sijo. Knjiga je torej bolj kot dila pač treba preSi Lr strokovni javnosti namenjena veda vzame nekaj časa’ V «ir,; najširšemu krogu ljubiteljev li- pi„! najbolj »pridnih« narodov' kovne umetnosti, m če lahko katerih izdaje so bile nared to MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu razstavlja Geza Gibičar A XZC1Z-I? rni?. xr . J vi-a AjiuiUdl. MIORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih hotela Ajda rfl7.Rtaviifl Frnp«f Rmnck^amoi- , J razstavlja Ernest Bransberger. Razstava bo odprta do 16 decem-bra PRIREDITVE RADENCI; Danes, v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri bo v galeriji Medikoss otvoritev retrospektivne razstave likovnih del prof. Vlada Sagadina. Nastopata radenski pevski zbor in recitator dr. Kos. Otvarja prof. Obal. MURSKA SOBOTA: V petek, 2. decembra, ob 18. uri bo predstavitev pesmarice goričkih ljudskih pesmi in zvočne kasete Či bi ges bijia fčelica. RUŠE: 22. srečanje mladih pesnikov in pisateljev bo 3. decembra. Niste sami, <5^tiiik je j it Z vami: ob takšni naravnanosti štejemo jesen, smo poleg »originalnih^ neobvezno sproščenost njene Angležev, Nemcev Portuiml zasnove k njenim pozitiraim cev in Francozov tudi SloS' lastnostim, je kot morebitno naslednjo pomlad pa bo S negativno plat izdaje mogoče po svetu izšlo še neLj »zaS omeniti ob takšnih delih vedno niških« izdaj ^umua aktualno vprašanje kriterija iz- D. ŠTEFANEC I uri bo stran 10 vestnik, 1. decembra 15 ne zgodi se vsak dan 9 Potemnel lesk Roils-roycei se v razstavnem salonu v središču Londona še vedno bleščijo. manj bleščeči pa so obrazi direktorjev te - K > •A* edine britanske avtomobilske družbe, ki je še vedno v domači lasti. Vse druge tovarne so že prevzeli tujci, večinoma Japonci. takšno usodo pa napovedujejo tudi Rolls-royceu. V neusmiljenem poslovnem svetu namreč nacionalni ponos ne šteje, velja le dobiček, tega pa je bilo v zadnjih letih bolj malo. Rolls-royce je sicer še vedno statusni simbol, a čedalje redkejši so tisti, ki si ga lahko privoščijo. • 'V sw ;4- Si s rt s a •ivi' v,■?i -- .ve-;—---------------------------iii: — --------i-----.SssZ '' , :■_ ...■■ Pred nedavnim so v južnoafriškem mestu Sun city izbrali najlepšo Zemljanko. To je 21-ietna študentka arhitekture Aishvvarta Rai iz Indije, ki je poleg tega postala še mis fotogeničnosti. Drugo mestu na tekmovanju je zasedla domačinka Basetsane Makgalememe, tretja lepotica planeta pa prihaja Iz Venezuele, to je 18-letna Ireene Ferreira Izguieredo. Naše Janje Zupan ni bilo med desetimi najlepšimi. Redkejši kot zlato Zlato progasti bengalski tigri šo verjetno najredkejša živalska vrsta sploh. Na vsem svetu jih je natančno dvajset, ne več in ne manj. To so namreč križanci, vzgojeni v ujetništvu. V divjini tovrstnih tigrov sploh ni. K omenjenim dvajsetim smo že prišteli tudi najnovejši prirastek iz živalskega vrta v Gaensendorfu v bližini Dunaja. Mala mucka sta prva mladička, ki sta se skotila v Evoropi. Zato ni presenetljivo, da sta se stara komaj nekaj tednov že predstavila javnosti. Velko skrb ma Bela nad našof vse-državnof modrijof. Sejre lase njemi dela. Gda je dau svoj glas za osamosvojitef, te je ne^j mislo, ka de saki občan za sebč občina. liki ka mo fkiiper šli prouti Evropi. Slabo volou si pa un sigdar s pesmijof rešavle: Pred nami nova občina, brez vsega, gola, golcata, je kakor prazen votel panj, bo treba nosit pamet vanj. Skup zbrali bodo revščino, na kup zvozili robo vso; na vaško trato - mizo, stol, bo "štempl" tolkel protokol. Pisarna zunaj bo za zdaj, dokler zgradili bodo kaj. S prispevki, davki, da bo joj, občani bili bodo boj. Bo nov občinski aparat, se večal vsak dan na kvadrat, dokler ne bodo z leti vsi na Občini zaposleni. Sirjička takrat prileti, na vrhu zgradbe obsedi, razgleda malo se okrog, plevel bo rastel vsepovsod. Brat Džouži r ( [ V '' Sv I 'i B 1 Dve glavi in pet nog so posebnosti te želve, stare dva meseca, iz Honkonga. Kljub dvema glavama ji melagoman-stva ni mogoče očitati: velika je pičlih 3,8 centimetra, hranijo pa jo lahko le skozi ena usta. Druga bodo ostala zaprta do smrti, so ugotovili. Medicinski čudež v Ameriki Še kar naprej raste OVEN Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem tvoje dobre lastnosti, slabe pa pusti raje za drugič. On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija le-tega pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil. BIK Ona: Ker si si premalo prizadevala, si izgubila nekaj tistega, kar ti je veliko pomenilo. Toda nikar se ne delaj užaljeno, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega. On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škoditi trenutnim poslovnim razmeram, ki niso do tebe prav nič prizanesljive. DVOJČKA Ona; Skupen dogovor s partnerjem ti bo končno odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna, saj se ti bo to zdelo sedaj popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje... On: Naj ti ne bo nikar nerodno priznati napake, saj je to veliko bolje kot trmasto vztrajati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že ljubil, se bo ponovno vmešal v tvoje ljubezenske dogodivščine. RAK Ona: Mogoče je prav tvoja premajhna obveščenost tisto, kar ti vztrajno kvari odnose s partnerjem. Poglej malo okoli sebe in kaj hitro ti bo vse popolnoma jasno. Predvsem pa te čaka zelo zanimiv teden. On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal neprijeten položaj, vendar ti ostajaš še naprej slep in zaverovan v nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrti se ti lahko kaj hitro prevesijo v pravo pravcato polomijo. Iz inkubatolja Japonska le stežka prehrani vse prebivalce, saj je nenasC' Ijenih površin le malo, pa še te so precej nerodovitne. Zato poskušajo z gojenjem zelenjave v nekakšnih inkubatorji . pod umetno svetlobo. Nekatere vrste v takih r^ziuera odlično uspevajo in bogato obrodijo. Žal ne vemo, kakse okus ima tako pridelana zelenjava. Najbrž pa je precej bre okusa, podobno kot naši piščanci, zrejeni pod lučjo. •w Moraliteta o piščancu, rdečih hlačkah in gasilcih ysl6r‘’ Pepe in Micka sta šla na izlet do bližnjega gozdička, kripo sta natovorila vse, kar sta menila, da bi jima Tako so se v prtljažniku znašli drug poleg drugega: koD"'^oj prašiča, umorjena kokoš, kumarice, krompir, čebula, sotot, piva, vino, mineralna voda, sok, nogometna žogo, "“ ^1 abažur z babičine svetilke (Pepe ga je že sedem v prtljažniku, češ da ga bo nesel v posebno delavnico ? kjer popravljajo take starine). Poleg tega pa je v prtljažniku kraljeval žar, gradele, 'jniii cue ali roštilj, kakor vam je ljubše. Naprava je bilo rto 'rili, mrtvima, prašiču in piščancu. rlciro^ tfut.vi.rri.u, iri ptčiC-urit.u. Vse skupaj se je začelo v gozdičku. Na jasi je kripo. Vešče se je izognil odsluženemu štedilniku, pf^d veteranu na drva, pri tem je skoraj oplazil novejši elektnen^^^ nik, ta je bil veteran iz časov parol Elektriko v vsako naso . dober šofer se je izognil še trčenju v hladilnik in parkirat K dvema pralnima strojema, veteranoma Rex in Castor. res lepa! (Škoda, da ni bil prvi Castor in drugi Polux)- ; Z Micko sta najprej zavila v gozdiček, kaj sta tam pd ^g^g-ostalo zavito v tančico mistike, saj si nismo mogli pni^^^ urizma. Vmes je Micka enkrat pritekla, oblečena le v i)0 in nekaj šarila po prtljažniku. , . jfifi' Potem sta dostojno oblečena postavila napravo, Pt>oOt>^^ niku primitivnih ljudstev, ter opravila žrtvovanje pupo kokoške. V nasprotju s prvotnimi ljudstvi pa sta žrte^ sebi, ne preprostim božanstvom. Tačas je očanec Pišta nekaj sto metrov daleč, na nabiral odpadke vseh vrst in jih zlagal na kup. Pri tem^ p' ^^j,g\]t potegnil iz ploščenke, ki jo je imel varno spravljeno prihod krače, malo pozneje pa ritasto mrho v rdečih sp Odpljunil je, potegnil iz ploščenke in si zamrmral v T^‘^iggnil kaj danes vse ne gazi po tej naši zemlji.« Še enkrat je P it malo poč»kal, če ne bi tisto vilinsko bitje še enkrat p ^^ggli gozda. Ko se je prepričal, da je pričakovanje zaman, se / e čiščenju. Pomislil je še, kako bi bilo s tisto ritasto de n ’ltl‘‘i'"i v gozdičku. agtf"'"-' Smrkavca Mile in Štef sta se z druge strani plazilo P iil Bila sta še v tako zelenih letih, da na kakšno pomislila nista. Imela pa sta nekaj cigaret, ki sta pn očetoma. Splazila sta se proti gozdičku, naenkrat pa sta zashsoo) in vzdihovanje. »Kaj pa je to?« je vprašal Štef. je m vzainovanje. »Kaj pa je tor« je vprašat Aiej. je . golega, po trebuhu in prsih poraščenega divjega mozt^’ n », vr\1.ri nmrl / zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, ostalo pa bo vprašanje, ali boš nato sploh zadovoljna. O neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, četudi si boš želela karseda omahovati. On: Poklicala te bo stara prijateljica in ti predlagala nekaj, česar enostavno ne boš pričakoval. Toda kaj hitro se boš uspel otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako, kot boš načrtoval. Ona; S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi rezultati, saj je željeni cilj zelo oddaljen. On; Pomagal boš prijateljici v težavah, saj si bil prav ti tisti, ki je največ prispeval k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del tvojega norega načrta. Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, morda pa si boš še premislila? On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprotnem kaj kmalu občutil vso težo tvojih nekdanjih neodgovornih dejanj. Pa tudi tvoja trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot si si prizadeval... Ona: Človeška nevoščljivost nima meja, in to boš kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro znašla v popolni zmedi. On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nenadoma prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne obeta prav nič dobrega. STRELEC Ona; Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu P^jati*^^: ti povedati kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo n®^5(iiei" a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le = Premisli o nasvetu za počitnice. katerini Sl ' ti ie sedal, , . On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s k«— . dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje je, ali Je je trenutek... ob napačni odločitvi se ti bo vse maščevalo. skupai Ona: Nehote se boš zapletla v zelo kočljiv položaj’ boš kaj hitro znašla in se ponovno postavila na nog®, prin®" ; ne bo vse tako črno, kajti spoznala boš tudi svo)0S sanj... On: Ker ti je delo pravi užitek, si ne boš otrsbeP- (lili najmanjšega počitka, četudi bi ti bil še kako p"' način življenja ti sicer zagotavlja precej denarja, KOZOROG tudi na kaj drugega... VODNAR zapletov. ..Di/ariati Z- Ona; Sorodstvo ti bo povzročilo kopico ivr -. . - n,-bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarja*' jaU navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi a® RIBI jeH" On: Poslušal boš vse vrste nasvetov, na koncu P^^jiA vendarle odločil popolnoma po svoji muhasti glav*. . jd'* krajše potovanje... I venudiio uuiuuu pupuiiiuiiict pu ;9vuji iiiuiicidu obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubek v poslu pa povsem nasprotno! Ona: Kaj hitro se boš prenaglila v svojih pati božal. Prijatelj te bo vsekaijor držal za besedo jj pri' dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posel pa raje p ■ in počakaj ugodnejši trenutek. Ona: Tvoja arogantnost te lahko privede dcit)®®®po!rp'i%iiP prepada. Tudi tvoja partnerica nima neskončnega predvsem pa se ji lahko kaj hllro porodi ideja, d odnosom ni čisto vse v redu. l )94 stran 11 vgstnik, 1. decembra 1994 I za vsakogar nekaj 1 radiča ‘5 1 I I 1 iir(f - boj in jiil ■iji, blati Radič s svojimi grenkimi se-' ^iBvinami (intybin) s sladkorjem inulinom uravnava pre-,™no, pospešuje kroženje krvi 1® telesno presnovo. Bogat je vrtne prsti, ki smo ji dodali vlažno šoto ali žago vino. Glave korenov naj bodo v isti višini, razdalja med koreni pa naj bo 6cm. Vmesni prostor napol- i'Halijevitni solmi, ki ugodno nimo z vlažno zagovino, šoto '•Jlivajo na živčni sistem. Vse-1 “"je tudi veliko vitaminov, . Ptedvsem karotina in vitamina ali peskom oziroma z mešanico dveh ali vseh treh. Sadimo j Q —.1. liaiuuiia 11) viiaiiiiiia tako, da je vrh korena l,5cm T nad površino. Polnilo naj se Hira po prvem hujšem dobro sesede, zato s posodo “ Oziroma preden začno nekajkrat udarimo ob tla. Pre- zmrznvo); ostali prostor napolnimo z enim delom vlažne šote ali oziroma preden začno te Zmrzovati previdno izkop-teteo, da jih ne poškodujemo, -i- --- —, tet se preneha, korenine se žagovine in enim delom vrtne te debelijo več. Korenine rde- prsti - Nazadnje rahlo zalijemo, telistnih sort nai bodo debe- Zaboj postavimo na dobro pre- k'«”**"' naj bodo debe- ----------- od 2cm, korenine vitlofa zračeno mesto in na tempera-naj bodo debele približno " o. te. Po izkopu pustimo rast-\®nhem vremenu neobre- Zdravilni oves čeprav so ga doslej priporočali za krmo živalim, ljudem pa običajno v obliki kruha in ovsenih kosmičev, je sodobna prehrambena znanost ugotovila, da tudi oves koristi človeškemu organizmu. Zdravniki ga zato priporočajo ljudem, ki so oslabeli, so bolni ali morajo uživati dietno hrano. Ti naj bi si vsaka dva dni pred spanjem privočili visokoenergetski ovseni napitek. Oves sodi med žita, ki spodbujajo in regulirajo presnovo beljakovin v organizmu. Obenem pomirja sluznico prebavil in daje občutek sitosti ter tako zmanjšuje volčjo lakoto, ki jo marsikdo občuti med shujševalno dieto. Najbolj priporočljivo je uživanje naravnega surovega ovsa, ki ga prevremo v vodi ali posnetem mleku. Vsaka dva dni (lahko tudi vsak dan) si zvečer pripravimo dve žlici prevretega ovsa, ga prelijemo s skodelico mlačnega mleka, po želji osladimo z žlico medu in počasi použijemo ali spijemo pred spanjem. Seveda pa lahko ovsu namesto mleka dodamo navaden ali sadni jogurt, sadni sok ali kislo mleko. Lahko pa si s suhim sadjem in orehi ali lešniki pripravimo tudi okusen zajtrk z ovsenim miislijem. Kuhajte z nami Jeka na lovsk: način turo 13-17“C. Substrat mora že tri do štiri dni, da ove-1®! koreni pa dobijo še nekaj i tervnih snovi iz listov. Od biti nenehno vlažen, vendar nikdar razmočen. Prostor, kjer silimo, mora biti zatemnjen ali zaboje prekrijemo s črno folijo. Od srede decembra do srede februarja, po približno treh do štirih tednih, režemo rdeče gla- iiu/ ii ®tede novembra lahko zač- ,^11 ; temo siljenje. Šele nato pore- ____________ bi- ’i liste 2-3cm nad vratom, -- ‘7‘"časteTfranco pa ima (dl ! ?^tebtmo lasne korenine m višK g • ,, .------------- 1 • vice radiča sorte verona in tre- iFl/ ^astlcp" KCJIVIIUIV ■!. ----o- - i f»„ tako da ostane očiš- pisano rahlo sklenjeno glavico. Siljeni koreni sorte vitlof tvorijo rumeno bele štruce. Obe- I,- —ov, idKo oa ostane ocis- p« ' ten samo glavni koren, ki ga ; lajšamo na 20-2?^m, ker so J-’ režemo 2cm nad najprimernejši. Sihino nn nnžp- bo i 1 v ‘J’'**- o--' - vratom, iz korenov pa poženejo novi, številni manjši lističi. Glavice radiča na svetlobi '.S 1! fi ; I? J ib-dl d I i fl fii 1 ili^ prostem, v hladni gredi, v hlevu, zasip- I nJ’ '“nelu, rastlinjaku, plaste- - - .. . t Najpogosteje silimo pozelenijo m pogrenijo, zato v kakšnem lesenem, plo- j>h moramo takoj, ko' jih pore-L;"’astem ali plastičnem za- žemo, zaviti (časopisni papir) Simona Potočnik, kmet. inž. rasti, proizv. , -- ____ ,___________1 za- : jjl''>kije visok najmanj 50cm. : ^^boja mora biti preluk- Najprej damo 5-8cm Kadar vam teče iz nosa •i. n L 4 V > -t is^ ^-Sflr > * ’ J fr »A s v» ž 1 ❖ ' / IF d I tl ii‘ ll i ji i Ql^®Pijice za nos Operil uporabljamo pri nahodu in vnetju • fosnih votlin, saj zmanjšujejo nabreklost sluznice in Učinkujejo že po nekaj minutah. Ker prihaja se-11”® prehladov in nabodov, jih priporočamo. Kapljice žtev .“porabljate nepretrgoma 3 dni, vendar morate upo-Otr odmerek, ki ga predpisuje navodilo. Odmerki za ‘mke so seveda manjši, sicer pa za otroke dobite kapljice L Operil P. “troke * IH ! i ii I' 'i r : <1 I: I I i Glasbene lestvice ■' Ba a v SS LOVE - Mariah Carey & Luther Vandross t kiFc, lome back - Pato Bonton & UB 40 6 STREETS - Prince Ital Joe & Marky Mark RAP - Jovannotti NOW - Robert Palmer '^^ULATE-'WarrenG. toljrONrv HunP^evejoe- Kednex >'0N>(VyAY-M.C. Sar & The Real McCoy '*SAYirsOVER-Gun SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 1. J. 1. cif??TEBE- Ivanka Kraševec Ml ~ Horvat I uh'NARNAMURl-Chateau 5 S;?LITev ZA DEŽ-Nikola «, OM TE PUSTIL SAME - Pop design ■ tvoja SREČA JE - Andrej Makoter- r nŽLMl Hudnik "RLj rvt imam - Andrej Šifrer ET- Nace Junkar narodnozabavne glasbe J '-akon, cekron pa z marelof ■' SRtJpA žlVUENJA - Ans. Nika Zajca STr, je - Zasavci t SLove ljubezni - Primorski fantje s RAif^^A MOJA BO - Štajerskih 7 Mo??® LIŠEL - Igor in Zlati zvoki ■ VsA 2Jy'AM’CA - Ans. Stanka Mikole . LFTn t c CM A I TM4 _ Ans 3. 1 S, . VA-Ans. MaoKa . leto le en maj ima - Ans. Franca Potočarja Naji^LOVENUA - Ans. Janeza Goršiča •» hePSa 1 FT* A iTrazA/t Vurberka NAiJ^fsALETA- Fantje izpod Vurberka ■^RIBČkd sta Živela - Ans. Toneta Čučka '‘"PO"« posilite do četrtka, 8. decembra l^^na naslov: Murski "-Kvie posuiic ao cviriMu, o. --------------- '"»k« 41,69(M)0 Murska Sobota, za glasbene lestvice. j i s jl% ^^pon št. 48 'uja za skladbo: I ' ''nniača^______________ I lih '^°''’’°^havna_______ te« in PJlimek ter naslov 'n ' 'V 9» - I I J Jetra prištevamo med drobovino. V prehrani so še premalo cenjena. Vsebujejo precej vitaminov in železa. Najmehkejša so telečja, najtrša goveja jetra. Pripravljena morajo biti na hitro in takoj, ko so gotova, ponudena. Pražimo jih na močnem ognju, da takoj zakrknejo, znotraj pa ostanejo mehka in sočna. Pražena jetrca solimo, tik preden jih damo na mizo. Pripravljamo in uporabimo jih na različne načine: pražene s čebulo, v omaki, v juhah, paštetah, žličnikih, cmokih ali kot dodatek h klobasam. Za pripravo jeter na lovski način potrebujemo: 1 kg telečjih ali svinjskih jeter, 6 dag prekajene slanine, poper, nekaj brinovih jagod, 8 dag olja ali masti, srednje veliko čebulo, žlico moke, juho ali vodo za zalivanje, limonin sok za okisanje, sol in po želji 1 do 2 žlički kisle smetane. Jetra operemo, jim po možnosti odluščimo kožico in jih pretaknemo s slanino, narezano na tanke rezance. Nato kos jeter po vsej zunanjosti nadrgnemo z mešanico popra, ki smo mu dodali nekaj stolčenih brinovih jagod. Na olju svetlo zarumenimo sesekljano čebulo in ji takoj dodamo kos jeter ter jih naglo opečemo z vseh strani samo toliko, da zakrknejo po površini. Zalijemo z juho ali vodo in dobro pokrito dušimo, da se zmehčajo. Čim mlajša so jetra, prej se zmehčajo. Sok, ki je ostal v posodi, potresemo z moko, malo popražimo, zalijemo do primerne gostote in zavremo. Nazadnje narežemo jetra na lepe rezine (kot meso), sok po okusu kisamo, dodamo kislo smetano, solimo in dobro premešamo, da se od njega nasolijo tudi jetra. Zložimo jih na primeren krožnik in prelijemo z vročo omako ter takoj ponudimo. Pomnimo: Medtem ko se jetra dušijo, se rada primejo dna posode, zato jih večkrat vmes dvignemo ali obrnemo z lopatico. Ogibljemo se prebadanja z vilicami. Cilka Sukič Limone Kupujte limone s tanko lupino, ker vsebujejo veliko več soka. Ostanki limon se ne bodo zasušili, če jih položite q S prerezano stranjo navzdol na krožnik, potresen s sladkorjem ali soljo; sveže ostanejo tudi, če vlijete na krožnik malo kisa. Uvele in zasušene limone po-držite za nekaj trenutkov nad paro, zmehčale se bodo in po- stale spet sočne. Lahko pa jih tudi nekaj ur namakate v topli vodi, ki jo večkrat zamenjate. Zelene limone hitro dozorijo, če jih položite v posodo z vodo, postavite na toplo in pustite stati nekaj dni. Limonin sok lahko tudi konzervirate; precedite ga pa prekuhajte nad paro. Se vročega nalijte v steklenice, jih tesno zaprite in shranite na hladno. Tako pripravljen sok se obdrži tudi nekaj let. Kljub poplavi različnih modnih materialov so pletenine še vedno v modi. Modni ustvarjalci so ugotovili, da toplina in domačnost pletenin ne pristajata le ženskam, ampak da pletenine vedno znova radi nosijo tudi moški. Letos modni kreatoiji zapovedujejo jesenske ijave odtenke ki, kot pravijo, spremenijo podobo moškega. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 04,6 MHz (divoldne tudi SV 640 kHz) /VHV mo, Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjenci (kabaret) - 10.30 Kinoventilator ~ 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 je 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alternativna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota z Jožico in Ljubom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8.45 Zamurjenci (kabaret) - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10 OO Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Točno v sredo s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. Osteoporoza Osteoporoza, bolezen, ki ogroža zdravje in življenje številnih žensk, sodi med dedna obolenja. Tako je skupini priznanih avstralskih specialistov za genetiko nedavno uspelo izdelati metodo genetske detekcije osteoporoze, ki omogoča ugotavljanje specifičnega gena že deset ali več let pred pojavom bolezni. Odkritje avstralskih kolegov je na evropska tla prenesel dr. Wehling iz Dusseldorfa. V svojem laboratoriju ponuja krvno preiskavo - zgodnjo detekcijo osteoporotičnega gena, ki omogoča pravočasno preventivo (gibanje, ustrezna prehrana), po potrebi pa tudi hormonsko terapijo v menopavznem obdobju. SESTAVIL MARKO NAPAST NAREČJE ODDELEK VOJNE MORNARICE CVRSTOST, KREPKOST VOJVODINEC JAPONSKA LUKA NA OTOKU KlUŠU DUŠIK SIBIRSKI VELETOK POTOMKA STARŠEV RAZLIČNIH RAS DRŽAVNA eiAGANJA IT.SKLA-DATEUIN VIOLINIST IZPIHANA SINTETIČNA TKANINA REALNI, STVARNI PREDMETI ALI VEDE PRIPRAVA ZAMERJE-NJEDE-KLINACIJE MUSLIMANSKA VERA POGLAVAR VOLKOV V 'KNJIGI 0 DŽUNGLI' SKOTSKA GROFIJA IN MESTO MOŠKO IME TITAN PERZIJA PODELITEV IMENA FR. FILM. KOMIK IN REŽISER (JACOUES) PRIJAZNI KRALJ FEAKOV V ODISEJI ANTIKVI-TETE STARO IME MESTA IVANGRAD VCRNI GORI NAŠA ZNAČILNA POKRAJINA KOBILA ALI KRAVA Z BELIMI LISAMI ZENSKI PEV-SKI GLAS MAROKAN-SKAUTEZ IRIDIJ AZIJSKI VELETOK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Francoz, ravioli, Aventin, zen, Ank, elan, O, reta, lai, abu, adurnež, Gaspari, IM, kov, Jihčava, atol, AC. J stran 12 vestnik, 1. decembra 1994 podlistki O >€0 □Z O m < V (/) LU < TO V ANGLEŠKI KROM 23. 6. 1993-2. 9. 1993 o < z Politični protest so septembra 1976 začeli zaprti člani IRE, s tem ko so odklonili obvezna zaporniška oblačila in obvezno prisilno delo. Zaviti v ijuhe so protestirali proti novim pravilom, ki so narekovala spremenjen odnos in netole- rantnost britanskih oblasti. Medtem ko je status političnega zapornika dovoljeval manjše ugodnosti, denimo nošnjo svoje obleke. V času protesta je IRA prekinila s svojimi terorističnimi aktivnostmi in okrožje West Belfast, je na njegovi zadnji poti pospremila večtisočglava množica. Smrt Bobbyja Sandsa in sojetnikov v zaporu Maže je vnesla nemir med protestantsko populacijo,»saj je bilo neprijetno živeti med 30.(XX) ljudmi, ki podpirajo teroriste«. Katoliško prebivalstvo je bilo prepričano v upravičenost zahtev po boljšem odnosu oblasti z zaporniki, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja v skladu z lastnim političnim prepričanjem. Oboroženi ilegalni boj IRE so šteli za sestavino širšega političnega boja, medtem ko je dvoličnost družbe, avtoriteto), ki se odkrito spopadajo s svetovno javnostjo in mediji. Tako so Sinead O’Connor in U2 sodelovali v projektu Red Hot Blue proti AIDSu in Simple Minds, skupaj s Petrom Gabrielom in Paulom Simonom, v projektu proti apartheidu. Kontroverzna Sinnead OConnor, ki draži svetovno javnost ne samo s svojo obrito glavo, ampak tudi s svojim početjem, je svoj protest proti dvojnosti morale v katoliški cerkvi in predvsem proti vplivu Cerkve v irski družbi, ki s pritiski na politične odločitve dr- s protestom njenih zaprtih čla- protestantska populacija ................................ v stavkajočih videla zgolj tero- nov skušala dati svoji dejavnosti politično obeležje. upor, ki je temu ustrezno riste, ki s svojim početjem in prepričanjem kršijo uradni odlok. Nezaupanje med sosedi se je ohranilo in IRA je, po neu- naletel na odgovor oblasti, so ... leta 1978 nadaljevali zaporniki spešnem političnem dialogu, s t. i. umazanim protestom, ko sklenda obnoviti prekinjeno te-so stene celic ometali z lastnimi roristično dejavnost, saj se je Iztrebki in ostanki hrane. Na izkazalo, da so vsa politična nepopustljivost vlade so se za- sredstva Izčrpana. žavnih institucij obvladuje usodo posameznika, izrazila pred časom, ko je pred kamerami raztrgala papeževo sliko. Njegove slike ni, kot pravi sama, raztrgala iz protesta zoper papeža kot človeka, temveč zoper funkcijo in institucije, ki jih on predstavlja. Pred tem se je s pesmijo Nothing Compares To You domnevno pokesala zaradi ideološke prti člani IRE (Bobby Sands, Francis Muches, Raymond McCreesh, Patsy O’Hara, Joe McDonnell, Martin Hurson, Kevin Lynch, Kieran Doc- tičnega dogajanja na Severnem svečeni Belfastu herty, Thomas McElwee in Irskem se izraža tudi v besedi- Child. V pesmi pesnik poziva Micky Devine) odločili, da lih sodobne pop-rock umetno- sprte strani, da ustavijo preli-gredo do konca. Oktobra 1980 sti. Za ilustracijo sem izbrala vanje krvi in sovražnosti, ki je prvi pričel z gladovno stavko besedila treh nejodmevnejših ubijajo prebivalce in duha me-Bobby Sands. Javnost je bila nosilcev te oblike sporočilno- sta. Ponovno si bo mesto opo-zgrožena. Protestantsko prebi- sti, ki imajo skupen le izvor. Irski vsakdan v besedilih identificiranosti in domnevne pop-rock umetnosti vpletenosti v delovanje IRE. Simple Minds so aktualnost Aktualnost sodobnega poli- naše teme izrazili v baladi petičnega dogajanja na Severnem svečeni Belfastu - Belfast Irskem se izraža tudi v besedilih sodobne pop-rock umetnosti. Za ilustracijo sem izbrala valstvo v Ulstru so šokirali lju- dje, ki so v svojem prepričanju pevka Sinead O’Connor so ro- moglo le s skrajnimi napori Tako člani zasedbe U2 kot vseh prizadetih, ki bodo mesto 6.500 km po Evropi Bol ko sva se bližala Trondhe-imu, kjer sva si po sedemsto kilometrih privoščila prvi celodnevni počitek, hladneje je postajalo, predvsem zaradi vse pogostejšega dežja. Spopadati sva se morala z močnim vetrom, ki nama je pihal naravnost v prša, ter upala, da se bo obrnil in da bo spet posijalo sonce, čeprav sva vedela, da je kaj takega skoraj nemogoče. Fizično sva vso pot dotlej odlično prestala, saj z zdravjem in mišičnimi krči nisva imela večjih težav. Iz Trondheima sva se podala proti mrzlim najsevernejšim predelom Evrope, vključno z North Capeom. Boji z vremenom in sramežljivi losi Ko sem na začetku zapisal, da se vreme slabša in da piha močan hladen veter s severa, si niti približno nisem mogel predstavljati, kaj vse naju še čaka. Pet dni sva kolesarila skozi mo- gočne, večstokilometrske goz- .i' s kolesom Sergej Kaučevič *■ i’ 3. '5 0 -S > w •1^ t k ?SH Igor je želel fotografirati losa, vendar mu je pokazal le zadnjic®' šli prostovoljno v smrt. Primer, ki je postajal svetovni javnosti vse bolj politično in medijsko zanimiv, so izkoristili IRA in stavkovni odbor za lastno promocijo. Sinn Fein je namreč v času parlamentarnih volitev izkoristil luknjo v zakonodaji in na svojo kandidatno listo postavil Bobbyja Sandsa, ki je bil že blizu 50. gladovnega dne. jeni Dublinčani, torej Irci. Medtem ko zasedba Simple Minds prihaja z britanskega otoka, natančneje s Škotske, iz Glasgowa. Čeprav so slednji navdahnili z življenjem, s pojočim otrokom iz Belfasta. U2, pravzaprav njihov pevec Bono, so leta 1982 obudili dogodke 30. januaija 1972 in spo- min na žrtve pokola angleških lastniki britanskega potnega li- vojakov v Derryju. V pesmi sta, so predstavniki naroda, ki Sunday Bloody Sunday opo-živi v nekakšni »zbarantani« zarjajo na dvojno moralo si-simbiozi z Angleži, ki jo šte- stema, ki dejanskemu stanju vilni zadnje čase postavljajo jemlje verodostojnost in jo pre-pod vprašaj. Vsem trem izva- ^aša na poročanje medijev, jalcem je poleg izvora skupna v našem primeru britanske te-angažiranost v projektih s soci- V svojem volilnem okolišu je zbral 30.0(X) podpisov, kar je , ---—j zadostovalo za mesto poslanca sporočilnost njihovega d^oira- dejstva, v londonskem Westminstru. i' levizije in časopisja. Pesem ne alno ali politično tematiko in obtožuje nikogar, zgolj niza Margaret Thatcer je v svoji železni politiki ostala nepopust- Ijiva in Bobbja Sandsa, legalno izvoljenega poslanca za poslanca _ ____, trupla, bolečino nja, njihovih javnih oziroma ži- ijuj;... Verjetno je prav stop-vih nastopov ter odmevnost njevanje neskončnosti te bole-njihovih akcij (zoper apart- čine v izvedbi skupine dvignilo heid, potrošništvo zahodne ci- toliko prahu v britanskih poli-vilizacije, agresivnost medijev, tičnih krogih. dove, kjer je deževalo tudi po osemnajst ur na dan, tako da je bila najina oprema, kljub vodotesnim torbam, večinoma premočena. Zaradi pretirane vlage mi je odpovedal števec, tako da sva bila nekaj dni odvisna od manj uporabnega Igorjevega. Spala sva v premočenem šotoru in spalnih vrečah. Zaradi dolgotrajnega kolesarjenja v mokrih čevljih nama je začela odstopati koža na podplatih. Le anorakom znamke Nes gre zahvSIa, da sva bila vsaj med vožnjo kolikor toliko suha, še dobro, da sva imela s seboj dovolj domače slivovke, ki nama jo je pred odhodom podaril sošolec, zato nama vreme ni moglo do živega. Ozračje se je ohladilo skoraj do ničle. Prste sva imela čisto pre-mražene in si nisva mogla zavezati niti vezalk. Vreme pa očitno ni motilo nadležnih komarjev in muh, ki so nama vztrajno grenili dneve. Še najbolj krvoločne so bile neke komaj milimeter velike mušice, ki so naju grizle noč in dah ter za seboj puščale zelo srbeče mozolje. Pri vzponih sva bila popolnoma nemočna, saj so nama vsi insekti zlahka sledili. Imel sem le to srečo. da je skoraj ves mrčes iz neznanega vzroka napadal Igorja, mene pa je pustil pri miru. Res se mi je smilil, ko ga je »jedlo« nekaj sto insektov, njemu pa je preostalo le, da je preklinjal, kolikor je mogel. Ob neki priložnosti je z enim samim zamahom pokončal celo šest muh, ki so se mu usedle na rano, kar je svojevrsten rekord. Agonija je bila še toliko večja, ker se nisva imela kam skriti. Takrat sva začela razumevati otopelost Afričanov, ki se zanje sploh ne zmenijo, saj se zavedajo svoje nemoči. V takem razpoloženju se je Predinova pesem Gate na glavo ponujala kar sama od sebe. Zanimivo se nama je zdelo tudi to, da v naseljih insektov sploh ni bilo. Zakaj, še danes ne veva. Po treh prevoženih etapah v tako ekstremnih razmerah sva sredi nekega klanca sestopila s koles, se usedla v neko lužo, jedla rozine in se smejala kot norca. Takšna sva se prav gotovo zdela turistom v udobnih avtomobilih, vendar je bil smeh le ventil, skozi katerega sva se sprostila. V resnici pa sva si obupno želela sonca. Čez nekaj dni se je res prikazalo v vsej svoji moči. To je bil pravi praznik za živce, ki sva ga izkoristila tudi za sušenje opreme. Nebo se je razjasnilo in prav vsi oblaki so izginili. Kaj takega se nama je v prejšnjih dneh zdelo skoraj nemogoče. Ob dvigu megle se je razjasnil horizont in spet sva lahko uživala v norveški panorami. gledala zasnežene 'lepe šteta jezera in pravlJi®®® epi fjorde. Nisva si mogla kaj, a zavriskala in zapela. ..akJIO' Misliva, da bi se nioral / >ipi ___________:____I____. ;,r,r,ctavitl SN«! vek vsaj enkrat izpostaviti razmeram, saj bi tako znal .j požirek vode, košček । zgolj plamenček izpod vlažmn : za katerega se bojiš, da W ali zdaj ugasnil. .-lao.sfi)® Veselje pa ni trajalo Mtrgco Igorjevo kolo spet začutno r po dodatni negi. Štiri dni je kljub pazljivosti poka'® gtar® guma. Igor je začel verje jgin vraže, slabo karmo, črno n "igsa; podobno. Še nikoli, odkar rim, nisem zakrpal ^°^svoja9? Imava namreč navado, kolesa na potovanju ne F"k sam, ker si živčen in nan r pgj. kolesa na potovanju sam, ker si živčen in gopolj navezan, ampak to opf® |,|[j2ivni nik. Zato sem bil jaz serviser njegovega koles . [j|j mojega. Zaradi okvar sva mnogo živcev pa tudi cas, ju' Dneve so nama vtpf Vilni srednje zahtevni klan .j gjjo-njanje nanje s prek grami opreme je zame zbranost in veliko mocj; o<) se je zgodilo, da so šest kilometrov, saj I® zelo gorata dežela. Rogla® gj s® vih vrhov je bil nepozaPeri zgodilo, da bi nama bilo “ jj j«' nega napora. Vseskozi gva spremljal tudi veter, s k® bila vedno na bojni nik. Zato sem bil jaz »I Ferdo Godina NADA J katerikoli moški,« je govorila o njej, ker je čutila, da bi tudi on to rad slišal. »Prišel je, ker Nada dela pri Vladi. »Nič mi ni rekla o tem, kar se je dogajalo«. »Me ni omenila?« je komaj spravil iz sebe. »Kaj bi omenila? Mirko je komaj odšel v Irak. In kdo ve, če bo od strahu še kdaj kaj omenila...« »Rudi, ti ženske ne razumeš. Ženska drugače prenese udarce kakor moški. Nas drugače boli. Nada se ne bi nikoli vrnila k Mirku, če ne bi bilo otrok. Nekatere smo take, da nam ni do denarja, ne do hiše, do ničesar, če gre za otroke. So tudi kurbe, ki otroke ubijejo. Nada pa bi za otroke dala življenje. Mirka nima rada. In ga tudi nikoli ne bo imela.« Rudi si prav tega žeh. Samo da ga ohrani v sebi. Saj ga ne bo mogla pozabiti. »Bi povedala, kdo pride k tebi?« »Pa ne smeš misliti, da jih je za eno procesijo.« »Ne mislim.« . -j, č® »Ponujajo se mi, da mi bodo zorali, posejali in poželi zast jim odprla.« »Poročeni?« »Saj samskih skoraj ni v Orlovščeku.« »Mi poveš za koga?« »Sem ti že rekla, da ti povem. Čukov Tjaš bi mi maram. Rudi je bil presenečen. Bil je vztrajen: »Je prišel kdaj pod okno?« rad oral- pa bi n« »Tudi skozi okno se mu je posrečilo skočiti, pa sva se po' toliko časa, da se je naveličal in je s trdim odšel.« »Ne bi si nikoli mislil.« Diši se VRNI SE 33 Vlada je to videla na lastne oči, vendar le ni obupala, in je kljub temu relda možu: »Kar je minilo, je minilo, samo od zdaj naprej moraš biti drugačen.« A ni bil dolgo drugačen. Začel je spet hoditi k svoji vlačugi. Vrstili so se prepiri, dokler se ni Vlada naveličala, šla h kurbi in jo temeljito zdelala; če je ne bi domača gospodinja rešila, bi jo ubila. Vlada se je vrnila domov in se ločila. Njeni otroci so zrasli, se vsi trije izučili, so poročeni in preskrbljeni, s hišami. »Zdaj razumeš, kako gledam jaz na življenje,« se je nasmehnila. Obe roki je dala na odejo. Predevala si je v dlani robček, ki bi ji naj med pripovedovanjem popil pot. Rudi je molčal. Mlada generacija nima časa, da bi se zanimala za preteklost starejših. Vsaj Rudi ne. Polno je živel in je bil zaposlen sam s seboj. »Nihče več ne ve za to in se tudi ne bi brigal. Ne zameri, da sem te dolgočasila.« »Nič hudega. Zdaj smo prišli mi mlajši na vrsto. Mi isto počnemo, zato se na svetu vse ponavlja. Nič ni novega. Tudi mi se ljubimo, se tepemo, prešuštvujemo in grozimo s smrtjo.« Razumel jo je. Seveda so zdaj oni na vrsti. Mogoče ni nič manj grenko, kar doživljajo. Doživljajo sicer malo drugače, ali pa celo ne. Saj bi se tudi oni najraje med seboj pobili. Glede ljubezni se v vsakem času enako dogaja, da življenje ni dosti vredno. Pred oči mu je stopila Nada. Zaradi nje je prišel to noč k Vladi. Nada bi imela noč svetlo, če bi vedela, kako zaradi nje stika okrog. »Veš kaj o njej,« je spravil iz sebe. Vlada ga je razumevajoče pogledala, toplo in z občutkom, z voljo, da bi mu pomagala. »Pred dnevi mi je v Tilušu zorala in posejala. Dela kakor prej. Ni boljšega orača s traktorjem, kot je ona. Opravi najbolje. Bolje kakor ■iNe Dl Sl niKoii misiii.« , m s^^j •Saj si njegova žena tudi ne misli. Večkrat mi pravi, K a T_____________________________;___________________O** »Nič ti ne morem pomagati,« je rekla Vlada čez čas. Dvignila je ----------j — -j-o--------------— ----------i-- z eno roko odejo in se obrnila proti njemu. Bok ji je ob tem vzdignil Tjaša nič ne boji. Jaz pa se smejem. Tjašu sem povedala, odejo. Privlačna je. Velike prsi so se ji nagnile na eno stran. njegova žena raztrgala, če zve. O, pa Žalik. Ta je šele diV] • »Tudi Žalik?« »On pravi, da se bo ločil, če mu dam. Samo prej bi p-- , za skupaj, pravi. Redek je moški v Orlovščeku, da mi ni ze »I « h »Lahko mi pomagaš. Ko ti bo spet prišla kaj delat, jo vprašaj o meni. Karkoli bo rekla, bo zame veliko. Sam o njej ne morem nikogar drugega vprašati.« Vlada je takoj na to pristala. ua mi oo zasionj orai m sejai. i^anKo oi ziveia sui ^'to2®'"’.cC. »Kolikor bom mogla, ti bom pomagala.« hotela. Pa sem tudi preveč ljudem na očeh. Kako tudi tebe^ »Saj še lahko pridem?« Pri meni vsak najprej pomisli na to. Jaz to vem. Zato orac';_^jj jg »Seveda, pridi, samo pazi, da te kdo ne vidi. Ljudje bi takoj rajši plačujem. Kogar pa spustim v hišo, mu ni treba ne govorili, da hodiš k meni.« sejati. »Svojega psa moraš fundati. Raztrgal bi me, če bi se odvezal.« Vlada se je nasmehnila. »Brez psa ne morem, čeprav se ne bojim nikogar. Vidiš sekiro za vrati?« »Torej se le bojiš,« je menil. »Noči niso zate nič prijetne.« »Zakaj ne?« »Mi boš nekaj povedala? Ampak odkrito.« »Bom, zakaj ne bi,« se je nasmehnila. Slutila je, kaj bo zdaj spravil iz sebe. »Pride kdo ponoči k tebi?« jo je vprašal, čeprav se je o tem vedelo v vasi. A on bi se o tem rad z njo pogovarjal. Vzdušje med njima ga je nagnilo k temu. ce za SKupaj, pravi. neatJK je mosKi v unovsceKU, aa iiu la* v da mi bo zastonj oral in sejal. Lahko bi živela kot P oral’ ,« d« Rudiju se je pokazala v novi podobi. Oprla se je na laket, se tako laže pogovarjala o stvareh, o katerih je vedela, ■.?i J bilo I ipbno pf . S bi se tako laže pogovarjala o stvareh, o katerih je vi rad slišal. V njenem obnašanju in govorjenju je 1— vadne domačnosti. Zdaj je noč dala temu posebno P” : • Postajala sta si še bolj blizu. , »Ti co r»in riA etniovri ■rararli Marlia Tfar c+a nnpplf). Hi »Ti se nič ne gnjavi zaradi Nade. Kar sta počela, m Mlada sta in ona je vedno sama. $ .X(xu.ct Otu iii uiid jc vcujlu aaiiia.« 'g gjp • p Rudi je čutil, da ga razume. Hoče mu pomagati, kar g® ,1 jjjc® , Id lilo. Rad bi še brskal po tem, kaj skrivajo noči tu ob šumi, ) čemernem psu in o njeni postelji, ki bi lahko škripala P' sejači. ,od®’ 'iac’- -ebil® r®* tl Vlada ga je opazovala. Mlad je še. Vzdušje med njima J® žeS^jjja K||. 1 ji je vse verjel. S svojo stisko je našel pri njej zaveti ' jju« ■ iloh ni mogel misliti, ko je koval načrte o obisku pri rrJ jj u bo celo več, kakor je pričakoval. . v »Če doživi žena z možem kaj takega, kakor sem 1®^ svojim, potem ni več težko ravnati z moškimi, žensk djijjjj i fip K/Tnški ip dn kraia np hndn niknli ra^iimPii kermism, b)' I »Pride,« je preprosto rekla, ne da bi pokazala senco zadrege, da^ ji je vse verjel. S svojo stisko je našel pri nje] Zaradi njene neposrednosti je utihnil. Sproščeno je ležala, se smeh- ’ ’ Ijala in ga gledala. »Če bi prišel tak, ki bi mi nameraval napraviti kaj hudega, bi prijela za sekiro. Do sedaj še takega ni bilo. Prišli so samo taki, ki so mi hoteli napraviti dobro,« se je šalila. Rudi se je zasmejal. »Pridejo do okna, čeprav se pes trga na lancu?« »Pa ne samo pod okno. Tudi skozi okno so že prišli. Pri meni ni zlata, da bi prišli s slabimi nameni.« Neko svoje življenje živi in nikoli ni o njej globlje razmišljal. Ni je potreboval. Zdaj čuti, da ima v sebi posebno trdoto. Prepričan je bil, da ji le ni vseeno, ko se začne pes zaganjati v noč. Sekira za vrati je ne more čisto rešiti strahu. Tu v šumi je le sama. sploh ni mogel misliti, ko je koval načrte o obisku pn mu bo celo več, kakor je pričakoval. »1 s svojim, potem ni več težko ravnati z moškimi. z,eii='*',jj(,, bitje. Moški je do kraja ne bodo nikoli razumeli, ker m’ jg b’ (ji -njena sreča samo med nogami. Pa ni res. Kaj bi jaz da 1®' Oskar, moj bivši mož, drugačen. Kako je bil surov. Bod’-g op^ j je otroke, pa nisem niti enkrat doživela prave ljubezni. O”Iip^, svoje, mene pa pustil. Tako je bilo ves čas najinega zako druge ženske, pretepala sva se in kaj naj zdaj pričakujem ki pridejo ponoči pod okno? A ni bolje, di ne odpiram, bolj odkrita, da ne odpiram pogosto in nepremišljeno.- »Meni si odprla.« •Saj ti nič takega ne pričakuješ,« ga je malo izzivala- no. če (Nadaljevanje P’ i 94 stran 13 |!!^nik, 1. decembra 1994 kronika '^ikon o preprečevanju pranja denarja Odkod umazan denar? sc odločil, da zapišem to, kar boste v nadaljevanju pri sprejemanju, zamenjavi, kdo k naredil mini anketo; več ljudi sem povprašal, ali razpečavanju ali drugem rav-^niiai J j® »pranje denaija«. Večina ogovoijenih, četudi ima —■■■ - --.»»t; r * ®*'®^nješolsko izobrazbo, ni dala pravilnega odgovora. nienili, da gre za pranje v lavoiju ... i sl sem se nanju z denarnimi zneski (transakcije!), in sicer: v bankah in hranilnicah, investicijskih skla- 2.200.000 tolaijev, če obstoje razlogi za pranje denaqa (zdaj najbrž že veste, da ne gre za pranje v lavoiju!). Pri zavarovalnicah se opravi identifikacija pri poslih življenjskega zavarovanja, kadar posamezna premija presega 145.000 tolarjev. Zakon predvideva celo ustanovitev posebnega urada za preprečevanje pranja denarja, ki bo deloval v okviru ministrstva za finance Repu- dih, investicijskih družbah in drugih finančnih organizacijah; blike Slovenije, “ ’ ’ ■ v • 1___I. _______;____.. boste svoje kovance drgnili, da se bodo svetili, vas ne bo se zgoditi, da boste zaradi tega , , 'p’ ndci hotd nd kjer en gospod dejsnsko orgsmzacijnhj ki opravljajo bodo organizacije, ti) njihove funte, ki jih potem kot bleščeč »drobiž« plačilni promet; organizacijah, opravljale transakci J® gostom. Hotel ima zaradi tega veliko gostovi .Sedenaij! denaija, o katerem ®''niein času veliko slišimo, ? nekaj drugega. Zadeva je j^lako aktualna, da smo poseben Zakon o pre-Vanju pranja denaija. /enaija je prepove-ii,' zakonom so določeni se prikriva izvor de-2 premoženja, pridob-, Ša z organizirano trgovino ) nedovoljenim pro- z orožjem ali s kakšno i- 'J? prepovedano dejav-n Pod pranjem denarja » prikrivanje iz- ■ k ^'“"azanega« denarja in I; legalizacije takih denar- odkrivanje ravnanj, kateremu ki bodo -'“O------J - ’ i. J J , - plačilni promet; organizacijah, opravljale transakcije v vred-ki opravljajo postopke privati- nosti, ki presega 3.600.000 to-zacije; zavarovalnicah, borzah laijev v gotovini, dolžne poro-... — _ in drugih organizacijah, ki čati. Urad bo lahko odredil za-zirani kriminal namreč na leto opravljajo promet z vred- časno ustavitev transakcije, če ustvari milijardne dobičke s tr- nostmi papirji; menjalnicah, bo podan sum, da gre za pranje govino z mamili in orožjem, posojilnicah in zastavljalnicah, denaija. izsiljevanjem, korupcijo, golju- igralnicah; pravnih in fizičnih fijami, zločini proti okolju in , - • ' • “ ' • ----- drugimi protipravnimi dejanji, dejavnost v zvezi s posli: pro-Pridobljene dobičke skuša vne- f ’ ■ '----- sti v zakonite gospodarske to- ringa, upravljajo premoženja kove in s tako imenovanim , • • ' ' nih virov. Mednarodni organi- pranjem denaija skušajo organizirane protipravne organizacije (mafija!) ohraniti svoje dobičke in jih usmeriti v zakonite dejavnosti. Naši ukrepi Zakon o preprečevanju pranja denarja določa, da se ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denaija izvajajo osebah (občani!), ki opravljajo Banke se opravicujejo _ ■ Vsega zapisanega, kar naj daje in nakupa terjatev, fakto- prepreči pranje denaija, si ni- ;■ ? ' •-J • -■ , v., smo izmislili v Sloveniji, saj so tre je osebe, izdajanja plačilnih ustrezne predpise uveljavile m kreditnih kartic m poslova- tudi številne druge države. Še nja z njimi, lizinga, organiza- veg. ^ašo » celo leteli cije potovanj, prometa z nepre- oatki, da je evropska pralnica mičnim hrambe v sefih, pro- denaija. Ukrepa se tisti ki meta plemenitih kovin in dra- ■ - ’ guljev ter izdelkov iz le-teh. Kaj določa 4. člen? imajo umazani denar, seveda niso razveselili. Nejevoljni so tudi navadni smrtniki, ki so do 2.200.000 tolagev prišli po le- ! I i I URAD MURSKA SOBOTA: Albin Men- ' '^^lin’ Večeslavec in Majda Geder, šivilja, iz i Vincenc Rus, vzdrževalec vozil, iz Gančanov in ® Vidonja, šivilja, iz Gančanov, l ČESTITAMO! Vse organizacije, ki oprav- galni poti (prihranki, dobitek Ijajo našteta opravila, morajo, na srečo, dediščina itd.), ko jih kot to sicer določa 4. člen za- v banki ali drugi organizaciji, kona, pri vsakem sprejemu in kjer pridejo na dan z boga-izročitvi gotovine, vrednostnih stvom, obvezno »legitimirajo«, papiijev ali plemenitih kovin Da pa bi bili pripravljeni tudi (zlato, srebro ...), draguljev, na to, so v združenju bank iz-ki presega vrednost 2.200.000 dali letak, ki opozarja na nov tolarjev, identificirati (vpogled režim pri transkacijah (in se v strankine uradne osebne do- tako opravičujejo), pri Vest-kumente) stranko, ki zahteva niku pa smo napisali ta članek, transakcijo. Identifikacija Imate 2.200.000 tolaijev? Kaj stranke se opravi, tudi kadar je pa zlatnina? vrednost transakcije manjša od ŠTEFAN SOBOČAN Stališče komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Ljutomer Oprati madež enoumja Znano je, da so bili nekoč v Ljutomeru (v mestni hiši) zapori in da so v njih sodili tudi tistim, ki so jih takoj po končani 2. svetovni vojni obdolžili, da so sodelovali z oku-patoijem ali naj bi tudi sami storili kakšno dejanje, ki je bilo upeijeno proti narodnoosvobodilnemu boju. To se je dogajalo v maju in juniju leta 1945. Komisija za raziskavo povojnih nmožičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Ljutomer, ki jo vodi JANKO SITAR, ustanovili pa so jo lani zbori občinske skupščine, med drugim ugotavlja, da je bil proces proti 22 žrtvam pravno dvomljiv. Tako je bilo v nekaterih primerih dovolj za smrtno kazen, če so ljudje govorili, da je ta in ta storil to in to ali pa je bilo zadostno dejstvo za krivdo, če je bil nekdo nemške narodnosti in lastnik večjega premoženja. Seznam teh žrtev (imena in priimke, leto rojstva in smrti ter kraj bivališča) nameravajo javno objaviti v časopisu, k temu seznamu pa naj bi ločeno dodali še imena treh povojnih žrtev, ubitih brez sodbe. To so bili: Franc Sobočan iz Bučkovec (zadnjič viden v Tehar-nh), Milko Stanjko iz Ljutomera (zadnjič viden v taborišču Šentvid pri Ljubljani) in Bogomil Tratnik s Stare Ceste (zadnjič viden v Vetrinjah na Koroškem v Avstriji). Komisija v skladu s sklepi vseh treh zborov občinske skupščine v Ljutomeru (septembra lani) tudi predlaga izdelavo Izvedbene dokumentacije in zagotovitev finančnih virov za obnovo osrednjega spomenika NOB v Ljutomeru, kjer je potrebno zaznamovati tudi spomin na žrtve po koncu 2, svetovne vojne, ki so jih usmrtili na podlagi dvomljivih sodnih procesov. Obenem naj se izdela tudi skica za postavitev plošč na pokopališču v Ljutomeru. »Enkrat za vselej moramo odpraviti madež enoumja, brezpravja in časa, ko so bile človeške vrednote izničene, človeška življenja pa prepuščena na milost in nemilost izrodkom, ki so bili produkt tistega časa. To je treba storiti v prid sedanji mladini-, da se z madežem preteklosti ne bodo več obremenjevali. Spominska znamenja pa naj bodo spomin vsem, ki so v vojni vihri in po njej izgubili, kar človek ima - to je življenje,« je sklepno stališče omenjene komi- sije. L JOŽE GRAJ I preventivo in prometu Murska !« JJUi 1' odstotkov« po»ktbcl za tehnične pre* M ^'tirnih voz«. Na ! tšovt*^«C __ .MO- minuto. Avto- moto zveza Slo- venije ima (najbolj znano) potem moč-informacije, vlečno službo, opravlja testiranje osebnih avtomobilov in (za • ' - J.' UTVV.'*---sedmih bazah) tudi teh- zdaj v sedmih bazan) luui icu-nične preglede motornih vozil. Danes ima služba Pomoč-informacije 214 delavcev, od tega 186 mehanikov. Službenih vozil (za popravilo na cesti in za prevoz oziroma vleko) je nekaj čez 70. Lani so tretjino vo- tega od '.W i. «1 ♦* s kakšnimi vozili se zdaj mehaniki pripeljejo popravit pokvaijen avto na cesti oziroma s kakšnim vam poškodovano vozilo odpeljejo, sami veste, drueače je bilo 1959. leta, ko so ustanovili Pomoč- informacije: imeli so ■ V— i—1 —bnlloniMi _ CaM« Arhiv A^A7.S 5 puchov z botSnimi prikolicami. - Foto: Arhiv AMZS zil zamenjali z novejšimi, in sicer zastave za prevoz-vleko z mercedesi in zastave (jugo in 101) za popravila s sodobnimi renault expressi. Ko zavrtimo telefonsko številko 987, se nam oglasi služba Pomoč-informa-cije in čez čas je predstavnik nam najbližje tehnične intervencije pri našem obnemoglem konjičku. Sicer pa, kot so povedali na tiskovni konferenci, ima novi dispečerski center UKV-povezavo z njihovimi vozili po vsej Sloveniji, baze in nekatera »interventna« vozila pa so dodatno dosegljiva tudi prek mobitela. Morda pa bo predstavnikom /.M?’’ »Kni*! dogovor s Pošto, da bodo klici na 987 brezplačni. AMZS uspel Na rumena vozila Avto-moto zveze Slovenije smo se že zdavnaj navadili; pred 35 leti pa so vzbujala veliko pozornost. Oktobra 1959. leta, ko so ustanovili službo Pomoč-informacije, so imeli le 5 motornih koles Puch SG 250 z bočnimi prikolicami, ki so jih po zami-I- slih ustanoviteljev AMZS izde- ral« trikrat tedensko med Ljubljano-Črnim Kalom in Ljubljano-Mariborom. 1961 so puche in DKW-je nadomestili s preurejenimi avtorfiobili Citroen frurgonette ... Decembra 1968. leta so v Ljubljani na Titovi cesti zgradili turistično-tehnični center in kupili tri vlečna vozila za prevoze na krajših relacijah in mercedes 200 D s specialno prikolico za prevoz poškodovanih vozil na dolge proge ... Danes je AMZS ustrezno opremljena, še bolj pa bo, ko bodo čez čas zamenjali še preostala zastarela vozila s sodobnejšimi, hitrejšimi. Nikakor pa ne smemo prezreti, da je AMZS v tehnični bazi na Trebnjem že 1968. leta (kot prva v nekdanji Jugoslaviji) brezplačno opravljala preventivne tehnične preglede osebnih avtomobilov. Morda še to: V Avstriji, s katero se tako radi primerjamo, so podobno službo ustanovili 1954. leta, pri nas pa leta 1959. Torej smo zaostajali le pet let. Š. SOBOČAN V nedeljo okrog 18. ure je neznani voznik z osebnim avtom zunaj Mačkovec v ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in oplazil osebni avto Draga Š. in tako povzročil za 200.000 tolaijev škode. Za pobeglim vozilom - zdrvel je proti Šalovcem -, ki je vozil osebni avto bele barve, policisti poizvedujejo. Če bi kdo kaj več vedel, naj pokliče številko 92. ni Tudi v Vestniku smo poročali o tragični prometni nesreči, ki se je januarja zgodila na hitri cesti pri Celju in je terjala tri življenja (očeta in dveh hčera), ena oseba (žena oziroma matij pa je bila hudo poškodovana. Povzročitelja 42-letnega Belo Balajca iz Cikečke vasi je sodišče aprila obsodilo na' 3-letni zapor. Na sodbo sta se pritožila tako obsojeni kot javni tožilec. Višje sodišče je ugodilo obema: Balajcu je kazen znižalo za 6 mesecev, na predlog druega pritožitelja (tožilca) pa je obsojencu dodatno odmerilo plačilo 407.000 tolarjev stroškov postopka in 50.000 tolarjev sodniške povprečnine. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo nekaznovanost, in ker je obžaloval storjeno kaznivo dejanje. * Vožnja preblizu desnega roba ceste je vzrok za prometno nesrečo, Id se je zgodila na regionalni cesti v Černelavcih. Tam je namreč Koloman P. iz Polane z osebnim avtom zadel v kolo Jožeta T. iz Kupšinec, ki se je peljal pravilno po desnem robu ceste. Kolesarja je vrglo na pokrov motoija, nazadnje je s hudimi poškodbami obležal na cesti. Zdravi se v bolnici. Janko R. iz Markovec pri Ptuju je na domačem dvorišču s traktorsko cisterno črpal gnojnico. Nenadoma se je med igro traktorju približal 2-letni Alkeksander, ki mu je vrteča se kardanska gred zagrabila oblačila. Janko R. je takoj izključil kardan in otroka rešil. Je pa dobil poškodbe na desni roki in zato je zdaj na zdravljenju. To vest objavljamo predvsem zato, da bi znova opozorili na nevarnost zaradi kardanskih gredi. * S Kapele poročajo o vlomu v gostišče Pri Ivici, Nebodigatreba je iz lokala odnesel 10.000 tolaijev in dragoceno (zlato) zapestnico. Za storilcem poizvedujejo, opozaijajo pa tudi morebitne kupce, naj ne kupijo ukradenega okraska. - Z gradbišča POM-GRADA v Radencih pa je nezanec ukradel vhodna vrata in dve okni. - Tat, ki je operiral v Murski Soboti, pa je iz osebnega avta, parkiranega v Gregorčičevi nlid, ukradel radijski sprejemnik. * Na Kapelski cesti v Radencih se je zgodila nenavadna nesreča, saj je Džemail H. iz Apač z osebnim avtom naletel na prašiča, ki je izzenada prišel na cesto. Voznik ga je zadel in hudo poškodoval. Najbrž bi kar tako poginil, pa se je ravno takrat pripeljal neki mesar in prašiču skrajšam muke - ga zaklal. Poredneža so odpeljali v mesnico in potem v javnih sredstvih obveščanja iskali (in našli) lastnika prašiča. Take pozornosti pa ljudje ne posvečajo ponesrečenim mačkam. Šele sedaj smo zvedeli, da je iz cisterne Ljutomerčana v Ljutomeru, v kateri so pripravljali vino na stekleničenje, izteklo kar 25.000 litrov vina. To se zgodilo zato, ker naj bi na pokrovu popustila medeninasta podložka. Če stane liter vina samo 150 toli^ev, je škode za 3.750.000 tolaijev. Iztek je presenetil vse zaposlene, saj imajo v tamkajšnji kleti 133 podobnih cister, od tega nekatere že 30 let, pa se kaj takega še ni zgodilo. * Roman K,, ki se je peljal po cesti skozi Žerovince, je iz nezanega vzroka zapeljal s ceste in se hudo poškodoval. Zdravijo ga v soboški bolniSniH stran 14 vestnik, 1. decembraj^ šport Četrtfinale nogometnega pokala SCT Olimpija : Beltinci 1:4 (1:2) Ljubljana - Igrišče SCT Olimpije, gledalcev 2000. Sodnik: Jamšek (Maribor). Strelci: 0:1 Škaper (15), 0:2 Vorobjov (31), 1.2 Vrabac (40), 1:3 Vorobjov (51), 1:4 Herceg (58). SCT Olimpija: Simeunovič, Vrabac, Knaus (Hudarin), Oblak (Benedejčič), Hadžialagič, Pavlin, Novak, Djuranovič, Ubavič, Zulič, Šiljak. Beltinci: Zver, Godina, Božič, Jengurazov, Jančič, Nejman, Vorobjov (Granov), Črnko, Herceg, Cener (Cirkvenčič), Škaper. Izola: Mura 0:0 Izola - Igrišče Izole, gledalcev 350. Sodnik: Tivold (Kranj). Izola: Karahoda, Perkat^ Ružnič, Čotar, Okčič, Tosič, Gregorič (Zupanc), Milori, Velkovski, Želko, Buljukbashi. Mura: Volk, A. Baranja, Vojkovič, Cifer (Kovačec), Poljšak, Ratko-vič, Breznik, Kokol, Poznič (S. Baranja), Bakula, Topič. Nogomet Mura dobila tekmo s Koprom s 3:0 Prekinjena prvenstvena tekma prve državne nogometne lige med Istrabenzom Koprom in Muro, odigrana v Kopru, je bila registrirana s 3:0 za Muro. To je dokončna odločitev komisije za pritožbe pri Nogometni zvezi Slovenije kot dmgostopenskega organa. Nogometni klub Mura se je namreč pritožil na odločitev vodje tekmovanja v prvi državni nogometni bgi Andreja Pongračiča, da se prekinjena tekma med Koprom in Muro ponovi. V zvezi z odločitvijo Pongračiča je bilo v slovenski nogometni javnosti veliko razprav in kritik, saj jih je večina menila, da tak sklep ni bil v skladu s tekmovalnim pravilnikom. Kaj je bilo v ozadju odločitve Pongračiča, lahko samo ugibamo. Dejstvo je namreč, da je bila tekma med Koprom in Muro prekinjena v začetku drugega polčasa zaradi tega, da je neodgovorni gledalec z lesenim predmetom zadel v glavo igralca Mure Roberta Belca, kije moral iskati zdravniko pomoč v bolnišnici, tako da ni mogel nadaljevati igre. Krivec za prekinitev tekme je bil torej znan in nogometna javnost je pričakovala, da bo tekmo že prvostopenski organ registriral s 3:0 za Muro. Vseeno pa je med nogometnimi delavci v Sloveniji prevladal razum, tako daje tekmo dobila Mura s 3:0. S tem pa so bile tudi ovržene špekulacije nekaterih posameznikov, nogometnih delavcev v Sloveniji. Nogometaši Mure iz Murske Sobote so tako v jesenskem delu prvenstva v prvi državni ligi zbrali 20 točk in zasedli tre^e mesto za Olimpijo in Mariborom Branikom. Črenšovci najboljši v dvorani dvojezične OŠ v Lendavi je bilo občinsko nogometno prvenstvo osnovnih šol za dečke do 10 let. Med šestimi OŠ so zmagali Črenšovci pred Bistrico, Lendavo, Turniščem, Dobrovnikom in Genterovci. (FB) Tečaj za nogometne treneije Fakulteta za šport v Ljubljani in republiška strokovna organizacija so razoisali šolanje za pridobitev naziva trener za razne športne panoge. Med njimi tudi za naziv nogometnega trenerja. Kandidati za pridobitev naziva nogometnega treneija morajo imeti naziv trener mladih. Podrobnejše informacije lahko dobijo kandidati pri svojih nogometnih zvezah ali Fakulteti za šport, Ljubljana, Gortanova 22 do 30. tega meseca, dokler zbirajo tudi prijave. Seminar za nogometne sodnike Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava organizira seminar za nove nogometne sodnike. Seminar bo v soboto, 11. decembra 1994, ob 10. uri na štadionu Nogometnega kluba Nafta v Lendavi. Prijave kandidatov zbirajo pri Občinskem društvu nogometnih sodnikov Lendava, Partizanska 47. K sodelovanju vabijo predvsem nekdanje nogometaše. (FH) Občinska nogometna liga Lendava I. SNL Olimpija Maribor MURA BELTINCI Železničar Publikum Gorica Rudar (V) Korotan Izola Koper Vevče Primorje Gaj (-1) Živila Jadran II. SNL Šmartno Zagorje Rudar (T) NAFTA Piran Radeče Dravinja Mengeš GRAMATEK (-1) Domžale Slovan Drava (-1) 15 11 1 3 39:16 23 15 9 5 1 32:15 23 15 9 2 4 29:14 20 15 8 3 4 36:15 19 15 9 1 5 36:21 19 15 7 4 4 22:12 18 15 7 3 5 31:19 17 15 6 3 6 22:21 15 15 6 2 7 21:21 14 15 5 4 6 20:29 14 15 5 2 7 11:17 12 15 4 4 7 20:31 12 15 3 5 7 20:23 11 15 3 6 6 14:32 11 15 1 7 7 14:22 9 15 0 2 13 7:63 2 15 10 4 1 33:14 24 15 9 4 2 27:5 22 15 9 3 3 24:12 21 15 6 8 1 21:14 20 15 8 1 6 37:20 17 15 7 3 5 22:19 17 15 5 5 5 21:15 15 15 4 7 4 10:12 15 15 5 4 6 21:26 13 15 5 3 7 18:24 13 15 4 5 6 20:29 13 15 5 3 7 18:29 12 BELTRANS 15 4 3 8 15:21 11 Železničar Steklar Elan I. SMNL Maribor NOGOMETNI KOMENTAR Sanjska zmaga Beltince v tekmi z 15 4 3 8 25:31 11 15 2 6 7 15:26 10 15 0 4 11 7:35 4 15 8 5 2 32:14 21 MURA (-3) 15 8 7 0 36:9 20 Svoboda Koper Rudar (V) Izola Gor. glas Ilirija Olimpija Drava Gorica BELTINCI 15 8 3 4 38:21 19 15 7 4 4 35:18 18 15 7 4 4 34:26 18 15 7 4 4 29:19 18 15 8 1 6 43:23 17 15 7 1 7 39:27 15 15 5 5 5 25:18 15 15 7 1 7 29:34 15 15 3 6 6 18:21 12 15 4 4 7 22:33 12 Odigrano je bilo prvo kolo četrtfinalnih tekem za pokal Nogometne zveze Slovenije, kjer sodelujeta oba prekmurska prvoligaša Beltinci in Mura. Največje presenečenje so pripravili nogometaši Beltinec, ki so sredi Ljubljane prepričljivo premagali trikratnega državnega prvaka SCT Olimpijo, ki so veljali za favorite srečanja ter tako razveselili številne ljubitelje nogometa. Tako hudega poraza Olimpija na svojem igrišču že dolgo ni doživela. Beltinčani so tako kot pred štirinajstimi dnevi, ko so doma premagali Olimpijo s 4:2, zaigrali odlično, nadigrali gostitelje ter z lepimi akcijami navdušili gledalce. Tako so samo potrdili, da igrajo lep nogomet, enega najlepših v prvi državni ligi, in da njihova visoka uvrstitev ni bila naključna. Na srečanju v Ljubljani je gostitelje najprej presenetil najboljši strelec prve državne lige Škaper, ki je z natančnim udarcem povedel svoje moštvo v vodstvo ter mu tako dal duška za nadaljevanje tekme. Sredina Beltinčanov Olimpijo je delovala kot dobro uigrani stroj, v glavnih vlogah pa sta bila nedvomno Vorobjov in Cener, ki sta v zadnjem času v odlični formi. Rezultat takšne igre je bil drugi gol Beltinčanov, ki ga je dosegel Vorobjov. Ljubljančani so »UM in" mMMR iMMIR K 4 pred odmorom vodstvo uspeli znižati in pričakovati je bilo, da bodo v nadaljevanju poskušali rezultat izenačiti. Toda Beltinčani se niso dali. Olimpija je sicer imela pobudo, vendar je bila obramba gostov brez napak. Celo več, Beltinčani so s hitrimi protinapadi dosegli dva zadetka in s tem zapečatili usodo Olimpije. Gostiteljem ni mogel pomagati niti sodnik Jamšek, ki je dvajset minut pred kon- i / v odlič® Sašo Vorobjov . formi, strelec dveh zadel*«’ z Olimpijo v Ljubljani cem prestrogo izključil igralca Beltinec Nejmana. Za svojo odlično igro so bili Beltinčani deležni tudi aplavza Olimpijinih gledalcev. Beltinci so se tako praktično že znašli v polfinalu. Nogometaši Mure so gostovali v Izoli in igrali neodločeno, kar jim daje lepe možnosti, da v povratni tekmi premagajo Izolo in se uvrstijo v polfinale. K Publikum (-1)15 4 4 7 13:26 11 Kovinar (-1) 15 4 2 9 21:41 9 Murb V sebHO) BdMind V Slovan Piran I. SKNL Koper MURA Olimpija Gor. glas Maribor Publikum Ilirija Gorica Piran BELTINCI Svoboda Rudar Slovan Drava Kovinar Izola 15 2 4 9 32:72 8 15 3 1 11 19:57 7 15 14 1 0 77:2 29 15 10 3 2 36:14 23 15 8 6 1 28:7 22 15 10 2 3 33:14 22 15 8 4 3 38:18 20 15 7 4 4 24:18 18 15 6 5 4 22:27 17 15 7 2 6 32:29 16 15 6 2 7 20:25 14 15 5 3 7 15:29 13 15 4 1 10 17:27 9 15 3 4 8 19:40 9 15 3 3 9 23:46 9 15 4 2 9 17:36 8 15 13 11 12:37 5 15 0 3 12 11:55 3 O prvaku odločilo zadnje kolo Končano je bilo tekmovanje prvega dela prven- prvo mesto imajo Črenšovci, saj imajo točko pred-stva v Občinski nogometni ligi Lendava, ki je pote- nosti, nevarne tekmece pa bodo imeli v moštvih kalo v dveh razredih. V Prvi občinski nogometni ligi Hotize, Odranec in Kobilja. Najboljši strelec jesen-Lendava. kjer sodeluje 12 moštev, je bilo tekmova- skega dela prvenstva v I. ONL Lendava je bil Vaš nje zelo zanimivo, saj se do zadnjega kola ni vedelo, (Panonija), ki je dosegel 12 golov. Sledijo: Kuzma kdo bo jesenski prvak. Z odličnim štartom so preše- 11. Vučko (oba Črenšovci) 10, Piberčnik (Dobrov-netili nogometaši Hotize, ki so šele v šestem kolu nik) 9, Ritlop (Hotiza) 8, Kreslin (Odranci) in prvič izgubili in vodili na lestvici. Šele v sedmem Jaklin (Črenšovci) po 7, Klujber (Bistrica), Varga kolu prvenstva so vodstvo prevzeli nogometaši (Olimpija) in Podgorelec (Čentiba) po 6 ter Kreslin Črenšovec in ga kot edini brez poraza obdržali do (Črenšovci), Brunec (Mostje) in Dudaš (Panonija) konca. Naslov jesenskega prvaka so si Črenšovci po 5 golov. L-L, 1____ .-L—i ______________- Drugi občinski nogometni ligi Lendava je na- gali Odrance. Poleg Črenšovec, Hotize in Odranec slov jesenskega prvaka prepričljivo in brez poraza priborili v zadnjem kolu, ko so v derbi tekmi prema- so v jesenskem delu prvenstva dobro igrali tudi osvojilo moštvo Opel Horser iz Lakoša s prednostjo nogometaši Kobilja in Panonije iz Gaberja. Nede- 7 točk. Tako imajo nogometaši iz Lakoša tudi naj-lica, ki je igrala dobro v prvi polovici jesenskega večje možnosti, da na koncu zasedejo prvo mesto in dela tekmovanja, je na koncu popustila in zasedla se uvrstijo v višje tekmovanje, v L ONL Lendava, šele šesto mesto. Zelo spremenljivo pa so igrala Tokrat so razočarali veterani Nafte, ki so pristali na moštva Čentibe, Dobrovnika in Olimpije. Na dnu zadnjem mestu med šestimi moštvi. Najboljši strelec lestvice pa so pristala moštva Bistrice, Polane in v II. ONL Lendava po jesenskem delu prvenstva je Mostja. Nogometaši Mostja v jesenskem delu pr- bil Dominko (Nafta) zli zadetki pred Horvatom venstva niso uspeli niti enkrat zmagati. Neodločeno (Opel) 10, Lebarjem (Opel) 9, Ribaričem (Grani-so igrali le z Bistrico, medtem ko so dve točki dobili čar) 8, Hepejem, Djurkačem (oba Opel) in Ratkom brez boja z Dobrovnikom. Zelo zanimivo pa bo (Žitkovci) po 6 ter Drkom in Jezernikom (oba gotovo tekmovanje spomladi. Največ možnosti za Graničar) po 5 golov. Feri Maučec Atletika Atletika Med ljubitelji nogometa v Pomurju vlada veliko zanimanje za povratni tekmi prvega kola Četrtfinala sloven- . skef a nogometnega pokala. "H bodo lahko prišli na svoj račun, saj bo tekma’ med Muro i« Izolo že v soboto, 3. decembra, tekma med Beltinci in SCT Olimpijo pa v aedeijo, 4. decembra 1994. Obe tekmi bosta ob 13. uri. Košarka___________ V soboto Radenci : Lindau v sedmem kolu prvenstva v SKL - D so košarkarji Radenec premagali ekipo Žaluzije Ješovnik z 71:61 (29:36). Strelci za Radence: Ulaga 24, Bratkovič 22, Tinev 12 in Banič 10. Košarkarji Podčetrtka pa so premagali Lindau s 93:86 (45:41). Najboljši strelec pri Lindau je bil Šarkanj z 28 točkami. V soboto se igra v Radencih pomurski derbi med Radenci in Lindauom iz Lendave. Tekma bo ob 18.30. Prekmurski maratonci v New Yorku v New Yorku je bil 25. tradicionalni tekaški maraton (42,195 km), ki je po številu udeležencev najmnožičnejši tek na svetu. Letos se ga je udeležilo skoraj 30.000 tekačev. Med prijavljenimi tekači so bili tudi štirje Prekmurci: Marija Števanec, Peter Brunec, Jani Kovač in Manuela Pergar. Zaradi organizacijskih zapletov slovenskega organizatorja se je maratona lahko udeležila le Pergarjeva (tekla je po drugim imenom), Števane-čeva in Kovač pa sta se reki tekačev brez uradne štartne številke priključila šele po 7 km, vendar je bila Števanečeva izločena še pred ciljem, Kovač pa je sicer pritekel na cilj, vendar brez uradne uvrstitve. Pergarjeva pa je dosegla čas 3:35,37 in 289. mesto med približno 13.000 tekačicami, absolutno pa je dosegla 4.689. mesto med 29.535 udeleženci. Manuela Pergar Grabar tretji Kasaške dirke ------------- Jureš in Šonaja druga v Budimpešti je bil kasaški dvoboj Madžarska-Slovenija. Zmagali so Madžari, ki so po posebnem ključu - nižjem seštevku osvojenih mest - zbrali 48, Slovenija pa 76 točk. Tekmovali so z izžrebanimi madžarskimi kasači. Od slovenskih tekmovalcev sta se najbolje odrezala Mirko Šonaja na krajši 1600 m dolgi progi in Franc Jureš na daljši 2100 metrov dolgi progi, saj sta zasedla drugi mesti. Jože Sagaj je bil četrti. Slavič tre^i Na kasaških dirkah na Dunaju je pred dnevi nastopil Marko Slavič mlajši iz Ključarovec. S sedemletnim potomcem ameriškega žrebca Joiea de Viea Scurry Lobelom je zasedel tretje mesto, s slovenskim prvakom triletnikov Albatrosom pa je bil peti. V avstrijskem Barnbachu je bil KesUanie tradicionalni Adventni ulični tek o J J na 5km. Med več sto tekači iz štirih držav so sodelovali tudi člani TS Radenske. Najbolje med njimi se je odrezal Geza Grabar, ki je pri članih zasedel tretje mesto. Izka- Poraz Mure v petem kolu tekmovanja v regionalni kegljaški ligi je Faia v Slovenj Gradcu visoko z 8:0 prema- zala se je tudi mlada tekmovalka gala Muro iz Murske Sobote. Za Nina Jakopec, ki je med ml. deklicami zasedla četrto mesto. Pri mlajših veteranih je bil Marjan Jakopec deseti, pri starejših veteranih pa je Roman Klančar zasedel štirinajsto mesto. (GG) Muro so tekmovali: Borovič, 644, Smolkovič, 634, Šebjanič, 612, Du-rič, 608, Gergjek, 573, in Iskra, 572 podrtih kegljev. Mura ima 6 točk in si z Lokomotivo deli drugo mesto. (S. Durič) Tekma v Izoli je bila na iravili oM Muro je imel najlepšo nost Bakula v prvem pol^ ' ko se je sam znašel pred tarjem domačih, vendar strel s kakih desetih ffl«” Karahoda ubranil. Tal*® jj na zadnjih tekmah se je ‘L tokrat pokazalo, da je del Mure obramba, ko napadalci zelo teži*®*.p gajo zadetke. Upajmo, da ne bo veljalo za peV%, tekmo v Murski Soboti- o uspehu Beltinec in Mure rp nutke zelo razburljiva^ moštvi pa sta zapi lepih priložnosti za vem kolu četrfinala slovenske?« « gometnega pokala bi Vilni ljubitelji nogometa murju najbolj želeli, d« , ij polfinalu ali finalu st« ---------- TegaJ’ jjala V prekmurska ligaša. 1®»“‘c; bi bili gotovo najbolj v« J blagajniki obeh klubov-Feri Območna nogometna zveza Murska Serdica najvege presenečenj® ■ nied«l’’ Za nami je jesenski del prvenstva v prvi in činski nogometni ligi Murska Sobota, v katerih 12 moštev. V prvi medobčinski nogometni ligi so p b pp-največje presenečenje ngometaši Serdice, saj so ' raza s tremi točkami prednosti osvojili naslov 1®® jjol«' prvaka. Ta naslov so si sicer zagotovili šele v zadnje ko so doma premagali Čardo iz Martjanec ter s te dili, da so se za letošnjo sezono dobro pript«''* * jese#*' vodili na lestvici vse od sedmepa kola Priletno sta P iS vodili na lestvici vse od sedm^a kola. Prijetno jfugo'” tili tudi moštvi Rakičana in Garde, ki sta zasedb tretje mesto. To še posebno velja za Rakičan, ** D« slabo štartal, saj je bil po sedmem kolu tekmp j, ve® predzadnjem mestu. Nogometaši Čarde pa so jesenski del tekmovanja solidno in bili pri vrhu- j^jiitO' razočaranje pa so pripravili nogometaši mera, ki so se prejšnja leta potegovali za vrh, to* , jjpb« pristali na zadnjem mestu lestvice. Preseneča \ uvrstitev nogometašev Remeta Mercatorja Slog® Lj Radgone, ki so zasedli predzadnje mesto. Najbou j pog«" po jesenskem delu tekmovanja v prvi medobčii* metni ligi je bil Kutoš (Kerna, Puconci), k’ J® (G«?’ 8 zadetkov. Sledijo: Kovač (Serdica) in p« , čanka) po 6, Horvat (Rakičan) in Horvat (Car u Tkalec (T^op), Škaper (Kerna), Šebjan (Les), in Skrobar (Re ................an(Les),»‘’g^- kičan) in Škrobar (Remet) po 4, Luk (Bratono) -f■ in Copot (oba Vesna), Žalig (Bratonci), Plej (Caro ’ (Tigop) in Smodiš (Les) po 3 zadetke. V drugi medobčinski nogometni ligi so našlo'* i®jj,ši prvaka prepričljivo in brez poraza osvojili nogom jn mejnika iz Kuzme, saj so izgubili eno samo to v zadnjem kolu z Bogojino, ter so tudi najresnejši ^pjc za končnega zmagovalca. Pri vrhu pa so JEiogojir^^^jsK«• in Cankova. Med temi štirimi moštvi je tudi prvaka v pomladanskem delu prvenstva. Za ra* ■ kot druga moštva sta v jesenskem delu pD*®”® jfugi. "{jil ’ Prosenjakovce in Križevec. Najboljši strelec v dobčinski nogometni ligi v jesenskem delu prve® Bojan Horvat (Tromejnik) s 17 zadetki P’’®‘Ljflj (Bogojina), 15, Vršičem (Apače), 12, Vrhovs kova), 10, Jožetom Horvatom (Tromejnik) (Gančani), po 9, Malačičem (Prosenjakovci), f]o v čem (Tromejnik), Bočkorecem (Šalovci), Bun® doš) in Vukanom (Apače), po 7 golov. ■ Fen*** 5 pl lil Vestnik ob četrti^ | istnik, 1. decembra 1994 stran 15 f 1 jZniagal Cvitan, Cigan četrti i ! h H centru Mešič v Murski Soboti je bil 5. tradicionalni 1 ®warodni turnir v aktivnem šahu, ki ga je organiziralo Šahovsko Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote. Bilje to močan turnir, na j® sodelovalo 62 šahistov, med njimi eden velemojster, trije '^narodni ---j— ---------------— -- ---*-*- Šport Predstavljamo prvake I. DNTL - moški Opel Horser Lakoš prepričljivo prvi I _ . t vaw>aavjj*va j 11 štiije mojstri Fide, dva mojstra in 17 mojstrskih Z^r^asal jc velemojster Ognjen Cvitan iz Hrvaške z 8 točkami. : J^ljši pomurski šahist je bil Štefan Cigan (Radenska- Pomgrad) s 6,5 »a četrtem mestu. Ostali pomurski šahisti so se uvrstili takole: Zupe (6 točk) deseti, Štefan Režonja (5,5) sedemnajsti, Marko osemnajsti, Tomi Gruškovnjak (5) enaindvajseti, Boris Ko- W) dvaindvajseti, Igor Kos (5) triindvajseti, Danilo Hari (5) petindvaj-Pomgrad Pomurje). paber povečal vodstvo J, i “^^Ijši ,t*ovski klub Lendava je pripravil novembrski hitropotezni turnir. 'led 19 g' . Lendava je pripravil novembrski hitropotezni turnir. ^^'t'sti je zmagal Gaber z 10,5 točke pred Strbadom 9,5 in £^8,5 točke- - - -- -.............. ^aVCPm- Oz- . V Gornjem Lakošu ima nogomet dolgoletno tradicijo, saj je bil Nogometni klub Panonija ustanovljen že pred sedemin-štiridesetimi leti, tako da bodo čez tri leta praznovali 50-let-nico. Moštvo Panonije, ki so ga sprva sestavljali igralci iz obeh Lakošev in Gaberja (kasneje so v Gaberju ustanovili svoj klub), je uspešno tekmovalo v takratni pomurski nogometni ligi. V času delovanja je moštvo doživljalo vzpone in 1 MT-SOBOTA Melamin TAM G. V. Olimpija Vesna Preserje RADGONA Ilirija Slovan Novotehna 7 7 0 39:10 14 1 6 1 28:21 12 7 5 2 33:16 10 7 4 3 31:18 8 6 4 2 20:22 8 6 3 3 18:24 6 7 2 5 19:30 4 7 2 5 15:34 4 7 1 6 20:29 2 7 0 7 15:34 0 li v i& e 'i a i ^avcerTT 'c^ enajstih turnirjih vodi Gaber z 91 točkami pred padce, nekaj časa pa tudi niso , m Vučkom, 81 točk. (FB) tekmovali. Kasneje se je klub preimenoval v Nogometni klub Lakoš in pod tem imenom deloval vse do letošnje tekmovalne sezone, ko je pokroviteljstvo prevzelo podjetje Horser iz Gornjega Lakoša, tako da se danes imenuje Nogometni klub Opel Horser Lakoš. S tem so v klubu nastale nove razmere. Izvolili so si novo vodstvo ter se organizirano lotili dela. V klub so pritegnili osem novih tkžavna namiznoteniška liga Moravske Toplice vodijo i t i i 1 ) ) ) tr^ ° ekipa Preserja, ki je zaradi prometne nesreče to l^^leev nastopila z dvema mladincema in enim pionirjem., ni ■tost 1 Tako je dobil prvič v letošnji sezoni prilož- ki pa ni blestel v št^apjit s pioairjetn ^^‘'P^^i^ravskih-Topiic Sobote je tako pred odločilnima ® TAM-om Se brez poraza. Radgončani so Vesno v Zalogu ostali praznih rok. O zmagovalcu sta dvojic in srečanje Rihtarič: Pavič. V predaadnjem Sobočani v soboto doma z Otopilo, Radgona pa «2®vTh»set)u. : i' ~ Mft«vSke Toplice Sobota ; Presede 7:0 (Benko Gnger : Petrovčič 2:0, Benkovič : Možek 2:0, Hofte • Retrovčič-Možek 2:0, Benko : Petrovčič 2:0, Gttger ; Možek 2:0); Vesna : Radgona 4:3 Fitdrib 2:0, Žitefc ; Rihtarič 0:2, Šemrov : Kuzma 2:1, ‘ : Rihtariž-Kuzma 2:1. Pavič : Rihtarič 2.L Šemrov 0:2, Cad : Kuzma 1:2). M. G. •R ^bočani in Radgončani v finalu kV z i v Q Radgoni je bil drugi kvalifikacijski karate turnir v borbah. 11 J*-*'“vigoin jc on uiugi tcvaiiui^avijaivi n.«,«,,.. je 96 tekmovalcev in tekmovajk iz 11 klubov. Lep uspeh so L. Radgončani, saj so osvojili več prvih mest, obe ekipi 1 v finale. Prva mesta v svojih skupinah so zasedli: Kac L lušev (MS) pri moških ter Kovačeva in ZadravČeva (obe MS) X*(GR) pri ženskah. Ekipno so prva mesta osvojili: Murska M.I. DFl _ J---- ---. —I UVrctii; , *1 ■ mladinkah, Radgona pa pri ml. dečkih in ml. miaoinKan, Kaogona pa pri nn. uccmu m nn. t Zrim (oba MS) in Maruško (GR) ter Iti'''ah T ®'''P’’° P®' Murska Sobota pri ml. dečkih, st. dečkih in ml. mesti sta zasedli Husarjeva (MS) in Hojnikova (GR), lijlarfe Radgona pri malčkih. Četrti pa so bili: Kovač, Sočič in :! Pti,v, Va Cvcl —n N4,iT-cirQ Cf,bnta nri malčkih in Radeona (vsi MS), ekipno pa Murska Sobota pri malčkih in Radgona ■I (D. Škandali) ifc i'i ■ Nafte Nogometaši Opel Horseija iz Lakoša - jesenski prvaki v 11. ONL Lendava. Stojijo od leve: Imre Nemeth (trener), Mirko Horvat, Anton Novak, Arpad Kepe, Štefan Kepe, Robert Drago-šič, Evgen Kepe, Milan Piicko, Ladislav Šooš, Robert Gerenčer, Dean Dyurkač; čepijo: Jože Bukovec, Leon Lebar, Dalibor Ali-lovič, Anton Herman, Ladislav Šabjan, Jožef Horvat, Franc Sep in Dean Požgai. Fotografija: F. Bobovec ligi Lendava prepričljivo, brez poraza in s prednostjo 7 točk igralcev in angažirali novega, osvojili naslov prvaka. Vse ------T------v---------tekme so zmagali, le z Žitkovci trenerja Imreta Nemetha iz Madžarske. V zelo kratkem času so dosegli zavidanja vredne rezultate. Obnovili so klubske prostore in igrišče, urejen pa imajo tudi nasip in veterani Nafte so igrali neodločeno. Najboljša strelca v moštvu pa sta: Jožef Horvat, ki je z 10 zadetki drugi, in Leon Lebar, ki je z 9 zadetki tretji okrog igrišča, tako da lahko najboljši strelec v drugi Občin-gledalci boljše spremljajo ski nogometni ligi Lendava. tekme. S tem so tudi ustvarili Da so vse to dosegli, se imajo razmere za normalno delo in predvsem zahvaliti direktorici tekmovanje. Po jesenskem Podjetja Horser iz Gornjega delu prvenstva pa so nogometaši NK Opel Horser Lakoš v drugi Občinski nogometni Lakoša, gospe Mariki Horvat, za prevzem pokroviteljstva. Seveda pa so k doseženemu uspehu prispevali delež tudi igralci, trener Imre Nemeth. tehnični vodja Ladislav Varga in novi predsednik kluba Vladimir Šooš. Z delom pa niso prenehali tudi po končanem jesenskem delu prvenstva, temveč se pripravljajo na gradnjo 210 cm visoke ograje okrog nogometnega igrišča. Za cilj so si zadali osvojitev prvega mesta tudi na koncu tekmovanja in uvrstitev v prvo Občinsko nogometno ligo Lendava. Dolgoročni cilj kluba pa je tekmovanje v tretji državni nogometni ligi- Feri Maučec II. DKL - ženske POMURJE Maribor ml. Sežana ŠD Šentvid Domžale Jesenice ŽKK Šentvid 9 9 0 799:434 18 9 7 2 719:599 16 9 4 5 654:622 13 8 5 3 516:555 13 8 3 5 513:620 11 9 2 7 525:669 11 8 0 8 372:603 8 SKL - D - moški RADENCI Podčetrtek Pragersko Žal. Ješovnik Koroška LINDAU 7 6 1 582:478 13 7 6 1 599:514 13 7 3 4 580:555 10 7 3 4 521:519 10 7 3 4 519:566 10 7 0 7 484:653 7 PKL - moški Rezultati - 3. kolo Sobota vet. Maraton Sebeborci : Lindau ml. : Petrovci : Lindau vet. Claudia shop : Ljutomer Maraton Sebeborci Claudia shop Sobota vet. Ljutomer Petrovci Lindau vet. Lindau ml. Druga državna rokometna liga Zmagala le Pomurka v desetem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je od pomurskih ligašev zmagala le Pomurka. Bakovčani so premagali Radeče z 28:23 (13:7). Strelci za Pomurko: Bedekovič 9, Škraban 5, Lovenjak 5, Okreša 4, Ritonja 2, Husar 2 in Kavaš 1. Vodeče Krško je tesno premagalo Polet iz Murske Sobote z 22:19 (10:9). Strelci za Polet: Sečko 4, Horvat 4, Čemela 3, Kovačič 3, Murgelj 2, Lovenjak 2 in Žugelj L Lisca iz Sevnice je premagala Krog s 33:27 (18:12). Strelci za Krog: Šernek 7, Meolic 6, Hegeduš 5, A. Kolmanko 4, D. Kolmanko 3, Sapač in Titan pa po L V derbi tekmi na dnu lestvice so Brežice premagale Mladinca iz Murskih Črnec z 28:24 (9:13). Strelci za Mladinca: F. Gregorinčič 10, Gomboc 6, M. Gregorinčič 4, Serec 2, Buzeti in Kosednar po L Druga državna košarkarska liga i jj prvenstva v prvi mariborski kegljaški ligi je Impol iz IVnvn TITiaOa PomilMO 1 ik'' Radencih premagal Nafto iz Lendave s 6:2 1 X nnd.S® .Nafto sta zmagala: Horvat, 886, in dvojica Žalik- Matja- M; _ • —Otti Podrtih kegljev. (MŽ) V desetem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja v Murski Soboti premagala ŽKK Šentvid z visokim rezulta- v boljša od Madžarov tom 75:29 (30:19). Visoka zmaga Sobočank je zaslužena, čeprav so nastopile brez Drožinove in Sokolanove. Strelke za Pomurje: Cer 8, Horvat 2, Kolar 8, Pušenjak 8, Ori 4, Novak 21, Kar 8 in Zadražnik 16. (Z. Tibaut) i® bilo mednarodno kegljaško srečanje med moškima in Z®^®®gerszega iz Madžarske in Nafto iz Lendave. iji 2Q5q^“(encih so bili boljši Lendavčani. Ženske Nafte so zmagale Prvn drrnvnn Ktrolabr, % ^'tošpv Vargova 333, Tišlerjeva 359, M. Vargova urzavna strelska liga----------------------_ v’*'12300 -1 Staničeva 379 in Žalikova 421). Moški Nafte pa so , , ;2161 podrtimi keglji (Pahor 373, Marciuš346, Rihtarič376, ZaiUBUV dCrfil V LjutOBleni -':2161 podrtimi kegiji iraaui *•*“ Lebar 411 in Felšo 417). (M. Žalik) rokoborska liga Zih I Sobočanov in poraz i J^^^merčanov ih^itoLuI prvenstva v dr-'ko ^fbotp *'g' j® ®'''Pa Mur-gosteh premagala V četrtem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je bil v Ljutomeru pomurski derbi med ekipama Ljutomera in Kolomana Flisarja s Tišine. Derbi je bil zelo -zanimiv in izenačen, obe ekipi pa sta dosegli dobre rezulte. S 6 krogi prednosti so zmagali strelci s Tišine z rezultatom 1726:1720 krogov. Najbolj se je izkazal Drago Pertoci. ki je zadel 580 riuivat (-..-o... (62kg), Rade Bačič (74kg) in Slavko Zec (82kg), (E. Vogrinec) krogov. Posamezni strelci pa so dosegli naslednje rezultate: Rajko Robnik 576, Manuela Rudolf 572 in Darko Horvat 572 za Ljutomer ter Drago Pertoci 580, Dušan Ziško 575 in Branko Bukovec 572 krogov za Tišino. Ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišča pa je prepričljivo premagala Dom-Fdi Vogrinec Žale s 1737:1676 krogi. Najzaslužnejši za visoko zmago Turniščanov je ■- Robi Markoja, ki je dosegel kar 585 krogov. Vili Ravnikar je nastreljal 577, Božidar Draškovič pa 575 krogov. (AV, FK) 116:47 87:70 64:63 76:62 3 3 0 253:185 6 3 2 1 202:189 5 3 2 1 187:180 5 2 2 0 179:102 4 3 1 2 217:199 4 2 1 1 158:151 3 3 0 3 172:208 3 3 0 3 147:301 3 (K. G.) <.L ~TT i ( f*. I ........(S... C ^9*^' r s. Hokejisti Triglava iz Predanovec. Stojijo od leve: Š. Škerlak (trener), S. Škrilec, M. Cigiit, D. Durič, K. Kutuša, Š. Bukvič, F. Kovačič, M. Kulič, B. Obal, R. Cipot (predsednik); čepijo: Š. Fujs, V. Fujs, Z. Zrim, B. Vidmajer, D. Kuzma, R. Šparaš, B. Puhan in S. Fajs. Fotografija: F. Maučec Roman Domjan — predsednik SK Radgona Zadovoljiti člane kluba hr-*enH'?’?‘"«j«azmaga Sobo-itreba povedati, da H'® Po«!, kg na začetku Danilo Novak, IG^Pil J ukan v kat. do 90 kg il(L% ^kodovan, medtem ko sploh ni prišel na Za j® jHi■ k®® Za M °'®- Ot- I ^5 k i I?: PANO ZA PLAKATE - Takšen je eden od njih v Soboti, postavljen na glavni Slovenski ulici v središča VABLJIVA TUDI OBLIKA - Okrogli irostor nedvomno pozornost mimoidočih. Foto: M. JERSE munalnih dejavnostih že iz leta 1983, Ta odlok je bil v bistvu sprejet na osnovi zakona o komunalnih dejavnostih, ki posebej opredeljuje dejavnosti po- sebnega družbenega pomena. ■ffi velik plakat treba odšteti' tolarjev, za velikost 0,60 s® dratnega metra 200 in kvadratnega metra velik 300 tolarjev. Poleg ? mora stranka plačati še 5-1«’’ stotni prometni davek. Naknadno pa smo podatka, po katerem od ' decembra 1993 naprej ''#1. nove kazni za kršitelje pl^a . ranja. Te so aeP nanirei^ iaV' nem redu in miru oDo* jjj bi "’'a Sobota. Posamezni - ij, pregrešil gle^ jO-O? njene v 17. členu oi ska Sobota, se bivKii»ou r J dlLlN'' čaka kazen od 4.000 .paJa • • — oseb^^ 240.000 SIT, za osebo v podjetju pa S* Zgodilo se je v Nedelici Ker je svetinjska cerkev na vzpetini, jo je težko fotografirati od blizu. Bolj kot zunanjostjo arhitekturno in slikarsko bogatejša njena notranjost, zato je uvrščena med kulturne spomenike. - Foto: Š. S. Krajevni praznik zadnjič! Krajevna skupnost Turnišče, v katero so vključene še tri sosed- Po tem odloku je opredeljeno do 40.000 tolarjev. tudi jjlakatiranje, izobešanje Nedvomno je odlok ..TA, mogcl k bolj urejenem® P |(af liraiiju v Murski prispeva k lepši podobi Čeprav odlok, denim®’ redno vzdrževanje fasa®’ ^jja-krajevne skupnosti.« žlebov, zelenic in ogfkKfse V podjetju Komunala smo jajo hiše, še zlasti tamZ^po-A.^A1; Jo cr, nri- stauovalci ubadujo Z za« pj membnejšim vprašaitj^i" . dati v lonec -, še Kaznovanih zastav in transparentov ter ure- janje in vzdrževanje objektov tiranju v ta namen. To opravlja v mestu Murska Sobota podjetje Komunala, v drugih krajih pa zvedeli, da so samo oni pri- stojni za plakatiranje in odstranitev plakatov, če kdo ne spo- štuje odloka, vendar pa za krši- v starem«. telja niso predvidene nikakršne oluščene barve oken j druge sankcije. Navsezadnje ni pa tudi ne zaradi pn’ pa je tudi težko ugotoviti res- m pa luai ne r- jj lu- । koles na fasade, ogrnJ. i . , , , 1. ..,S ■ PUCONCI - V Puconcih, Bokračih, Dolini, Gorici, Marki-šavcih, Šalamencih in na Vaneči bodo imeli v nedeljo, 4. decembra, referendume za uvedbo krajevnih samoprispevkov. Odločali bodo o pripravljenosti ljudi, ki naj bi od 1. februarja 1995. do 31. januarja 2001. leta zbirali denar za asfaltiranje cest (vse vasi), zgraditev mrliške vežice (Dolina, Šalamenci), dograditev kapelice (Markišavci), ureditev ulične razsvetljave (Bokrači) in tako naprej. Denar naj bi prispevali ne le domačini, ampak tudi tisti, ki so zaposleni na tujem in »vikendaši«. (Š. S.) LENART V Izvršni svet skupščine občine Lenart je objavil natečaj za regresiranje nakupa sadnih sadik in trsnih cepljenk. V ta namen so predvideli 6.000.000 tolarjev, ki jih ne bo treba vrniti. »Na roko« gredo tudi izvajalcem tako imenovanih malih melioracij, saj so za sofinanciranje posegov namenili 8.000.000 tolarjev. Za celostni razvoj podeželja pa so zagotovili 3.500.000 tolarjev. (F. KI.) ODRANCI - V Odrancih je bilo predvolilno zborovanje ____krščanskih demokratov, ki so se ga kot gostje udeležili dr. Jože Magdič, Ciril Pucko in Štefan Kociper. Pred razpravo o dosežkih krajevne skupnosti in načrtih skorajšnje občine Odranci je cerkveni pevski zbor zapel narodno Vsi so venci beli. Na shod je prišlo veliko ljudi, pa je bila tako sicer velika dvorana vaškega doma skorajda pretesna za vse. Razpravljale! so pohvalili delo sveta krajevne skupnosti, ki je v zadnjem obdobju veliko storil za lepše in boljše življenje krajanov. Upajo, da bo enako uspešen 9-članski občinski svet. (J. Ž.) ■ OREHOVCI - Gasilsko društvo v Orehovcih v gornjerad-gonski občini je dokaj delavno, vendar prav vsega ne morejo kupiti z izkupičkom od prireditev ali nabiralnimi akcijami. Tokrat so zaprosili pomoč pri občinskem izvršnem svetu in le-ta je odobril 15.000 tolarjev pomoči za nakup električne sirene. Izdatnejšo pomoč pa so dobili gasilci v Zbigovcih, in sicer 210.000 tolarjev, ki jih bodo porabili za nakup hidrantov. (F. KI.) ■ NEDELICA - Da je bila uvedba krajevnega samoprispevka upravičena, kažejo že prve naložbe, saj so v zaselku Farka-šovci zgradili protipožarni vodnjak, z navozom gramoza utrdili poljske poti, dokončali so ulično razsvetljavo, zdaj pa se pripravljajo na priključitev vaškega vodovodnega omrežja na črpališče v Turnišu, kjer je voda kakovostnejša. V skladu z referendumskim programom bodo prihodnje leto razzširili pokopališče in začeli graditi vežico. (J. Z.) ■ SVETA ANA - Maijetka Eder, Marta Zemljič, Nada Rožman, Majda Sraka, Lidija Slaček, Marija Zadravec, Milena Konrad, Barbara Murg in občasno tudi Natalija Urbančič sestavljajo ženski oktet, ki so ga v okviru kuda ustanovili letos. Pevke so se prvič predstavile sredi junija, znova pa spet 27. novembra na koncertu, ko so nastopile skupaj z ženskim oktetom iz Voličine. Kulturno-umetniško društvo sv. Ane pripravlja decembra prireditev Glas Slovenskih goric, na katerem naj bi nastopili talenti, stari več kot 15 let; mlajši pa bodo lahko nastopili na podobni prireditvi na pomlad. (A. L.) □ iio laouvv, . A. lahko bi že bili> jvj , ______________' “K:.« ’ ničnega krivca za nepravilno -------------------- plakatiranje, še dodajajo, odgovorni za nadzor'jjjsP vesa. še nje vasi: Renkovci, Gomilica in Nedelica, je z nedeljsko slovesnostjo, kije bila v Nedelici, zaznamovala letošnji praznik krajevne skupnosti. Eden od domačih govornikov je povedal, da je to zadnji krajevni praznik, kajti prihodnje leto bodo najverjetneje komunala, kjer plača stroške praznovali občinski praznik. Pn tem seveda m mislil na občino ________,_______č_ J,- j v sedanji sestavi, ampak na občino Turnišče, ki ima to srečo, da se je »pokrila« z vasmi, ki zdaj sestavljajo krajevno skupnost, zato kakih veqih problemov ne bi smelo biti. Po stari navadi so ob letošnjem prazniku nanizali uspehe Krajevna skupnost Turnišče - ... - je tudi letos podelila priznanja in opozorili na težave. Medtem najbolj delavnim za vsesplošen ko problem oskrbe z zdravo napredek teh krajev. Iz Tur-pitno vodo v Renkovcih, Go- nišča so jih prejeli: Jože Bence, milici in Nedelici rešujejo (v Štefan zver, Drago Gorjan, Turnišču je že dobra voda), pa Matjan Gjura in Franc Koren; ne morejo priti skupaj s pošt- nim podjetjem. Gre za novo- dobitnika priznanj iz Renkovec , . sta: Stanko Draškovič in Geza gradnjo poštnega poslopja m pelbar; iz Gomilice je prizna-širitev telefonije. Morda pa bo jobil Štefan Markoja, od zdaj, ko ima pošta za direk- ................. toija krščanskega demokrata. Nedeličanov pa se s priznanji - . . . “ . , : krajevne skupnosti ponašajo: šlo hitreje, je pristavil neki Avgust Sobočan, Avgust Gjer-udeleženec proslave. jj, gjefan Kučko. Slavnostni govornik na nedeliški slovesnosti je bil poslanec državnega zbora Ciril Pucko, ki je nanizal uspehe Slovenije, odkar se je osamosvojila. »Med vrsticami« je tudi povedal, katere stranke naj ne bi volili in katero bi kazalo Obiskovalci slovesnosti pa so poslušali in gledali kulturni program, v katerem so se predstavili nedeliški pevski zbor, domači humorist, šolarji, folklorna skupina in še kdo. Krajevni praznik je bil veličasten. le kakšen bo turniški občinski podpreti. Govor je sklenil z be- praznik? * sordCan sedami: »Bog vas živi!« bUBUCAN ■JANŽEV VStH ”,Ka^čevi i Janeževega Vrha so dali pred kratkim obnoviti kapelico, zgrajeno 1^12. leta. Ker pa je bilo delo le prevelik zalogaj, so primaknili nekaj denaija tudi krajani in turistično društvo. Mimo kapelice vodi namreč turistična pot in ob tem sakralnem objektu se bodo zdaj turisti Še po^teje ustavljali. Kapelico so dali znova blagosloviti. (F. KI.) ■ WBROVN«e - letošnja tamtičt^Ta^editev ::ob: martinovem."M,|b je pn^vjKW^l^ (sv. Martin in spremstvo so se z zapravljivčki zapeljali v vinograde in od zidanice do zidanice krstih mošt v vino), uspela, si želijo, da bi postala tradicionalna, še posebno zavoljo vinske ceste, ki je pripekala tudi v dobrovniške oziroma strehovske vinograde. tf}»ti je, da bodo vinograd* nSSdibtdS tedaj gostoljubni; zdaj so poleg pijače ponudili tudi (J. Z.) .Ip. . . .... . 1. Vsakdo, ki želi imeti izobešen plakat na za to določenem mestu, mora to prijaviti v podjetju za lepljenje plakata, ki so od- visni od velikosti plakata. Tako je za 0,40 kvadratnega metra ___________________ inšpekcijskih služb in postaja - slepo držali 0%. Na srečo so za zdaj nim pogosto ljubša ko pa ne gre drugače, P“ oni sežejo po beležni^i -cR^^ MILAN I I I I Prleški’ fiičkec Krumpefuks! Parkli pa Miklčči so Še nč praf zuddn okdli vogldf - se jS MIKLOŠOVO kante / tork -vnaprč Pomurcon pmesli osen veterindrof, tfrarcoj P ,j^ kak Barbika popldjhano no kak iafrdn vitn na kandidatno listo za preečdnike. Fsi so Barbika svojo saldnarko - te pa de notri smuknilo, k . bd. bičke ie bo, Mikldši mojo, včte - svoj gepčk s s Okoli radgunskih delegdtof je tudi hoda decembron. Pfnesa jin je pre dvojno .štetje - ta kak partizdnon za penzijo - či do fsi prišli na sestdnek, ka enčn Ičti te endk sklepčni. Van reččn - pdlilo je, vtijig^. dinamit! Občinski partizdni, pardon delegdti. sklepčni. Pse za dvojno štčtjč, so se zaj zrukali Uidi delegdti' Te pa so si zaj, gda so mislili fsi delčgdtO priti, toti ciizeki na državnih stoli v Lublani zmBa občine, kerih de po Prlekiji kdk listja no občinskin odbornikon do venda mogli v ta ndvih d j-obečati trojno partizansko štetje, vačik nede prisil stonke najnč eden; či ga nedo za koler privlčkli Ci smo ie endk v Omoži, te pa še vun zbdbjajrrta, od tan eni pisali M ikldši, Jin odnese-ja, odnese. - držovni skldd, kefi čč pohabldti fso denacionalF pP zemld; ka pre že zaj glodajo dčnacionalizacijske l .piP gorice državne kobilice. Krumpefuks! Tak te nemajo zaendk nič, držovni upravldlci pa dojijo na] za nezgriintano drždvno blagajno bres pddna. F marproško gledališče prč prnesejo penezof kčko ččš; še več kak precčdnikon. ■■ ■ prčečdniki do si po volitvah popevali: engn IM te endk sklepčni. Van rečSn - pdlilo jS, vtip Dere sen precednik bija, t^ je fdjn bil6, sen po kdsah vekih rija, sebi v iep sen djo! £ni pa do Ičpo tiho. Z’ ii S ! b «1 'i* I J i <5 iiki H' S I stran 17 ^4 ^^^^ecembra 1994 iz naših krajev ^paška dolina: Lutverci Tam, kjer je državno posestvo L s Ik. 3’5 kilometra od Gornje Radgone ii i, -I® naselje s 104 hišnimi številkami in 440 prebivalci, ki se J® Lutverci. Je sredi Apaške doline in v glavnem ob regi-cesti Cnmio Uodiinno.Truhi Do zadnie voine so v vasi in 4 kilometre od na vrsto nekoliko kasneje. Tako so tudi v Lutvercih rešili J cesti Gornja Radgona-Trate. Do zadnje vojne so v vasi jeli • predvsem Nemci, ki pa so se v okviru partizanskega etnič-čiščenja oziroma »kolektivne« nemške krivde morali izseliti ^0 kot v večini drugih krajev ob slovensko-avstrijski meji so )™ili v Lutvercih naselili kolonisti. problem zdrave pitne vode (zgradili so vodovodno omrežje) leto ali dve pozneje kot v so krajevnem središču iki 50 li- 60 Minevajoči do ‘gih Fsovaijal sem se s predsed-vaškega odbora Fran-wŽibratom. Pravzaprav sem ff^al«, češ zakaj so dopu-je regionalna cesta ob-Ana ..i h obeh strani vasi ''smeri G. Radgone, ka-smeri Apač), le v Lutver-'it še vedno nedotaknjena, ( vijugasta, ozka ... Ni vtejjezil zaradi »cestarjev«, a , ^0 vaščanom zagotav-da hr,ri„ —-- '—- — hv I ■MS na i>t d ''ascanom zagotav- S- cesto skozi vas, Wi«' '^'lemetra, začeli ob- f k a* 10 '»čani? avgusta, kajti Lu-potrpežljivi in razu- L 1 potrpežljivi ir J - - jitti stroji in de- so to- da je denar za iV- SllUJl lil uc-prišli brž, ko ir-' K magi- bi Lendava-Maribor. haS'’’ zgodilo še letos. a. 10 !a 10 aaln^k . zgoaiio se leios. sa'k veliko prido-!’(U“1 bo do z obeh strani ce-k*'*'! K h pločnike, prizade- lO |t»i da bi položili tudi 0 fcni P’'''narno kanalizacijo, k Da __ni; oi«; r r I. 8 I, f f hv p P® bodo prej ali slej hnl'"'® prišli v vaški pro-, «ožb. Prihodnje leto bo Franc Žibrat, vaški predsednik v Lutvercih, sicer avtomehanik, si želi, da bi kombinatov! traktorji spet bili na voljo za navoz gramoza na vaške ceste. torej tudi skozi Lutverce'vodila obnovljena in sodobna regionalna cesta! Apače. Priključili so se na vodovodni krak v sosednjih Se-govcih. Zadovoljni so, ker so uspeli napeljati tudi telefonsko omrežje. Vaški predsednik je zatrdil, da ima telefone 75 odstotkov gospodinjstev. Veliko denarja so porabili tudi za asfaltiranje 1,5 kilometra vaških cest, zlasti za tisto, ki ob vaškem domu pelje v gručasti del naselja. Večina hiš pa je tako sti, drugi pa skušajo rešiti svoj problem v obrti. Za zdaj imajo v Lutvercih obrtnike tehle dejavnosti: prevozništvo, zemeljska dela, mizarstvo, avtomehanika, urarstvo, strojno ključavničarstvo, avtoličarstvo in gostinstvo. Po besedah vaškega predsednika dajo veliko tudi na šport in rekreacijo. Pohvalil je mladino, ki je ustanovila celo dva kluba malega nogometa, ki uspešno tekmujeta v občinski in regijski ligi. 'Velikokrat se udeležujeta dvoranskih turnir- 1 ■7 1 - -/V- , v BRIZGALNA - Gasilsko društvo v Dokležo^u je sedaj dobro opremljeno z moderno opremo, kar pa ne pomeni, da so Požarniki zavrgli stare pripomočke za gašenje. Ne, marsikaj od tega so ohranili, vsekakor pa več kot 100 let staro ročno brizgalno, ki jo ob raznih prireditvah tudi radi razstavijo, naj mladi rod vidi, kako so začeli. - Fotografija: J. ž. A.* K jev. Š. SOBOČAN CVEN Zaradi začas- Voda teče, me ne i reče . Je že tako, da kraji, ki so oddaljeni od središča, pridejo ilii ^^^dumov še ni minil: Cven, Cezanjevci, j pri Ormožu Glasovanje na dan volitev ) :,V- . »> [i ' I i S 4. decembra, na dan lokalnih volitev, bodo v več Sfi «.i_. .. .. . ______:_PrknlAimn. Irai iPi ’ r’Jih » J**’ o konca stoletja t‘01 v L Konca stoletja eih ^u^anjevcih, Brano-P" k. ''ugričevcih, Zgor-^ihT^^nšČaku in v Vida-k 25.000.000 tolar-denarja bi «' ski> ^^upne potrebe kra-vifštii (vzdrževanje, bNhLo?" gramoziranje c p m plačilo zimske ?0Kx; ”nnaci tega denarja bi H nega krajevnega odlagališča odpadkov je vedno več pripomb. Nekateri celo opozarjajo, da bi to utegnilo ogrožati zajetje pitne vode na Moti. Ob- činska strokovna služba upravne organizacije za prostorsko planiranje pa med drugim odgovarja, da je odlagališče primerno odmaknjeno iz naselja in od vodnega črpališča na Moti, podtalnica pa teče v smeri proti Pristavi (vzporedno z Muro). Nered na smetišču pa se pojavlja tudi zato, ker KS Cven ni podpisala pogodbe s Komulno-stanovanj-skim podjetjem Ljutomer in tako ni poskrbljeno za nadzor, zasipavnaje smeti s humusom idr. (J. G.) LENDAVA - V okviru programa glasbenih koncertov načrtujeta aktiv učiteljev glasbene vzgoje in zveza kulturnih organizacij Lendava ogled opere Traviata. Sicer pa v tem šolskem letu še načrtujejo: nastop domačega glasbenika (za zdaj se še ne ve, kdo naj bi to bil) na vseh osnovnih šolah, predstavljena bo koristnost računalnika v glasbi, aprila pa bo območna revija otroških in mla-dinskih pevskih zborov. (J. Ž.) LIPOVCI Krajevna skupnost Lipovci je pripravila srečanje občanov, starejših od 65 let. Prišlo jih je 75, ki so prisluhnili nagovoru predsednika Janka Bezjaka, kulturni program pa so izvedli domači pevci, učenci beltinske šole in malčki iz vrtca v Lipovcih. Pismo mojemi poslanci Dragi moj Kovet! za odvoz smeti z zabojnikom, '''‘'ČCr „ . •. ndknniti nameravalo zemliišče poskrbljeno S postavitvijo no-Odkupiti nameravajo zemljišče, hidrantov. Vsako- da b' na njem uredil, športno Igrišče IZ samoprispevka pa in občinskih tekmo- naj bi tudi sofinancirali omrežje kabelske televizije. bi Vanjih. Sedem veličastnih dobre voule. Pa dober bograč pa pijača z veški funkcionarof goric so fsefkiiper rejsan v dobro volou spravili, pa so se te fčasi leži pogučavali. Pozabili so na tou, fkakšoj stranki je šteri, gda so malo maligani začeli delati. Gda so že fsi rejsanfejst dobre voule gratali, so si redno tak kak velki v6 zgučali pa si dogučali, somo ka je ništerne na driijgi den fejst glava bolejla, pa nišče ne vej, či zavolo bograča pa dobroga vijna ali pa zavolo tistoga, ka so si pri dobroj vouli zgučali. Či bi zdaj štošteč ščou narod sken fkiip spraviti na, povejmo kakšekoli predvolilno zborovanje, nede zagvušno nači šlo kak z bogračon, pa v6 more napijsati, ka do si dobre voule pa do fčasi si znali, ka tou znameniije pa se nej trebej za tou bojati, ka lidgej ne bi prišli. Dale 'Vinci pravi, ka saki den gleda po televiziji, ka ena ali driiga stranka pred tejmi voiljtvami v nouve občinske svejte pa župane obečavle, pa niti ena ne pozabi povedati, ka je se že dobroga pa velkoga za naš mali narod napravila, pa ka ešče napravi, čitaka do somo njiivi lidgej zvoljeni. Fčasi šteri takše gučij, ka se njemi želoudec se obrača, pa zato pouleg televizije ma tildi lavor nalečeni. Preveč čedne pa se njemi vijdijo rečij ednoga Koveta, ka je eto ednouk fparlamenti pravo, ka za driijge volijtve prlej kak bi štoj za Koveta kandidejro, bi moglo svedočanstvo meti, ka se papejre ma, ka nebi driigin špota delo. Telko toga san tej večer pri Vinceki zvedo, skoro tak kak či bi cejle dnejve pred televizijof sedo, pa seglij mi dosta toga nejde v glavou, naprijliko tou, zakoj se proustomi narodi obečavle takše, za štero se že naprej zna, da se nede moglo nikdar spuniti? Ali de štoj vdrvo v se tiste pravljice od veliki uspehov, f štere nonč tisti ne vdrgejo, šteri do njij gučijo? Zakoj si vij Kdvetke, naprijliko Ti ne stoupiš pred tiste, šteri so svoj voutom za Tebej doj dali pa ne povejš, ka si za njej dobroga napravo pa ka slaboga? Sprijali ste se tiste zakone, šteri somo dužnosti proustoga človoka tanačivajo, od pravijc pa nika. Či gnes prousti delavec somo okouli 30 gezero tolarof dobij plače, ge je pa te zaj Vaše poštenjej, ka sebi više 300 ftalate, či vlada naprejda, ka se plače za 20% morejo zmenšate, vij pa f tiston hijpi sebi telko zdignete. Ne bi rad buo v vašoj kouži, da vaše vrejmen doj prijde, ka ništerni med vomi nede viipo po cesti iti. Na se tej pijtanja bi rad odgouvor znao, somo ka ne ven, če bi na prste edne rouke lejko prešteu tiste med vomi Kdveti, šteri bi na tou odgovor znali. Preveč tople pozdrave Ti pošijla Tvoj Janči Borojčnjek s Čurgove F Čurgovi, f cajti velke volilne kampanje 1994 Zdaj, gda Ti začan pijsati eto pijsmo, pa san Ti ranč šč6v vesejle pozdrave napijsati, je prišla z livouf, ka je svinjon gesti davala, moja stara Žiiška pa malo bole naglas pijta: Ka ži pa vrajžo mater škrableš, vej zaj na stara lejta ne namejniš kakši pišač gratate? Gda san njej ščdu zlejpa dopovedati, ka Tebi pijšen, je pravla, ka je tou zopstonjsko delo, ka od takši lujdi nega nazaj glasa pa bi zagvušno prlej doubo od mrtvoga konja prdec. Ges san njej tou nej vdrvo, pa si mijslin, ka je boukše Kdveti se znati, ka se med njegovin narodon zgaja, kak pa ednomi Jančeki nazaj odgouvor dati. Fčera večer je bole oblačno bilou, pa san si mislo, ka tak rono nemren spat iti, vej zavolo išijasa tak nemren spati, pa san šou malo k sousidovin Želarovin, pa je glij Vinci štdu v novinaj pa ovin pripovedavo, ka se v ništerni fabrikaj, ge preveč slabo zaslužijo, delafci pa na štrajk pripravlajo. Pravi ka eto ništerni den eden njegof pajdaš, s šterin sta fkiiper fšoulo odila, prinjen stavo pa se preveč staro, ka v varaši komaj živejo, plače so male, pa ešče na tou čakajo fčasi po par mejsecof, pa komaj familijo pretanijo, za strošek somo krumpiče pa makaroune kipujejo, na mesou pa kaj bo-ukšega nonč ne vUpajo misliti. V etoj gjeseni so se somo ednouk kolbasof nageli, tou pa je te bilou, gda je ta velika ferma »Potrošnik« svoj den mdu, pa so te dosta toga za Šenki na koušto davali, pa kak stare fabule pravijo, ka nesraven koudiš prazno turbo nosi, je na po-štenjej maloštoj glejdo. Pijtan te ges Venceka, odkejc pa ti ta ferma ma telko pejnez, ka tou lejko Šenki telkomi narodi davle. Ej, Janči, pravi un, torni se pravi poslovna politika, ka ednouk malo nikaj Šenki narodi daš, pa od-toga fejst gučiš pa v novinaj pijšeš, pa tou se tisti, šteri prinji kipujejo, plačajo, ka se že naprej cejne telko zdignejo pa je tou, ka so malo raskejrali, proti tistomi, ka so na tej račun zasliijžili, somo drouven pejnez. Pa tej prousti narod, ka si je saki paklin ali dva makarounof kiijpo, ka za več nej mdu pejnes, po falejšoj cejni, je nika prouti tistomi, ka so tej bogatejši pa pregnjejši s tej ferme pune autoje blaga domou odpelali, štero nedo mogli poniicati samij pa do tou dale odavali pa na ton dobro zaslužijo. Vijdiš, Janči, tou ti je ranč tak, kak tou naše politično oponašanje. V našoj ednoj sousidnoj nouvoj občini, ge so si nikak nej mogli zgu-čati, što bi naj kandidejro za nouvoga župana, ka bi zagvušno biio zvoljeni, so se tiste, šteri so pri ton kakšo rejč meli, fkiip pouzvali, pa pred veški doumon eden velki koteu bograča začeli kujati, tak ka je dijšalo ne ven kak daleč. Na znanje so sen, šteri so fkiip prišli, dali, ka čiglij so nej si z edne stranke, si lejko med sebof pogučijo pa dogučijo, somo či do si V nedeljo, 4. decembra, gredo na glasovahšča tudi pre- y Lutvercih je obrat kmetij-bivalci krajev, ki jih združuje skega posestva iz Gornje Rad-krajevna skupnost Sv. Tomaž gone. Na njihovem območju ta Bratonečice, Gra- fjrma nima le veliko zemlje dišče pn Onnožu, Gornji Kiju- g^pg^ tudi goveje hleve, ki pa čarovci, Hranjigovci, Kora- - • - .„i,____ Čiče, Mala vas, Mezgovci, Pr-šetinci, Rakovci, Rucmanci, Savci, Sejanci, Senik, Senčak, “»"r—------o Že nekaj časa niso tako polni, kot so bili njega dni, zato se vaščani ne pritožujejo čez slab zrak, ki naj bi prihajal od tam. Sicer pa se kakih šest Lutverča-nov ukvarja s kmetijstvom večjem obsegu. Redijo prev-sem goveje pitance. Zdaj, ko je tako težko v posameznih gor-arja 1995. ao ar.. jiuiuaxj„- njeradgonskih in apaških poleta. Računajo, da bodo v teni djetjih, kjer je (bilo) zaposle-petletnem obdobju zbrali krajanov, se mnogi sa- 35.000.000 tolarjev. In za kaj mozaposlujejo: na noge hočejo £'■ V in ureianie , .. jui b^do porabili? 60 odstkov postaviti kmetije, ki jim v do-^den^mnosiavpjh " zbranega denarja bodo name- >-..u starih tdelavskih) časih nili modernizaciji in vzdrževa- Itanaii, ’ do- ■ . •-—25 odstot- Nh sofinan- iSo iti gasilskega . ^ciranje asfaltira- na območju ‘pnosti, ureditev 'rt” mrliški vežici). Pet-zbranega de-1 d” porazdelili v po-% ® kraje, V Cezanjevcih (po)rabiU ureditev vasi, 1”' asfaltiranje in ® ”®st, odvoz smeti, y vj!i«" Savci, Sejanci, Senik, sencan., Sv. Tomaž, Trnovci in Zagorje. Referendumsko obdobje pa sega že v prihodnje stoletje! Samoprispevek naj bi namreč plačevali od 1. februarja 1995. do 31. januaija 2000. * -t - Referendumsko jih bodo ter ure- '*t'h in vaških cest. je potrebno fi- -tagati gasilskemu ((''tio '''^drževati, asfalti-li tp« krajevne in va- iNiav^' Zgornjem K.a- v Vidanovcih si . Pfi^^^u^Prispevkom poma-i Urejanju krajevnih cest rit!.. ter Sl v pUNiavin iviovj-, brih starih (delavskih) časih niso posvečali večje pozorno- nju krajevniu vvo,, — kov bo šlo, seveda, če bo refe- --- renouiii »KAPELA - V letošnjem krajevne skupnosti, vzdrževa- Hi letu so za ureditev pokopa-tje objektov in oprerne, ki jih jjgja na Kapeli v tamkajšnji kra-upravlja KS; preostalih 15 od- jevni skupnosti namenili že kar / previdenih prihodkov 1.200.000 tolarjev. To je dokaz, od samoprispevka pa bodo dali (jg jijyj f,e zanemarjajo posled-za gradnjo mrliške vežice, telo- njega počivališča i.- r; r-'"'“ tako imenovane njajo veliko skrb. Tako je ka-—med nai- rendum uspel, za delovanje nje objektov in opre^ stotkov za gradnjo .... vadnice in za zunanje objekte (igrišče). 15 od- rekreacije Š. SOBOČAN in mu name- ------------ - pelsko pokopališče med najlepše urejenimi. (F. KI.) stran 18 vestnik, 1. decembra^^ nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednost-nih papirjev zajemalo obdobje med torkom 22.11. in ponedeljkom 28. 11. 1994. 25. 11. 1994 je SKB banka d.d. objavila javni poziv k vpisu novih navadnih imenskih delnic (delnic 2. izdaje) po ceni 38172, vpis pa bo potekal tri mesece, se pravi do 25. 1. 1995 (do vljučni 9. 12. 1994 bo potekal vpis s prednostno pravico, od 10. 12. dalje pa brez uveljavljanja prednostne pravice). Istega dne so tako prednostne kot redne delnice (dehiice 1. izdaje) istega izdajatelja padle za slabih 10 odstotkov, saj je bil pred objavo enotni tečaj redne delnice 44075, prednostne pa 43284. Zaradi novo na- ob malenkost manj kot 1,5 mio tolarjev prometa. 23. 11. je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo iz 100,2 poskočil na 102,0, ko je bilo za nekaj manj kot 2,5 mio tolarjev prometa, v petek pa na 102,5, ob skromnem prometu 59 tisoč tolaijev. V ponedeljek je njen enotni tečaj ostal na istem nivoju, prometa pa je bilo za 169 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je v sredo ostal na petkovem nivoju 100,6, ko je bilo za 82 tisoč tolarjev prometa (zaostanek za isto obveznico brez izkoriščene davčne olajšave se je tako povečal na 8,7 odstotne točke). Uvrščena Rotacija stalih razmer, je uprava borze v skladu s svojimi pooblastili za I — redne delnice nekaj minut trgovanje s temi delnicami zaustavila, nato pa ga ponovno sprostila ter do konca trgo-valnega dne umaknila 10-odstotno Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 13063 porasel na 44376, ko je bilo za 11,4 mio tolarjev prometa, omejitev gibanja tečajev, o čemer naslednjega dne pa na 44403 ob so bili borzni člani obveščeni. 354 mio tolaijev prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj padel na 44075, ko je bilo za 3,5 mio tolaijev prometa, v petek pa za 9,76 odstotka na 39774, ko je bilo za 107,6 mio tolaijev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 39030, prometa pa je bilo za več kot 44,1 mio tolagev. Uvrščena Rotacija Istega dne so padli tečaji večine delnic, porasla sta le tečaja prednostne delnice Rogaške, ki je porasel za 6,15 odstotka (v ponedeljek je ta padel za 8,29 odstotka) in redne delnice Term Čatež za 0,73 odstotka. Rahle popravke navzdol sta zabeležili tudi republiški obveznici prve in druge izdaje, ki sta pred tem naraščali. 1. 12. zapade kupon obveznice PTT Celje, ki tokrat znaša 100,38 I - prcdnOStnC dplnicp DEM pri apoenu za 500 DEM. Do končne dospelosti te obveznice ostaneta tako le še dva kupona, ki zapadeta 1. 6. in 1. 12. 1^5 leta. Obveznica je anuitetna (odplačuje se del glavnice in obresti), zato z iz-plafilom zadnjega kupona ugasnejo vse obveznosti izdajatelja. Uvrščena Rotacija I - obveznice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice RSL 1 iz 104,1 porasel na 104,2, ko je bilo v torek je tudi enotni tečaj prednostne delnice SKB porasel in sicer iz 42252 na 43181 ob 38,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 44076, ko je bilo za več kot 67,3 mio tolaijev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 43284, ko je bilo za 22,1 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa za 9,49 odstotka na 39157, ob 151,1 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 38820, prometa pa je bilo za 72,1 mio tolarjev. za 13 4 mio tolarjev prometa, na- UvrŠČcna Rotacija II slednjega dne pa na 104,3 ob nekaj manj kot 59,7 mio tolaijev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 103,9, ko je bilo za 17,2 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadrži tudi v ponedeljek ob 27,5 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v torek iz 107,3 poskočil na 108,8, ko je bilo za 48,3 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 109,3 ob več kot 75 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj - obveznice na 90,8, ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 91,3 ob prometu 309 tisoč tolarjev. 23. 11. je enotni tečaj obveznice PTT Celje poskočil za kar 4,53 odstotka na 108,4, ko je bilo za 5,4 mio tolaijev prometa, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 483 tisoč tolarjev po tečaju 106,0. Z obveznico PTT Ljubljana (natančneje s tremi loti) je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel po tečaju 103,2, kar predstavlja porast tečaja za 0,6 odstotne točke, v petek pa je njen enotni tečaj poskočil na 104,0 ob prometu 41 tisoč tolaijev. V ponedeljek je bil v vrednosti 24 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po enakem tečaju. V sredo je poskočil tudi enotni tečaj PTT Nova Gorica in sicer iz 100,7 na 102,5, ko je bilo za 2,4 mio tolaijev prometa, v petek padel na 101,0 ob 3,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 100,0 (3,8 mio tolaijev prometa). Kot večini obveznic je v sredo poskočil tudi enotni tečaj obveznice Rogaška 1 in sicer za 3,38 odstotka na 98,0, prometa pa je bilo za 318 tisoč tolarjev. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj zdrsnil na 97,1, ko je bilo za 126 tisoč tolaijev prometa, v petek na 97,0 ob prometu 393 tisoč tolaijev, v ponedeljek pa na 96,0 (1,6 mio tolaijev). Prosti trg - redne deklice v torek je enotni tečaj delnice Dadas iz 226794 porasel na 233994, ko je bilo za nekaj manj kot 19 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 242196 ob 76,5 mio tolaijev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 236388, ko je bilo za 24,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 221440 ob 100,3 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 231886 (89,3 mio tolarjev prometa). Tudi enotni tečaj delnice Finme-dia je na torkovem borznem sestanku poskočil in sicer iz 26300 na 27346, vendar je bilo le za 711 tisoč tolarjev prometa. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 27436, ko je bilo za 14,5 mio tolar- Iz 99,7 na 101,0 je v sredo posko- jev prometa, v četrtek padel na čil enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bilo za 13,3 mio tolarjev pro- 27246 ob 2,2 mio tolarjev prometa, v petek pa na 26130 (2,2 mio tolar- meta, naslednjega dne na 101,4 ter jev prometa). Tudi v ponedeljek je se na tem nivoju zadržal tudi v petek, skupno pa je bilo za 9,6 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je mio tolarjev. njen enotni tečaj padel in sicer na 26057, prometa pa je bilo za 7,1 njen enotni tečaj padel na 101,0 ob 1,4 mio tolaijev prometa. Uvrščena Rotacija n porasel na 109,5, ko je bilo za več _ rgdnC dchUCC kot 115,4 mio tolaijev prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 109,3 ob prometu 25,6 mio tolarjev, v ponedeljek pa rahlo padel na 109,2 (58,4 mio tolarjev prometa). Z obveznico RSL 8 je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 6 tisoč tolarjev (1 lot) po nespremenjenem tečaju 81,0. V torek je enotni tečaj RSL 11 iz 95,0 poskočil na 97,4, ko je bilo za več kot 7,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 97,0 : Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Probanke iz : 18669 porasel na 18737, ko je bilo za 5,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 18564 ob 15,4 mio tolaijev prometa. Na če-’ trtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj padel na 18264, ko je bilo za 2 mio tolarjev prometa, v petek pa na 17331 ob 10,8 mio ' tolaijev prometa. V ponedeljek je ' njen enotni tečaj porasel na 17584, ; ko je bilo za 10,6 mio tolaijev prometa. Prosti ti^ - obveznice Po dveh mesecih netrgovanja z obveznico LEK 1 je bil 28. 11. - - ■ g . prijavljen aplikacijski posel v skromni vrednosti 17 tisoč tolar- aplikacijski Cota prvih boren «. BroUco 68250 S 0608 62-236 TaMfaks, 0608 62-852 POSUOVALHKA UU9UMU aooo StovMska Mirti 54. IjubttMta____________ 9061 OHSS. TitofaRst O« MUUtMUaC« IMMKM ParUzaraka caata 1-5. saooo Maribor vosa 29-4CO TMoTaks: O« ZS-4S0 jev, njen enotni tečaj pa je padel za 3,0 odstotne točke na 102,0. Z obveznico LEK 2 je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v skromni vrednosti 16 tisoč tolarjev (2 lota) po nespremenjenem tečaju 99,0, Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je v torek iz 89,0 poskočil na 90,0, ko je bilo za 2,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 90,1 ob 2,5 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel Potrebujete partnerja, na katerega se lahko popolnoma zanesete. To je zanesljiva mednarodna banka s 150-letno tradicijo. Creditanstalt, d. d., Enota M. Sobota, Lendavska 11 tel. 069 21 780, 22802, telefaks: 069 33023. Creditanstalt, banka uspešnih CREDITANSTALT Po dobrih dveh mesecih je bilo nekaj prometa tudi z delnico Grad in sicer za 99 tisoč tolaijev, njen enotni tečaj pa je padel za 10 odstotkov na 4950. Enotni tečaj delnice LEK je v torek iz 12000 padel na 11600, ko je bilo za 232 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne rahlo porasel na 11635 ob skromnem prometu 47 tisoč tolaijev, v ponedeljek pa na 11750 (24 tisoč tolaijev prometa). 22. 11. je enotni tečaj delnice MK Založba iz 10199 {»rasel na 10300, ko je bilo za 4,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 10510 ob 5,3 mio tolarjev prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj padel na 10260, ko je bilo za 2,6 mio tolaijev prometa, v petek pa na 9615 ob skromnem prometu 135 tisoč tolarjev. V ponedeljek njen enotni tečaj porasel na 9942, prometa pa je bilo za 497 tisoč tolaijev. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice NIKA iz 6455 (»rasel na 6796, ko je bilo za 18,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 7017 ob 54,1 mio tolaijev prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj padel na 6826, ko je bilo za 3,9 mio tolaijev prometa, v petek pa na 6598 ob 18,8 mio tolaijev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 6768, ko je bilo za 21,8 mio tolaijev prometa. V torek je enotni tečaj delnice Salus iz 20348 porasel na 21473, ko je bilo za 13,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 21874 — ob 38,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 21460, ko je bilo za 2,1 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 20527 ob 18,1 mio tolaijev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 21596, prometa pa je bilo za 26,8 mio tolarjev. Neznatno je v torek padel enotni tečaj delnice Terme Čatež in sicer iz 798,6 na 797,8, ko je bilo za 1,8 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 783,7 ob več kot 1,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 760,0, ko je bilo le za 76 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne (»rasel na 765,7 ob prometu 977 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 773,3 (2,3 mio tolarjev prometa). TONČKA BOŽINOVIČ Šajna in Šubičeva o »ukrepih« na magistralni in regionalnih cestah v Pomurju - Nedoločitev o avtocestnem mejnem prehod ovita razvoj Favoriziranja Prekmuija ne bo! »Katalog«, ki sta ga v ponedeljek, 28. novembra, predstavnikom pomurskih občin v Murski Soboti (sklicala jih je Območna gospodarska zbornica za Pomurje) predstavila direktor Republiške uprave za ceste Anton Šajna in strokovna sodelavka Ida Šubic, za Pomuge ni tako uporaben kot za druge predele Slovenije. Po tem katalogu naj bi namreč »predstavniki občin in poslanci listali, da bi vedeli, kaj je realno načrtovati in kaj ni«, je priporočal direktor Šajna. Števil amandmaji, ki so bili vloženi na letošnji proračun, so biU namreč neosnovani oziroma njihovi predlogi za obnovo niso bili uresničljivi, ker so bili predlagani odseki cest brez ustrezne dokumentacije. Prav dokumentacija je tisti osnovni pogoj, ki bo odločala, kateri predlagani odseki se bodo v letu 1995 rekonstruirali, utrjevali, obnavljali ali preplastili s proračunskim de-naijem. Ta čas je v gradnji okrog 100 kilometrov avtoceste, ki pa se financira s posebej v ta namen zbranim denaijem; hkrati je potrebno še naprej skrbeti za obnove magistralnih, regionalnih in lokalnih cest. Zadnjih nekaj let se je v severovzhodni Sloveniji obnavljala magistralna cesta M 10-1. Ostalo bo še 17 kilometrov te ceste in popolnoma uničena odseka skozi Lenart in Mursko Soboto. Čeprav se »desetka« obnavlja z več kot desetletno zamudo in še ni do konca obnovljena, pa se že začnejo pojavljati govorice, da je dobilo Pomurje v zadnjih letih preveč denarja za gradnjo cest. V resnici gre za drugi problem: ker še vedno ni določen avtocestni mejni prehod Gente-rovci kot edino sprejemljivi (čeprav sta ministrstvo za okolje in prostor ter prometno ministrstvo izjavila, da ga podpirajo), še vedno ni dokončno določena trasa avtoceste; ker še ni določena trasa avtoceste, se ne more načrtovati (ali zahtevati) gradnje obvoznic mest Lenart, G. Radgona, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava. Anton Šajna je povedal: »V okviru memorandumske vrednosti 14,5 milijarde tolarjev bomo pripravili predlog programa rekonstrukcij in obnov magistralnih in regionalnih cest v letu 1995. Predlog bomo pripravili za nekoliko več sredstev, za 24 milijard, in to po kriterijih, ki so enaki za vso Slovenijo, ne moremo pa reči, da bomo favorizirali Prek-muije na račun koga drugega.« Z drugimi besedami: poslan- cem bo onemogočeno, da bi s svojimi predlogi in amandmaji porušili dogovorjeni program RUC-a - kar se je v minulem letu zgodilo. Zanimivo bi bilo slišati, zakaj se po istih kriterijih ne gradijo prav vse ceste, kajti vemo, da se pospešeno »forsira« gradnjo cest proti meji s Hrvaško ter na Primorskem tiste ceste, ki povezujejo Hrvaško in Italijo. Poslanka Marija Požonec in predsednik lendavskega izvršnega sveta Štefan Gjerkeš sta opozorila na pereč problem Dolge vasi - kjer pa je vse odvisno od določitve novega avtocestnega mejnega prehoda. Čeprav bodo ta trenutek posvetili vso pozornost izdelavi dokumentacije za lendavsko obvoznico, prej kot v dveh letih ne bodo mogli začeti gradnje. Silvo Podlesek je opozoril na nujnost rekonstrukcije ma-agistrale skozi Mursko Soboto in sočasnost gradnje kanaliza- cije (za kar imajo že v» P trebna sredstva) ter ceS'® Cankovi. V Lj ut omeni) vedno kritično pomenil’®® žišče, ki je v času obvo posebno obremenjeno. I Magdiča je zanimalo, k®* » nova lokalna samouprav® F dokuffl^; vala na izdelavo cije (odgovor ni den), Gezo Dšubana p8> jj določeni odseki, ki se i® obnoviti, dobivajo iz le® višje številke. Po načrtih potni .urskih?S Tuli naj bi v letu 1995 P<^j naslednje odseke ij liaMCUUJC OUbCIkC; -ba ID ceste M 10-1: Partits® Kolodvorska v Lendari-trol-železniška postaja V^^, davi, Hotiza-Lendava; čan- Murska Sobota, gj. most Mura denci- Mele, Mele Radgona-mejni Prehod gona-Podgrad. Pri odsekih je odločilen h pripravljenost mentacije in njihov PTjj. v primerjavi z njami v Sloveniji. Se ‘ ,1-lekcija bo pri gradnji rep 15 nih cest, saj naj bi predlaganih (željenih) P j. v dolžini 50 kilotnett^* ,■ js oincu''- ,j s nadaljevj. hodnjem letu i z dvema: Stročja vas i trovci-Martinje. BERNARDA B P*’ S telefoniranjem se ne kaže igrati! " • čut* Ker nenavadno visoki telefonski računi že nekaj razburjajo naročnike, so predstavniki PTT-podjetja Slo* tiskovni konferenci zatrdili, da za to niso krivi. Krivdo ud račune so naprtili novim storitvah, ki so se pojavile v letih. NašteU so uporabo omre^a za mobitel, zari)f'^li' klicev v države nekdanje Jugoslavije po mednarodv^^ posebne storitve, npr. seks linije. Hkrati pa so izključi možnost napake v tehnologiji telefonskih central. opirajo na tehnično urejeno in nadzirano delovanje kacijskega sistema, ki naj bi po njihovih besedah ™ v skladu s predpisi in standardi. Sicer pa v PTT-podjetju vsak mesec dobijo približno tisoč pritožb telefonskih naročnikov, ki so pritožujejo v glavnem zaradi izredno visokih računov. Vse te pritožbe rešujejo v skladu z njihovim notranjim pravilnikom, zani- V prvih devetih tos so v PTT-po^ povečali zm^v skih central ta 44-1 kov, 'S čimer z« zmogljivo« vseh central 717.972^ i Denar za manj razvite po kapljicah Ceste bodo še naprej v ospredju pozornosti v zdajšnji soboški občini si zelo prizadevajo, da bi čimbolj spodbudili razvoj demografsko ogroženih območij. Dobro se namreč zavedajo, da si brez enakomernejšega razvoja obmejnih in manj razvitih krajev ni mogoče zamisliti hitrejšega napredka. Pri tem so že dalj časa posebna rakava rana slabe lokalne ceste, saj so mnoge med njimi še vedno neasfaltirane. To pa seveda vpliva na preseljevanje ljudi drugam, kjer imajo več možnosti za razvoj gospodarske infrastrukture. Prav o posodobitvi lokalnih cest je bilo doslej veliko govora na raznih ravneh, toda omejena gmotna sredstva onemogočajo uresničitev dobro zamišljenih načrtov. V tem trenutku je nedvomno aktualnih vsaj devet odsekov lokalnih cest v soboški občini, katerih dolžina je približno 24 kilometrov, njihova skupna predračunska vrednost pa je skoraj 354 milijonov tolaijev. V glavnem gre za območje Goričkega, ki mu v zadnjem obdobju namenjajo vedno več pozornosti. Tako so predvidene posodobitve lokalnih cest na odsekih Hodoš-Krplivnik, Kančevci-Ratkovci in skozi vas Lončarovci, Kramarovci-Ocinje, Stanjevski hrib-Stanjevci, tih krajevnih skupnostih na ob-moiju vozliščne avtomatske telefonske centrale v Mačkovcih pa bi bilo treba odšteti 432 milijonov tolarjev. Skupni znesek za vse naštete naložbe je torej dobrih 874 milijonov tolarjev. Mnogi se sprašujejo, ali je ta številka sploh realna in od kod Radovci-Poznanovci, Mačkovci- Otovci, Sebeborci-Kmci, Vaneča-Šalamenci in Bogojina-Bukovnica. Poleg tega ne bi smeli prezreti vedno večjih potreb občanov po gradnji kanalizacijskega omrežja. Predračunska vrednost dveh obsežnejših del v Rakičanu in na Cankovi je ocenjena na skoraj 88,6 milijona tolaijev. Za zgraditev telefonskih naročniških omrežij v dese- V ennktUB obdohR telefoBških čalo za skoraj 391 času «0 uetvarih «* jard prihodkov. PTT-pod|eta «» <2 okrog 77 mil^gj mivo pa je, da števali mnenja predsta potrošnikov, ki pa naj^isiC|» vključili v članstvo I I I ske komisije. Predsta'^ ; Jožef Stefan je na j. lohkO po® ' visoki računi lahko I j pak, odgovoril, da se J jn j । na S” .aoC j. ’ mogoče priključiti na s jjpH illU^UVC piIIUJUViM •- .g fonskih centralah, kef 1. j; lonsKin ceniraiaii, njegovem ni možen U čunalniški sistem, tjili jjiJ; tudi verjetnost, da tudi verjetnost, oa v računi posledica raCUni pOSlvtllVo ***^Ori če je ta preverjena. ”P^iij>’ f pošta ne bi mogla spf« J pusia nc Dl IllUglo -r .„ pr . bine števca ob uvaj T ite*. t demmestne telefonske jjicy Kljub vsem tem [{|r vendarle obstajajo a® pC l nosti nasilnih f dobiti tolikšen denar. V krajevnih fonski vod in traia •'‘'Vrathfarl r skupnostih seveda računajo na pomoč republike, saj so letos že četrtič razpisali javni natečaj za dodelitev proračunskih sredstev, namenjenih za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Nekaj bi seveda primaknila tudi občina iz svojega proračuna, preostali denar pa bi morali zagotoviti iz lastnega žepa. Ker pa vemo, da trenutno stanje na tem področju ni rožnato, bi bilo nerealno pričakovati, da bo kmalu možno nadomestiti zaostanek pri gradnji objektov gospodarske infrastrukture. To pa bo gotovo ena najpomembnejših nalog v prihodnje, s katero se bodo morale ukvarjati vse novonastale občine. MILAN JERŠE prihU" 1' tonski vod in kraja brezžičnih telefonskih f^rJ® ()li 16 bi se lahko zgodilo na terenu, ki bi lahko P napake. Zanimivo jejidM sta račun občana iz H. - td • f I« 't »I dve K 9®»® M ugodili, ker niso J ali je to posledica K Zato ne bo odveč oP® gai® j/ J treba dobro premisi’ ,.’ )>*' Jh prihodnje telefonira* •, vs^' , ’ samo en (»datek: č® telefonirali eno uro ' set minut v Ameriko, račun morali odš^e*’ ta A fc nemških mark. { v tolarjih, pa m na terenu znašal več kot obravnavali že misiji, vendar nj V 1( S J j^nik, 1. decembra 1994 stran 19 a )! * .^zi r . • odsevi mladosti II* 1 le I® i js i' jldi- ■! 0 St :ot» eiits-Hib«-iaKI stsi« rle» ^li veste? (Nagrajuje knjigarna m papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Dvakrat zapored smo postavili vprašanje, ki se je nanašalo na znanje iz slovenskega knjižnega jezika. Tako smo Zadnjič razložili, kakšna je pomenska razlika med besedama deloven in delaven, tokrat pa nas je zanimalo, ali ''este, v katerih primerih uporabljamo besedi sestav in sestava. Nekateri ste odgovorili prav. Torej: z besedo sestav mislimo na sistem, npr. sestav slovenskega jezika, demakalni sestav, sestav utrdb itn.; sestava pa je domača eeseda za strukturo, npr. sestava krvi, sestava prebivalstva 'Pd Nagrado pa bomo tokrat poslali MITJI PETERKI ''Beltince. Čestitamo! kupon št. 12 - ALI VESTE Ali veste, kaj je to zlata minica? Ogovore pošljite najkas-do 7, decembra ” ' ' - ------ na naš naslov in pripišite »ALI VE- ibS» obH J in pe- L(f talf Postal sem državni prvak H. Majhnega fanta so me «ern nnnnsitil Tn mi if '"Zeli vedno s sabo na «tk( sem popustil. To se mi je obre- v motokrosu. je imel oče premalo časa ^‘'■eniranje, ni dosegel takš- jjij. njeniranje, ni dosegel takš-ji,. rezultatov, kot si je želel. J, sem se tudi jaz začel (ji)- 1 J"'"®!' za ta šport, zato mi je aiJl' 1? 'Kupil majhen motor. Bil . icta. zjdvci 5Cin travniku. ■tDnIi ““ “avniKU. i,A. sem že nastopil na I - ''' Lenartu in zmagal. jp* i riK' fii- L>irki 0. riarv J iii zv, in tudi v tej kategoriji (“postal najboljši. Nato mi je 'lasal' močnejši motor, Ka-U . BO ccm. Tekmoval sem Ik “i Vsako nedeljo, vedno na lxS’,Ptogi v dveh različnih ka-.9®njah - 60 in 80 ccm. Bilo je "Oporno, ampak nikoli ni- m tudi v tej kategoriji stovalo, saj sem bil v obeh kategorijah najboljši. Lani sem začel voziti tudi motor 125 ccm. Skupno sem dosegel 4. mesto zaradi poškodbe, na mednarodni dirki v Avstriji pa sem zmagal. Letos sem sklenil, da moram postati državni prvak. Zelo veliko sem treniral. Imeli smo že 8 dirk. Vse je potekalo po načrtu, pred koncem sezone pa sem si v Ljubljani na treningu zlomil ključnico. Bil sem zelo žalosten, ker sem mislil, da so moje želje splavale po vodi. A Bog me ni pustil na cedilu. Tri tedne nisem mogel voziti, zato sem izgubil veliko točk. Na programu je bila še zadnja dirka. Moja ključnica je zarasla, zdravnik pa mi je kljub temu prepovedal dirkati. A nisem ga poslušal. Šlo mi je vse po sreči, zasedel sem skupno 1. mesto in s tem naslov državnega prvaka. Na svoje uspehe sem zelo ponosen in tudi v prihodnje si želim veliko dobrih rezultatov. OLIVER ROGAN, 8. b OŠ Sveti Jurij RedHot Chilli Peppers J Sajli|5?°dbe o začetkih glasbenih skupin se nekako začnejo losa "eznanih lokalih. Tudi Peppersi niso izjema. Po majh-Sis Vfeleskih lokalih so leta 1983 začeli nastopati Anthony ''»ichael Balzarv, Hfliel Slovak in Irons. Se isto leto so c oiUAMrj', muci i debitantski album, ki so ga poimenovali kar Red Hot I h *^&llrkA^ Za begunce v Bosni je še vedno vojna. Otroci ne morejo v šolo. Veliko jih je tudi pri nas. Primanjkuje jim šolskih potrebščin. Vsak učenec je nekaj prinesel za te uboge otroke. Zbrali smo zvezke, svinčnike, barvice, šilčke in radirke. Vse smo dali v torbo, ki jo je prinesla Mojca. Ko bo torba polna, jo bomo poslali otrokom. Mislim, da se je bodo zelo razveselili. Nam pa ni bilo težko prinesti en svinčnik ali zvezek. NUŠA VRŠIČ, 3. a OŠ Apače Gospa Jesen Prišla je gospa Jesen, njen pogled je meglen, v mraz je vsa zavita, pred soncem je skrita. Poljščine in sadje dozori, nato pa na peči obsedi. Jesen je kisla gospa, ki nam malo sonca da. GORAN LEHAR, 5. b OŠ Puconci O medvedu Pes in mačka Medved gre in brunda, ga izdala je njegova bunda. Veter zapiha, zima se bliža. Medved spat se odpravi, ne bo ga do pomladi. MATEJA ČURIČ, 2. a OŠ Franceta Prešerna a ČrenSovci Tudi meni so pripovedovali Ko sem bil še majhen, so tudi meni pripovedovali pravljice. Vsak večer, ko sem se najdel, sem šel v posteljo. Z mano je šla največkrat babica. Ker nisem hotel takoj zaspati, mi je pripovedovala pravljice. Najlepša je bila tista o Rdeči kapici. Ko sem že dremal, pa mi je babica pela uspavanko. Čez dan mi je pripovedovala pravljice tudi mama. Zdaj jih prebiram sam. Najlepši trenutki pa so bili takrat, ko sem jih poslušal. UROŠ VIRAG, 3. r. OŠ Odranci Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER ttPC^ "Oliceee >VA' 'C. J Pred sto leti sta živela pes in mačka. Bila sta prijatelja. Večkrat sta šla kam skupaj na sprehod. Ko sta se nekega dne srečala, je pes povabil mačko na kavico. In podala sta se na dolgo pot. Prišla sta do Matičeve gostilne. »Mislim, da je Matič odšel na morje,« je rekel pes. Mačka pa: »Kaj slišim? Pa to ni mogoče! Tako sem že žejna in lačna. Vstopiva!« Pes odgovori: »Mislim, da nisva šla po dobri poti Nyfu?*VQ • .^^1-»* IZ_• Mačka; »Poslušaj, nekaj šumi.« Pes; »Prav imaš. To je potok. Skočiva tja • ,, z* 1» X«. -- ’ * * * lu, niiaa. iu JC pOlOK. sKociva tja.« Mačka; »Kako čista voda! Imaš kak kozarec? Pes: »Počakaj, moram pogledati v torbo. Mačka; »No, bo kaj?« Pes; »Nimam, pijva kar tako iz rok. '« .« Mačka; «Medtem ko si iskal lonček, sem se jaz že napila PpQ* zzKqi rso itfi -to _n t-»_ • j- , . . * _ T7- ' • -----—»v, Z. Pes: «Ka] pa je za tistim grmom? Pridi pogledat!: » * .... JV iisinu gimom; rriai pogieaat!» X, ^'®t®rnu grmu. Za njim sta zagledala velik grad arka* ^Pnalpi i-r Mačka: «Poglej, iz samega zlata je! Pes: «Pojdiva bliže!» » Naenkrat pa sta zaslišala: «Ne bliže, niti slučajno! Če ne bosta ubogala, vaju bo pokopalo živo blato.» Mačka; «Ta laže. Pojdiva! Pojdiva!« rekel STOP, že sta mačka in pes padla v tisto smrdeče blato in se nikoli nista več vrnila. NATALIJA KUNČIČ, 5. f DOŠ I Lendava Koncerti, koncerti V soboto, 3. decembra, bo v Shop in agenciji Toro . J , ' —r vj^vuvijt luiu, cena P »rganiziran kinu ob 20. uri predstavitev rock zbornika Ste bili zra- je tudi prevoz. 'S e Freaky Sviev so posneli 1985., dve leti pozneje pa K Party Plan- Nobena plošča ni imela vidnejšega W . f^ddij’ '^®kler niso leto pozneje izdali plošče Abbey R^d,ki je Mt Na Znamenito ploščo z istim imenom skupine The Beat- jj ■> iSda ?®^'ovnici so bili Beatles!, kako prečkajo zebro Abbey ir’Qa T so Dul Dcauesi, KaKo picuKaju ^-vuiv ^Soii obleki, Ringo Star v črni, McCartney in ^riSon “e ^Sk.. Pa sn riTP, ;a. X c. a ven. Po predstavitvi pa bo v dvorani TVD Partizana v Gornji Radgoni velik rock koncert, na katerem bodo nastopile skupine Baby Can Dance, * ♦ ifc Govori se tudi, da bo V petek nastopila skupina Agents Limited Lolita. Drugi podatki, kdo nrt i, moška mesta (uganite sami, kje je to!). Golota pa je J in Pridigali iz Ormoža. J t > I i I Novice od tu... V poznih nočnih urah je na- slov novega CD-ja in kasete L znamka izkazovanja njihove ideologije, predvsem ljubljanske skupine Panda. To 'Vdi^u energije. , , je že tretja plošča skupine, ki MotbePs Milk, kjer so angažirali novega kitarista obstaja že deset let. Trenutno N® albumu so trije hiti Sexy American Maid, pg gg pripravljajo na manjšo V^detigl^^dbe Stevieja Wonderia Higher Ground in sladba, promocijsko turnejo, ki bo ja-ultoli^- 25'letnemu kitaristu Slovaku, ki je umrl zaradi preve- nuarja in februaija v vseh več-tiki^^v ^^zoina. jih krajih po Sloveniji. kn ■'ane^- ®P’®®jejo kot agresivne in brezsramne glasbenike, slav (izjema je seveda pevec Anthony), ki Vfi pojavljajo v Adamovih kostumih, le da imajo ne lista nogavice. Zelo pogosto jih tudi kaznujejo ({pbu obnašanja na javnih mestih. Po nastopu je Llea (Bolha, kot ga imenujejo) nadl^oval V l’® nivrC B®spo, nakar se niso smeli več pojavljati na MTV-ju. i ^^Ko mimo njihove glasbe, so jim kaj hitro nenavadnosti in ekscentričnosti so se za nekaj časa Zuua^.^d! v Hollywood Hillsu, da bi se za nekaj časa izo.ira.: , , -u svetom. Tam so spali, delali, meditirali, najeli seti, prva bo v ftvedbi manbor-se srečevali z duhovi gradu. »Duhove«, pra- skega stolničnegazbora man-' Voi^ poslikali s pomočjo infrardečega filtra- Bi' nlKče drug kot oni sami. Rezultat tega je bil njihov Mb, na imenujejo) nadlegoval 'Um n "‘“''V Ul ug koi uiii »ai “•ood Sugar Se* Magic. * * * n V soboto, 3, decembra, pa bo v Ljubljani nastopil ameriški kitarist Al Di Meola s petčlansko spremlje-.,„1-- - • • • Sina, Lačne Franze, Magnete 7^° ekipo. Meola je sode-J____Invol TT . X in druge. --.in tam V Berlinu so pred Branden-burškimi vrati prvič v Evropi -------------— pa se pripravljajo na n^njšo podelili nagrade MTV-U Za nrnmnciisko tumeio. ki bo la- ________° * * * Po svetu je v navadi, da pred iztekom leta izdajajo plošče z božičnimi pesmimi. Tudi pri Helidonu so se letos odločili izolirali podobno. Izdali bodo dve ka- 1«. In ti loval z ^asbeniki, kot so Chick Coreom, Lenny Whit, Stanley Clark, Paco T-\- T • * - - De Lucia, Johnh McLaug-hlin in drugi. Vstopnice lahko kupite v trgovini M- hlin m najboljšo rock skupino leta 1994 so gledalci MTV-ja izbrali ameriško skupino Aerosmith, za najboljšo pesem 7 Seconds, ki jo izvajata Neneh Cherry in Voussou N’Douci za najboljšega pevca pa so izbrali Brayna Adamsa. * * * Tommy Boyce, ki je v šestdesetih pisal pesmi za skupini The Monkees in Jay And The American us, se je pred kratkim ustrelil. Ena njegovih naj-U..1; ------- ...................... borskega okteta, na drugi pa _______ boste lahko poslušali Magni- bolj znamenitih skladb je bila fica, Anjo Rupel, Petra Lov- Last Train To Clarksville. Last Train To Clarksville. Niste sami Vestnik jc z vami! Vlado KreSUn »Ko se je tistega jutra zbudil, je vnovič ugotovil, da klobuki niso tako, kakor so jih sinoči položil: In tudi duše, tako se mu je zdelo, kot da ne bi bile vso noč z njimi na ležiščih ... Pogledal je skozi okno, kjer so v Murski log odhajale nočne meglice ... Tako je vedel, da mora o tem peti,« tako nekako piše v uvodni besedi na vabilu na promocijo njegove nove kasete in kompaktne plošče Nekega jutra, ko se zdani. AUDIO - VIDEO -CD ftlSHOP ◦9000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 063/32-465 J stran 20 vestnik, 1. decembral^ (S V šS°S8io E-Hc-^on^ B o E >1^ t^neN cati3 U CQ iat: i aro: HM ISiK < ž LU > O M in > televizijski spored od 2. do 8. decembra qe: S < I3W Z lU > o _i (Z) > Ejt7 : » =i£t :_ < ffliUSe^ Q.|ii.e B L-EM^ S la IM S G it ČE Sl;<-aghSš Sifcilii šiio laui =tC ; ; ;fit\ ž Č&<- :€^Bie SE ŠO r|E_: gin -; - -Z. lU > o tn > < z LU > O -J in > < z LU > O en > < ž Ul > o co > < 2 LU > O _l in > 888 S'g8 e g§2°^ 272-a ES §.gSi3S.5J o 3,-g .G _B ,N ir E B B cr< fg c'PrM>t» G §2^ ^3 G MZ) .2 I 52>c I >5 2 .G c o---------- BO*^ 3 N 3 3irOC.' t'r5rL:p'-'p E »r en m »- - v-. 2f rJ E. N o ,0 « o E ]'3>B i G _ 3 _ g rn 3 3 0 0.^1: ■ '■ 3 ir .X B ’9 G £0 o .d « S egss >8 s-E o5HasC2,5S-“2 i_ CZ) 2«’-i i-i uH rs Tt IZI l'" , X X li , os ' 3 NJ > ■ —< iF^S 1 2 ' « 2*^ > £ ^ G r.--^ — n cn ir B 3 E S.. 5) B Š 'E E Goo ' E .-S p s “ G z 5 2 « ,2 c« > [ I 2 W E > X ca 15 I I ii = £'o 2 g g 5 tl s o c o S S u d p -3 -2 I -O ' •■" -n 2 -2:^ 3 o J;5-5o 3 CZ) 2 . Ofip 3 ir X > G 00 u. IZ) fM « I . I u- .iS .’2 ”3 li o 'e b Msl CZ) izs — G G P 3 o X a, 2 s T B. i gu o I 1 3 g °'a^2 aow g £2o^ T" en •n ■—I te f*i c .Sr~'o H C3 5 • Q> < N « 15 n .«’ = ."^E ■ " V3 li 22 cn ~ : TO v s.v ~ d-ougoj-gS''! d 1 dd S §7 g E^d 2 >ti * P -75 3 3 'It o 3 »-I c L _ J' “ s o o o8'C„c.Sj“!3_. d d 2 8 '7'o ;§ d „ <3 ■o7<ši3^8£S^J^S P—ir .i3A''*“3iz) B --’SA'P’oX s □ ?c , “^Se "Pu^eCt^*^ I Q 2 Sj E 3 2,'^ B -0 MM '-S .2. J t ca Ž 3.>N o < S. > N O o E 3 >N o ._ - = 3O J5" s SgS Pu^ 50*5 A W5 S&doglJ --.eTS^Io m 's S^3 g irt.S5dj3 1 .rt'>g33|s D I 'tg g'3® ' 4® B.OinH-^ B’gP^ ^ ... J- eOO^ >0 I B 'S S 1 J .^i ' OD o tfl ' ■^SP_S.-.4 rt"!-S.u, I 00 CZ) 'H 3 >a ez) IKJ S:S. 3 hJ G CZ) 3 OD X £ ' >1« 'O ^p O .2 g l/l S4 4, .3 rt, rt ■ ■ slF'2d U) ,3 E 1 ra rt, 'rt' 'C rt d I rt 1 s/ B li 3 ■ • • * X -o N I-3 £ in 3 -- 2 .E.SŽ-t.G G^O >3 -os 00 A ■ - in IZS >cn O -H ) 2 ca ca 2 “ "S 2 lirŽ 3 bH-ei—'epG*— •n —. T“ jk. 1 P CZ) rt—\ O , a- I E x> § R G lO z ip A 'n e: . 21 B I O in > < > I 2 O\ N ’ O OD 8 4 « s (£ .L •=: S .2 'S ” > o>N G > . "S ?i 00 ir 5 O n 3 > .3 3 ! “ -H,” « 7 o a.2.1 I c D cS en eN 3 OD 3 E ŠhZ g en S l>. O " 27-3 g B I B .G i ■” '“ jr I I TO *5-— BS^n,^ I B'O'^>3|j .G B,P ""•:U12?2 « .9 .E S c I O V •£> O >n’^ . 3 22 T-l _ i« sy CtP .p •" > •= p “ s 7« jg u .E .i ^)f^ cn od b i <3-?•“>(38,.,.... . e-g SeSS e oc o 3 3;—^ OO>N O{> S I I bd U B :SS.S1-Ž ^.3 = ^8875 l2Ssož§><3,sEd_^;, 11^3 sS8 2 ' 'g .. -T e . . W> N li i OrH^ O’^ £ 3 O P G= r A G oDso 55.’ — vv n 'C >g'<ž£6t^ ' G>8Z?^^§ omp p2p B ® ® ki v- ” I s: rz uiOriSsSc- d-sS' " 'T' 5 . p ,1^ s 8 .2 d ■§ s:i po^' B 3 3 o ilO sv 'S 00 .itf c jr ir 3 O P 'G O-;g Sc S.L c S „ a 5 > s la -g = '^' ,3 ,5 . r? ,g 'S s A -n o I ca .. c3 o s CEl S s.- •>t"j 3 3 O O I ■o E - ca g s .8 S CQ 7.sg73(§'g:g52,š7H;šs I |X 1 Q,U 'c N o2 - , 4, -rt.rt, rt '=^7 9 = £°d §33 “S3 g-? 9 2^ § 1-MiriNi iBi ia,^Qx6Q ESS 1 2 B 3 -. ■“ a- -r I B sb^ 2 S »03 "S 2^8'0 .B o S 'rr^^.^ir^vcojv^, ^7-g''5’S-sIsg • p . b o . p J2 n I I i/> o C -o ’£ 2 ra .9 .9 £ .g I ...u 5fi 't2 2 B I ir ki^ .4 CM - EŠ-j N •'-. MZ) «"35 Q o ”ooo’C C c GQ ‘•^’“'eN3gjea Z:': ' ' §2 3 rt^So ra e .0 g ■“<07 g 5 8 5,§ a c Ul C =,0 rt 3 d “enm Bcmtt -- N 2 I -O J^.2* U 3 'CC s "• li O -I 5) n ca ca J- o ca o o o 1/5 o Q o o 'c' i/i S I • ’ « ' -Zk ca M) 3 s c B .G G - uJ X P , i-O 4:iS > u »n > E 3 > u SsSIs I £S o I CL. O M o OiTLB B^JPtri^C-oS -----3S.2 2 -2, O 03^ °'-=2!2« g.S >-<«'5'" :3 s ca o , UH M/ 3 52. i O 2 G •G' o B fn 2 O •’E 3 .-^S «>2 S “ G _ p 3 3 5 i > 2 .= £ '.5 , P P c “ 3 >3 X 3 I CZ) J- _ u, 02 Ji 31=^ • u '5, 'T ® .2'gš 6 3 X ' I rs - 6 •^ , .G o p .5 o I T' g 2 ' o I? > a. 2 „ 8 i S. .S '^a-E.--^ “d^s ’-s c ca o 3 I ■* li .gn gŠSi5.g£82 o-o-c^SSs-gSo-^ ''^•>^■“05 , I D il’' •rOO^s-ZNcziuH I 1^' O C ™ 3 E P « ® X 3 o MO o -o '1^ G .P .i S88g-g8'Eg?S|| sr;a-§ Es S-aSS’®? I ' Bo ' ■Si' ' ' 3 eo gj^ e S 2 c- - .S.-px -E -F 3 E *i 5 § g -HŠSr^ iU^iR o’^C!? - 'I 3 S ,. §1° S .£, i S..i§o J ca B 3 «zi rti , NP.O ra rt* cSD 0' 0®3N>Q il" 3’SrtSSS’E'^3 I .,®7 'a7s7de >o8i;-.| 1 So s®s 8^ ” - - č N >Q I i*! Orn O oodd »n G E’ ‘c P n g I EsS 2 gsr, pCNjs^Pood I S '-r' _ IZ) M o.,.r-l ._ B E 7^ > I o en "obp o o Sz^i '5 in ' 3 s? « tri 3 co ca 77 od N H S 'gl S s , 5 -a N < in ac < >N Q < S > °S-^8.§372&s7^ .B 3 w S) ' O I ' 'e® ^■5-’-^ -5S I Sl I 3>c!.“ .š,'a..S ^ ^ :=, L S" s ," 1) c:)-— S •-en G 3 5 S •■£ I fl 2 te)X H O izjCOA^žvn --“E -urto« gg •3'o-E’SSS.§g’°8 O§>gK 1 10?'' ‘ O B p I , °0 00 zv O .3 O- I I rH uzAP-— 3G ioš®.„,rt, ^u,°gg| '7-čE? |gg.£®^2^|8S 9 5 -P o g s = ca ca B •3 cd I p I IZ) P W 33 e ca (Z) a Hrt o aC ,vi 44 ra d 8 s i^l iCj as273 s a c I I ra S “--s ••aa B13 > 343i5 2g;š.S • S 3 > 3 d .5 ra s .870 E E -G li B 3 2 2^30® ^2 ^5? ^‘^Jn X e H .B 8?^ I I-* 25 ir S > P "2 1 lO 3 .,3 en ;=7«‘5-3 od’0 '36 T* 2 -O OP 2 ’ .2 — tS I en .s o •- d?ir ;e, B 52 X P 2 •■^ ®>(J ' 'iTS iP ■5 2 -i > 3^ > . X ; p o B ur >- ;o 00 > CM - (Z) 3 0 1-3’-'— • •a^ 2 P ‘ ca Z o <■ = > X o O I —; , 3e?i-3’-'3-c 1^.0-300 ^P3 I CZ) li J B, CM 0. EtoSra-^STj- '7 S S^JS^-agd-g« S 44-;; 'J I s-s ■? §■ o rt c = fkj < > I " CD :2ev 8 c I ag'’pi.i I M o ca Jo E 7£š ■ XZ) ; „ 3.3-ep £3 i. .E,,« 3 d (a r, . , g 5 g® un 3 I o ” d 'E x> ' c s p B 5 X X n §2 ' ca o p 3 - CM i, o -a S N B H ± . — 3 —* 3 I . rt en .i JV 3 •5 o -"p .iS — c E Žt B s ir* u O i? =; ,2 ' i3 ž - p o c s E N _ _ oo £ I • S > ■* ® 3 71 ku .sj^en > ‘-‘aaDco^jj ■' u7'9 ' 8 .-S = 1 <= s rt ^g.goS.|r4 g g frtdra^g rtži.Sd-S I 2 I ^iS-OS g:«7xž' IšC .a ® 5 S-en > o ca v s Tš -3 G •£ cqQ E ® ^ri 5 3 • 3 '■; .S, »o X os ca s CZ) o c: 5 2 -5 o "v fsj o 3 N M .a,-- « U r, O "■gž:„01S i'S.z,55:5’^ =- ' -s B ,1? G B ir Q <->P-E Men^ e-. 2 .3 G fr X o 33 0-2 'C 2 C C I <3^ Oi O-P^ I I I 3 ss^3'Se r- s “ 04 q •rt’ uM T-t E tr G v; 2 •—-.‘-‘'J-'«' --•SCM :A— 5^r£Z^-EnJ ESog.S(§o2S,S i-S, g 2 O o .g Ž 2 (j tkP B.^«— , O 3 ^3 o li o ca 3 ?2 ' , o o< 2 e H ir I N ■> I I .Si, I 'S-. )-b28 aj r s . 2^ S ® 5 rr^ . ca m I B B t, V) .ca . ._ ^ “•=? s 0’2-3 gi n , s7s , , o a^ p -o e ši«>O &gK I I ! •§8 e g? s 'P H -S 2 «? ■) 28 ig nn . ti . 888 . , * S 2 -o £ S c 'B. , I -3 , p .G ' ' 5E o ’ 3 B- ■a.a.Jc'-; g S .2 g o go HpjidOcOfg lOOcz)-:, o .2.« S'^ ’g-x -5 g 2 z o A ' >3. q./0>0X>OpE 00^ p'-; XB.^PB3..p '—' CM .2 ir cg.2 enc B)N c — CMIH. ir’^^^X > cx (ncM(N..-, p , G0 G,r I /< 'en I ,£! D o lo-^o I 3Tr.-tiiHoa.t<>89 B ' E’-'X_ en^-j^caOs-p Ed iS3£ud JS3. tn .®’-‘u7.,. I ‘'’gB 3 li -J- .ir' O Sf B’ 2 P 1 £ o! 2 I 3 O N 3 :2:2.E8:2 i°.“ BeZ) r-l23r-lr\OMP O O I O G I U 0.^-^ 'o.N i2 c*’ J t« N M ^lAs.E^tsS^šiA o >« 2 ,a ri š H — ir ifl Cl i , 5 O-J p 'O o G E eo 3 D O O 3 G O ca 1 B 3 >—1 ffl I B £ E ,as §s s .5 B-x i E S 3 c en I—I p i-r«, B G o Q . p en r^S r- r ’i7 55 ,-., G . • O O O > I Z O A G <9 3 . .£. o -bZ,^ 9 bS 2 ,:s7°&S27g7 ■« ca ca cn o "obP s'? “ d .3.7 2 o >3 38 o I 7 .§ 2 F3 a S *%: 2 cJ 6 ca ca 1 B B s -S o-rti .S'^ 7® “ 0^2® I ; „ 3 o-o? o , -H 3 rt “ c S £ 5 2 2 rti I 2 O*"* O o6 I G js P B.S .- "P S G I S :3 :S 1 = s H ItVs o o 3 N }^j ' ' ' s : )- 3 3 r A H O a- 2 o go K. « —,'i^ O 0^*9 B. < in X < >N O < S > ca 2 M 3 .2. o B o* E o '5 o,.. -ix_ en(-,^caoŠ;; _ 1 -282^^ 'S 3 . tr . 'r~i ~ G o '£■' s I l« en < 'S C 52 £ ~ B 6 I 3 '5 2 B _. ' “I s > g § 3 cn c B fj s 'O ca I ■gr) s s B 1 P P 3 ' 5-^ B 6 3 -‘aS 5 9- g "•3^.SSž;£-g ca ca o TZ I 'C N 3 O g «/3 ,ls 3 g I I 2.od2 = g g>6 Mn ODp > I 3 E GN,_’pSO_\2p>5q — 2 — 3 3t:3O4.B''3PAOoir>00rt '-2^0 £'>’I>^«2-i 2 3’g.s. G v-“.2ir2' ac^zr’, 3 r S2 3)2’^ 7 §'a,rt ggtsi JaKg =:.rt3®gS,O-8 I fe3,Nd^ .aSSui eSd la 3 aN rar4.-g OD’ •S m X ' B vš ’52 >\ CZ) N I B .M 3 4^ Z 3)0 -G I V <30'3®® gH5 P P 00 G Q r rt-'i^® S OuhQp^ O 6 ® en 3 I Q Q £2J2’- £ € £ I < ' 0^ g £ g 3 ‘ ' l•^3■'oGoS-i opso r-š E a ■ ; iri-r-ii S^^3 G^o i< 1 1 en a. I I en E cn I 2 I 6 o MZ) 3 3 E X ir CZ) y -P « o 3 G PL, E •-' s 3 tr in eri ^o ..r* > - 3 CN Q I I p 3 G '..^'e ’□ ejo^ . ® 2 ® ..' J O) 9 zn o *z lencsi—< . rt-i—i-O CZ) ._._• HN , ^iz),.i:^£jg Ig 'a o s > 7.g|8 > 'E g £ o-S S s Cd -g 2 “ o. SO § •- (Z> > < > ca ir, ca ec O B en ca ca E 3 B B • ir' -I B E 22*^ 3 3 I”! j I 3 ” N i? .3^,2 g o } en .s r)SiB’C‘i’^| .3-a3 “g .gi T^lir.-en G 55 O'S'S 1.S =* S I 5...£,.“ 3 a^S'9-g<$ 9 a 3-s€ic22S2-Sfl2 o ODE G^ C Br-ir-'C’'^-" '’)o,a,^ao4i ip'" iz-jCOUUnczi-J-I ' T O ca 2 e 3 «p PEG .2 3 B _ > — - « S 9 " G Q 2 C « E ir G“ G »‘2 j2 ?2 O 3 50 2.^Q>0i.G ® 8 o 8 'E .“g .a,.?® 2 s s " in . 'H • B> 3 c uzil/rt, "Z. A 22 S22 G.2—i ^iroooŠ rtrtOrt s^rt,Oge,v;rtrt I I d I Q C I 1:4: ci.Q 3 c .-B o O o. 3 '3 B^jG Ei'*'C'3'3 ■5 S S I I I c § 5:0^ ^4- grt. S o 8 'E £,3 en tn co rt) B ; 3-5 2 2- G c Uh, u >cn ■— ca I ca B _ 52 LB .a =s,,g »r en CM O ESSS--^^ - 'oca —C>- B c«’C aSSS 3 tZ) ?: s i E s B 3 G O *£ Q ’o CM .- CJ O 3 3 2 §'S 2x o 0Dq cH E P 00 o »r> O X« I 3 rM I B -6 Q» g 21§ <’ I 1 O. I ca B IZ) eg ir f-, »U — C en O® p^ ■ p o O 3 c« Q >N IT) I S 8 -o -1 OŠ I I I E ? “ 2 7 3 2 K o S *“ -uJ B.^ OD 3 MO UJ I ca. ca N I B £ f”- ?2 9 -ob'^ IZ) £ G GB I Mi I a< MZ)’^ o —> 0.0 “'"rri I H ^c' I 'E s p 2 '330H03P'.S J. O(Z).-^b-ChCMp , I *-i3t—' .3^z*'^' .Brs..«. = 5 -c?. ca . OŠ 'c 3 J2 ■3 ir i N ’S-i5 .2 “'Eio 3 O ca I I ■''■■5^3 .,.3 « 3 o M 3 p . B LB ET B M en I ■E-Slaiu o s eS®=A a- ir, <* CM fc 3 O . 5 = .^ B OD S => ' 3 ■=. 3 P u 'č' 4- £L 3 ul. • A B -O 3 00 2 d.!! i\ ML) ■^■s g >0 -i; s« c .. M) O !- .72 C ,S 2 .3 a E S-T^ -Ji. o 8|§ o. 3 E c*’ « 2 I C OpW 2 »r L5 5 c ■£ tZ5 li ' 1- J CM N ’ « B •-'C E 3 3 ,i<: ?> leiS t-j- E^tJ E 1’NIS'; ."s .2,.S- 2 '•; s ' .^MZ) ^1^ "b E 3 -O Ja n cs I o E > oO m iP'® 33E®4tAin3'3 •p :px en 5 -j^fr X G 3 >oi-P - E^jcnven O3U.’nN300gE3 Ben ’-’G42’-'GI-uV O P I Q-^ I 2 5 * 8 Ort §§ ““goDrti S6raSrtEp®87 I — 3 o, , 'C "o , Ed 2 3° §33 g^ x> ca I OOlO 2 O 1> 8:2.8'3888 "g S X 2 £^ K « 3 n 3 I ca o ca lU 'S 888S'gSB§5|g^, SLziaa ES S-aSSji^='« 6g:^ 2 6^ m H c c « I.«.— • Os > 3 ^>- S'rCioi3o’“^’U-’^3 .>2^5 O S 3 E p un ' :p S 3 o G •id 2 3 n ® •o op^no 2 2^1^ 3 3'3 3 3’3 l- •=' hJ -7 •,—' >- li .Op’C .2 Jg .2P-J O 9 S Q E ® n i' V .£1^ I e -I 3 5 3 I c 2 3 E 00 3 3 O ' 1 ' «0 ' S-i ' d ra^o-^S cS s 2'0riŠ.3 •g.-ffd.grtf 25w g"d'g’?: ,9 2 g a-.g rti '^,3 I eg ,j_,rt zjc-oc^isJi-i^e^ §|l8jg72>^§?7 '7i|s3s§ ir ' I I £, 1 I ■£ .3 ooT^ T3 J= Jii E s E “.g u .5, M S 'S E u, Xr c G G B t? •— 3 O 3 3 B.’*’ ,3 ^»in 3 B.*^ >N>en 2 ■go2i^: = £* m • ca [-. O-lT) CM Oi E G '3' J ' « Z 2Ž > 'B lii--Z-, O H 52 S .., Sš' n. ‘ 3 N 2 in X < >N O S > c o o I M en >N 3 •C pS-g ' “ - ca o D 3 o. > r 1 X >Nj .r;,.ar c« 17) ;2 g > 5.-* i7 S’«'" ' " 9p - c2 G I ^■3 ,,_i in _2 w X .P 3 l2^ -^®Mn3,3P 1 iiQ 2 I n P s E- “ =1 u-<^^ PTO_- ca ' 3 r '='^d ic8844d’crtS'cis i »dT^S sJ o^oi “ Eui ra 'rt *0 rt I , 3 'l^ ,g o ciO3Ait).- ?'4P9XLPeN o>g,fjC.2o> 2'^g::£g A .£, .3‘>ejxjž'^ om^o'* ' ''^'^unr.TjMn o tr _ Qf)’"-i ~ — •.B, 3 P B li t; iB.2^,j A G G g "či, G.” o n 3 2--N’G Ef"''>x’’“' S.rtQ5^Ora 44 .3 ca !2: G I E-b:-G Z. X 2 .c I 'ob a ge G s ir X p B a G in Q J2 § S £ raS 8 ' rti q “ • 2 e^ G < X in > < > N £ ,p ca M > CC3 ■ : 8^7 c •rj ca 5 u .> 3 i 3 00'E<— sS8'£°7q.S3 Q 2SS°-------- 2 I I ''G 3 o m 3 N ■ S -S7.£?5 3 s ■§ rtrt d ® 3 ps,;Bg-"=sjS5 Jg,« Es.>s 1 Ort g,d 2 'I ^■SgS ,.g| p . G O 'c" 2 8 X a I O rt B CM t) g S I E “o jS 3 . •Ji* E o- |p®s.§ p G li f^j G "O li 3 -ci B- N ca 32J2^ ” E ^9 in ->0 I 3 Os 3 en o S 'Z. g a ca ! I G p.P cg cn L- "G E g-i« ■5„ '1''S.K 1 .a 3 o J G*® is 3 p P B >2’’’ B OMi uX s ..J)d 6co®iž B o -P X3 E S^G-^^H-GP & > 3 P G ' p o O N g I o ges 'C — £3 5.5 -rt g _ I ra?8 ’io °rt N ki ra »g ' d ■ra’j4 3 s?«s€3l"-r'gsE5-d-:§ = a d N I Q 1 1 13 .. E ! o > ■— , O .iC 1 B o >3 ca B X o I G 3 C >S _ Ol, -o P X -5052 I Q Oi en I I E O B o cn E®«, E 3 ca ca § g .3 3 .2jl22s’CB3(g^eo^ ■>§.<ž£os ^S’'^oe'^2'«b45 oc’! > 2 6 r«. ■« ;e’ E uH li i3 .p;_, G c 3 . . ,ti rt, 3 , 3 J, M — •r> ca ca 73^« I o 2 B; 3 •9’ • BP B-- B r- i t en O > i en ca ca <-< OD lii >N 3 Sca ca li.' -£ N.c J- 3 »r ir 3 o ir -M zrn -.3.»s c g“a >a a.a •»—< Bz ca 'U ”0 •—.») li r ■S-^loS 5.2 - B I CM g n 1 o ' 2Z 3 ^:a'g8O“'S-3 e'? 8X’Nen 3-0_; fg C .G li '5o3‘'’''og’E£isi‘" O'>^ O!°rapCrt — I ' d g.rt- ° g g-^ rt8rti-sS = >o_S3. --■®|7iS2'^°.S2O ,.a.5OgS2rt4;6 'o o X o li S I ”5 «« trt < E P B. P B °.d s -o ■ , '==5.S'.Šs7?8-lSd~ JO 3 4«! o I , > en 2 O ' I 0-3 -. I 3 li O OD C I 2 n 3 B E G Q ca co >N O I - - - s li en cn Gv - - - 3 kO li en O ■N g g E 3 3 P B B U’ ‘i*' > .5i,m SŠ.K •p < o ® 00 i ' E ' -g CZ) w 5 'bb r; eo uu .li "O li O- . B g2ž B OD 3 > £ 3 O N I ca’ X ca ' 5r ' ' -O ' O ’c^’^2’* x'2-E.>y.S o c^-^.B’-',2.st h<5«cOLi O'- ca O 1 m ■>N o .2,3 3 g eo i B cw Ml. m . . s .E 3 SŽcg-RfS 8d^<§’?» '1: 'r’^'^B„X3P^ .P 3 B 3 ir < X 2 5^ c o 7 CQ E g Ct ' - > B> Zš B^ 3 ' I E2.>S i ‘C’-p li 2 ' iCp p B 00 O CZ> ■ 'n 'r'Bfe'TG"’7 l~E rt.to2'?5£rt. I.„oo£ "* B..rt- UH Q enjižK czi^pj^T - S’yeN CZ)9š E CZ) CZirH X’-I 3’"’*-p 3 3Cs|-p d fcci I o I Suicj I S 3 S CZ) 2 3 N (/> o .± S P ® 52 52 S 3- ''! i ""i XoKJ § S. ca\ 3n (Z) X) U-) n P OC B c a.® ■“rr, Q S 2 'O 0 2 2*^: ca . n I G*® G ’< G IZ) “5 CL, >3 ' G^ c l- li -X o M CQ S 2t OD^ .1 3 ■g-^ S 3 • N - S •?' = . rr - .2,0 2 ® ,< „ .. -M G^ ="3-2 I S)Q I I p CQ . • ca O CM CZ) •“E °.§ -B i-* ca I I B CU MM I '3 2 S>33:S =’aoo<«.5 ODO 2^ 5’^’^Oo "o.t^aoa . irCQ>>LjNiz)J-'l I o " aO> 3 p E B 3 O p O ', 2, O :p'X en 3 en g 3 CZ) 2 frg o.g r3Š 3 £,££<="• , 3 H _ ir 9 I I I B E o ® en I < ' 4, .1-.55^®x ie . I ’ i 2 • '£B'£3 2g5 'C ® u.: S -G Q 6 g, i-criG^ in'G IS 5 .p i-h ■S“ ' 33 -^S^gSg^^SJ^' E.J-B'3Q3O,t: ;=.S-čžs2:S^’^'’irt 5 E girt 3 ra .011^. a. _ c — . 3 rt , = i:; ® TTrii 8 c S 'a2 “ o •dJjN3Urt,g.U ra I 3 I d •«i7l e - -a 8 s . 3 I — ^H'B o7”.ag52°>rt,E s e-ra .9 5 rt -g £ 1^0 'G 2 OŠ > s P ' .07 > s77^8)¥< Ssprt.Jis 'e-O Č> gg Di 3 X 2 ,-\■ 2 (/) en 3 li o i ca B O CQ -B OŠ uH ir P 3 uH CM '0- 3 ■P’ I I CM B .— CM 3 « b’c’ li s iZi -I 3 ) Q ; a, I S B ' ■" rt ■ G E t> G f\| >3 • — 2 - 3 o B g;gCd “=§8 1 li e 'A "A ■S 0°H'- tr ca ca S in ec < >N o < S > I- P .- O li G P G, 3 B lir-,X^ ' Orj-&7 "°”7 J .2 n eo I 3 H 'C) ir ‘ ir li t-; en B,P O sv C P X , S-l Jv,, :S-'^ ._■ .2 0 d S rt tv. Ul 'C I '5 «2'gri O\ o,ggpi.s 9 3[7".— e" “■ z- — e4 B 3 O cO c- ca • 3 en 00 P CG C.A>,ABM«fnr S'C "G B, B 3'5 ?.§ 2 32'0 -p—,2 !• os^P*-Ijsišš-v^sg^z^eiS d go- e I „ '«^1 >N o 5 7 S s .2 rti s — 8 3 2 ra u-i g 44 — g ®.- Q rt, oi £ I :S 2 ® rti. . ki *C>uioŽrt, S g 2 w d r, 'S I CO cr -") / "3 3 C* B G Q ^,19.23® E’^’-^ .iiS S S “ I I 'S ' ' £ '-s P I cd>S,23„i “''3PMi23>t)c3‘n ..POoPtSoi? li O.; J li B p MZ) M- 3 ca y v, I t) I X ' ',5 S -. — L> cj MM F» ' : = 3ir".-3BGBe^G okl"^ -1^ 3 — “ - —' B > 3 3 N O r~: o .2 g, ' a I U „ -I rtCrtOiOiUlO^-j-Uj >cg2g I C O S 2 ■£ ° 2 7 7 > < > ‘G I 2 S 3 ‘ 5 <«.a-‘2 2f^ a (9 /^ p— I E li li < p“ 9? ur, 5> o en o ir 7^',2 7^80^7 'B 2 ul R B .— G . ._--L^3o*-tr -i« B 12h’S'3 G-^ G’^ > g B 3 3 .2,^ I 1 1) '=7’ H .i^ ” >0 m i O I o ' a. • E li w 3 5 2 ‘i’ o 22 3 S Oh •* g S ' g •G O 2 T? p .li. >00 ’ 3 *9 g 5 X BCM 2 S o-jji „ Os — 3 I 5C e B. B _ X'^ X * 3^ i tn a.5ai ir G E O "li 9 > 'obp SD^O c—I 3 a O 9 .p 3 CM C C X I KZ I QOS I 3 £ CJ B 52 ;o ES o E ^n -E iG >3 .> —z 3 P •- • liJcL . I« C •» >>N t > UH MZ) Š|Ss2 O-OŠ XI ('M "3 li rS 'li o s ca : ca ca li = š 2 S ct: en 2^;=. « ca m ej , 3 o I 3 I o I B a. ' ■ ■“ 'e 2 O O E is Sd’-' 3 I C3 f p G ODO 3 3 2?-^ "" G® -P S3® 3 E ■“ an g O I N n g c ‘ O _'A: O 3 o N * l"" 3 B >3 m . '17 -• 5 2 -S ° 7 'B^g^žV-s 2 a oi c J m _ .2,^ ..^ a-s o > ■n 'g S T § sT'^ g o ^ir oon 3 S 22 B “■en 3u-i’^^.52^ e 3.3 _ X 06 ir i-i B.^ g en I ® CM I 3 I 2> B-7 jSu,..4..ra ©E-o I ratkojrtdrajrt 0.5 2? 3 -.2 Mu-; “ S 3 .0 T® S •0^ g rt O rt - -o r. e an e 1 . 1 jr .E co 3 3 Beo ca ■S I >G3--B3-5;5_,or'’?52i cz)S-glNg"’^27l G *^PB’E’-3ce^2 SisS tn B a bo£ en -S 2 P SPp p -G -CT P.£ B «« ‘"3O OsQmSH I EO4J>>cniz) c2O’^C|(a ''’zl i' Bo^SSšOtf : « ‘H B K H b 9 J S 3 "B J2 P •’ ca I N S ■' 3 3 iJ es >52 M B 'x OJ £ X li ' • C_, .«. li *“ s G .id o jg! J*: g , E B •£ I"! m 2 ii„J .1^ onp 3 B u^■^2SoasS..^ n° Q -s -,5 = 00 E Z a, ] 2 a K •al oQ i I en -ii • • E 3 3 I I Q I Q w 'e’ I « tn o • • li o B « e nr-.o.EoDE iic.ix2.5 ŠS I ‘ « u, ’ 4:, 3 — rti d trt O CZl 2 — ir X .4 ir lO ir 3 C p- H 4? ’ e-. 3 B 3 • B a-»r -S ** ® 'rt ra ik? ”d>Od en oš . B 2 S - 2» i H 0-;^ ? L B o o 2 li ti -B O , C^ 2 o^SR^iS 2 > ašr^n^g 59 'S E d S8 3 i 0:^82.38 2 m en ti X B-oGŠp^ijen li —u-iCMr-eN O P I I I I 9 « S 2 N I-* X 'ŽŽ B P ■ I 3 > S-.- 'ob-n '?9 9 ti B ??2 2 'g S B I ' I «■« ' I 7 G >’:3N'^B3?’S 'n 3 G •- B o-;r Q^- ' S'B E B cn O :< SO-- ‘=^ li E r 3 E ca t/5 >N • B li <> O > ■iz! B O > I B S; B jn '587 — CZ) -u s E ”* -2 li I I « I S 1 .4: li S 2 ° j«- “ J J 3 G i— -I V) _; I G £ B I Cl o .P ,.9 ir , ,8d>>ert. I • I—' o *- iS 3 1/1 - E •: X K 3 o š2 CQ < in X < >N O < S 00 co 5 271 2^7'^=^ c “ “7 g,S,S S“IN s S c 'E S J3 s .H 2 S-O s E ,2'C « P « te 'li E -S >9 ■; 38|lisS , g2 I • 'Z) X! O 3 I** CZ) o3osSHlSg .3 ' -JS 3 Ul ° S o ca 3 J2 > -g s ' S a J C *r Tl *“s 3 ... — u, 3 H G) B O c . CZ) ' M ' 2'St£e-)'i^0^fS .s oa,“^S’r.£S'aa „!3E.“S4S.^7§’^ G C 3 > en I < »i d Gj^O^ 5 G V) er e2 f** ** 'B . 3 > N (Z) MZ) 3 - Sbh" en p 3 ■§9^ L_ 55 . .,2 G E .rt. O 22 G H ^G*® 00'0 li.£ ti o < 3 tr •C 2;.5 gfi G 3 I |-g-sš° s ..s 7 s 2 3 ir> ’> 2 G -§•-■£'£ -r . li I £ pX S)O g^ 3 <2 C gO b bJZ o-ils.-b „pi2 o .2 E 3 t i.^EŠ 43 2 G 3 6 °-2;7 2«-'S pB« 5 O.N |rtSQNSouiS 7Z58 3 gd I SSSŽ^S.2 = uiS.^S|g^'is.prt° O.-Toc:o22 g'e2 S>2 g.s s-a 1 a- -i 'r ir ir en co I ^ •— t g go 2>eM>'GX»-i , MOcJt ^.2 ■«^£’rs«z .2cMeN’“‘ >sS7.3 sx.^ = , , o ŽS^-sOS'^2s2 ' goK-cKc >s aO S78.ra3 I ir -i B "3 C > B B .B ’b .2? c -P 'e I 3ni--c: ^SGe e n 5 s 3 gci , .. E .£ 'E R 5 ® >7 Jž •; • 3 Xfl li B 'I- ^,ScL.!nm i : £: 3 o O Q 2 2 o o ® • « I n B _ X« L. 1 B u IJ. - < > t X) 3 I p ■) ’^ ■“ JV cn " I ^-So ' li.B o :2.'7 ' 1 a s O 2 I ca X 3 00 > 5^ c "S O x: -- ' A zn - : _tz tn 'E r- 3 2 B 3 SE|zSS.S®g i®Ba...5 E gg' 3 T—I 3 I ca B .£ E 00 > H X O Q •C co ca X ' ca -B ' ti li 9-ca:=^B O. X li ir '53 ' ".Eri i- n. eM - . >^ 3 rv 3 »r *r P g® I .£ .''^ ' I E « s 6 §3:0?! IZ) rt-, J B® co O.* 3 XA ca 2 š — '>0=^ a>s7S.tiejj5 , 7§ i.2,£ 3f2i°.2. .2x'SsSm87’2 ■—' 3 tr ,-.K P^ * ' O M • • ) 7? r l/-) T" ''' I B 55Z I -B 00 ‘H S I« ‘ B §■£ ' O.CO”5>ir;S"’'C '•E’T» N .,- »r _ * §5$ s'''.o o2: i-Z'H2Z^ 1^ to "" ' ' 2 9 -d ' •□ E .§ 3 B '77'1/5 ' 9 o :r . -A O N •S Gs E en G i-v .A’~' « p '.►^“^'oSb r-u.j< -4 -o >s'^ g i =8 .rt-sCE PX30MP- ' 2rti3 i|g>S,9Eg.2tN "‘3'eiv®2.gO:^53 -) ^ p 'e' X ' ®*U ir ir Q G -i S B r 5 3 'Brn k S =13 E2'§.£ g c £?- - o-Ert- 2 "^-S -rt = -rt rt 3 e I c NbQ g £ 6 E" . CZ) —j C — 3 O sp > -I > a- B ’ ir 3 ' 3 ~ 3 o '5' s _ en o p ji S 3 25 p ir 3 3 3 r-. T3 '.2^ .L ° ■3 ai CB , , 3 .i< I I *L. CZ) MZ) 3 ir »r B OD '=■'^^55 2.3 o Z I ir aa ir obB; B 3 3 B o I 'Š « I i?t fi 00.y 3 'J 3 3 ■ “ B E g-i .n n 3 ' £S° ■£ "D § g-M G G E en B jG " s ^cn O) .0 3 > > 3 en - B ? 9 S r Pxr) liu-CMZ) 3 *’’ E £ I u, — Šg^.as^so-š? n o2i'q>g o,p.SjS o o62 J CQ > CQ en fe O Gh a. Ci) B C B B ca E Aooo ‘O •g •q’X S fcS > en cg' -Si.^ '■" > g S S" 00 < I— o 3 2 - ^7’2 c I 3 m5 (T >N ca ca 07 VI g S s S5.2i,i?ir^=S’S q<&33 * e od ^Sii A^i^G GEi-z-^c - a.3£'^.s,==.'-2S'.5<§a,75S'5.3>s 2 B I- 3 ca E1 ifJ g §2 g I G-”® OŠ "** ’.5 , a--. >0 10'5 2,7 'E c o s •— i-ip* ~. *< 1U-* rt) _-'uir E^^ ,>2 _2O00^>CeEP^« •e>šsS||77"|.§os|s = ^ ^ '= -2 1.2 E n M -i oe; UJ > s o ’’7 3 .3 _ Q E E 2?'tT , ■'3 ' 2B2« 4i>2t-' G en a-o* 3 tr § c tM 3 l S? ir 3 OŠ Q 3 ’-' t S I B ' B. rt d 5 ;5’p4 sjS »ko § £ '2 ■'d.o B° |d-s§ 345 I opo- I B iSu-it..-jo-u-iaa E E > I-X o _ id d I I 7 a. ^.3 3 i ' „0 : 8'S'54g-Sd Sd 05 7;$ ■§ 2-o 7=’ 1 ° Sd.E^ « ra'C,, §”^37 2 o’S|,SS « .3 23 P ' c/] (Z) I .2 .2. xj •2, o EU M 3 I 2 2 Q X “® 2 ie. 2 .g,.S !3 5 I 3 s XJ o g B o 5 . " ' O r? B B !$ B .g E = £ s c 3; 2 cn a- Li, ir ' •>0 B M 3 p; o co « I I >,2 -2 3 O 5G O >3 uH «• o !£3 S x22 jf2 £ O § I S “ 7 "^22'^ § 2 2.2 iJ-IZ-jV-li-lr-l 3 gB 0.-^2 3 I I ^Oi o tid 'E »S • 'izirt.rtrf 2 Ji-.cXj23gF7 .. ra rad oodrtrtirz C O 1 .3 44 P 'g I d p! S ^irtl.rtžgB-S* d 4 s -rt u Ul A-vS 4« 4 7 § 2'S‘’^ rt.Sž S ' 7 328:; ■e. c 2' a E i J i 3 E li > B I B _ > X .£> S. I [2 S E E ee 3 O CZ) •G luu G I CZ) B r-lbKJ -E p K) v> »(JE®.- p’’-' N 7 > 'C 'X-S’>Mu-;x’obc 2?> IZ) o »- IZ) 0 3 ^ 3 HZ 0-26 e^.^ O i ’. §?’a®§:=s’|-o3.o^ >s2c4r-3‘-«zicnE3hJBen I E’^o.g">>53”n7 I E" 3 52 -G .9. ._ en Os’ ,2 G 'E 3’P ■„ ’ ” — •— L- OD-O B P B k 0t> 3 g tr H I Si,?? <£) 1 'E ir X -* B en E O B. _' G r-š P .G r4 fg ■• — • X z^ rM er B a ob^^ B E u, « o < ec co > < > ^8=:;25£|!:;S.2sg uHiri I ? CQep OD I )(/5O |W 3 ni I O I O B I— B B •- li ;X Q 'e 1 E I en S > E B S ■•“ 3 oe ' -s O 2,2^ r-( 3 ? o p izs EpO:^ i I » ;1 £ S E JP 3 3.2,2 2 ab • u, • r !£ -C «9 3 't li B I _ 6 B £ 2 X « 52 5:9 SjS g-So a. 'S' H 3 B •B > « 5 E 3 2 x> B «j 00« 6 G" s • « • o-^of52sc .li n 1 £r g G *" — -0 ir, X A p 2 CM IZ) CM ^CM > i (S ' 15 I o I a 3 3 6? G 2=i2-§ ES c-gd;^ •? ^5,3 ■■a-E 9:0 2 a-S .3 dJCSSrtgooaS.ii, — 2£“5“3°.a 2P'6 , ±iBO P^bP * bPep-COSA’© « .5 o P ir -S .5 ž -D ‘C • - O -3 Oz? 3 f" OS E .2 a- w) UH — ‘"^cN X O in , I I CZ) I ,,rt CG 3 ' B ' !9 2 <4S :>-S« 0 O T P ''Iš s 2 !! ap;rzri.t-.,;oo<5e.! I 2? I G) •£•—, 'Pr-'Z^ I SSiS.-g^ O 3 Ed Ci-Qi_-+ I -□ 3 B-D N .S 2ŽS.S-3 g'-’!”d 3 J ' 3 ' E ir 3 .- Cu O tu o < in X v> ,2 Q,‘ O. S. ._ •- .3 -U 2 .§ S)7^ -S ;3 o P/2:ESorM 3 .2^ N B ir t55 B*^ o x> CN ■z? G k v G B-’"^-A e” N.jS)2(žz ^.§.15399-^^^ ' u,7 •o < 20rtO;c|rt s 1 s s 7 ' 4^ ° °'®®3«Sdi,°c'3g 3 o a J ” 3 'C c < -■§’^Q N 2 ‘i’en , :O o MZ) >N _. 3 3 P o .=,2 o li en O pi ■SsSgjjdgrt-jrt c=>®® len®,!^ rt-OO Ul? i P p ;e^ ec a^^ E JO -E o.dO.lSg “ o 3! S 7 en .2^ E "B O Om o ^8 E 'li: TS.6 3 3 P iG^Ž . >N Q < S 3 ,2 'O a »los o^a > Mi o •— I ir» H 0°2 ep ®2®'S'3 ' 0D,> ,v ' 2* G 2 G 'G X ^'b^, |p;c-s''.-e^ sS3^s17-e|7cJ d8“a!Era2,Eg.>o •rtuSraS-cggisjrt® ‘ -rt -S E g d -E 3 .55 „ >ti a *- ir 2^2 c C-)? o I O I ^S.E S-3 “= 3 _ _ : •>O3Xe<^ ' o. S8 ..E 2 3 'S3 ■H 3 N oC C 7 ■ - — »ej P, 5 ca ’—' D n = 5x2' I3Qn“i?=''-S. 52DOJ= _ ^3 .z, 3 .1 ,- ' OO 2 ‘ir 1 Ir —. r« n. r B » . 3 - G .H,'b-'P 0.2 2 —en .6 c 3 s I 5 7 «.3 3 3 1 ■ i S l 7 MZ) U .'^•- >^JHCZ)S- > f.rt “ 3 .rt rt g_g Ig X ra 3^0 »XJ ' c „778'gsS' - ■" 8= ra 5s|s''- V) o u 3 > B E 3 <327 _ «> ' u-i .u. 3 o\ N x>>N I X? I g o S o e ^9 § n B 3 2 Ch c u4 E 5 y 3 I I I N I N« " 2u 5 G • Cv I P 5 IZ) 3 zn _u.u« g ..22 GC3 — s X ® rti->o.= .rt -1443.4.544 .:diNma:i 1 iOo-i^^Ccm I c Q N B l C 3 I 500333 >d r “ c« o 3 <5* 3 o •r r ■ 'T E a fi-O OŠ o >>! , en > 3 .! 2S-^o ' CP-^^^rtk ..- <^^3 ODcn 2'^^2p^rn >S2G3 ©rt, tjir Jen^-rCD v-®>y S.SodS>’^2o4 N I ! I 1 I UZ i o- /S .-. ® B G X2 fi Sž>O SfStf ' ,p i H g 1994 1 • decembra 1994 stran 21 vestnik n .J< ,s 1 e T 'w >1 i? 11- ^iadinski kulturni center, da ali ne? to je samo retorično vprašanje “3 Ul ^Sodba je navidez zelo enostavna. To, da si mladi želijo zelo Mfeben mladinski klub, je jasno. Pred leti so namreč že imeli TOtore v soboškem gradu, vendar so jim jih odvzeli, ker so jih Ntebovali za širitev knjižnice. Poleg tega se je dejavnost v pro-b?"!’ takratnega kluba mladih povsem izjalovila in proti koncu ni , več niti sledu ' ' '' '----‘‘ iv’"-"*—' Za r , « c.d Udzi mladih. " o kulturni dejavnosti. Nedavno pa je nastala Razvoj Kulture Mladih, katere namen so predvsem I Jovsem normalno je, da si Kasneje se je izkazalo, Sna po nekaj letih brez podpisana listina ni n ^'mh prostorov prizadeva, da gega kot j^vedejo prostore tudi dobi. Ob mladi na tem 4 sedanja podpredsednica Čistilno akcijo. G J Murska Sobota Brigita Bav- še dodal, da nihče n, imel na povedala, da si tudi sami že mena, da mladitn o let prizadevajo, da bi za deli, čistilne akcije pa tako našli primerne prostore. »iST ±:ZSijril='delpred- A« pa so »mladi« sami volilnega boja. Številni m a b ^^nli pubudo in si izbrali ki so na njej sodelovali, pa nekdanje Platane, ki predmet manipulacije^ - J . Čistilna akcija je bda v so boto, 26. novembra. To je bil normalno je, da si Do npVai iptih hrPT kom in glavnim pobudnikom te akcije jasno, mladim pa še ni bilo, da oni tega prostora ne bodo dobili in da jim ga niti niso nameravali dati. Tudi nekaterim vodilnim pri ZZRMK so bila marsikatera dejstva prikrita, saj so pri tem prevladali interesi nekaterih posameznikov. Pozneje se je datov za župana in si tako »zagotovili« podporo tistega, ki bo pač izvoljen, tudi po volitvah. Seveda pa so kandidati tudi podpisali, ne da bi natančno vedeli, za kaj gre. Ali pa je kateri vendarle vedel za ozadje? Kdo pa bi si upal v takem občutljivem predvolilnem I izkazalo, da predsednica !®adf tako niso prepovedane. In to ni bila čistilna akcija nekdanje Platane, ki predmet manipulacije. 1,7 v stečaj, stavbo pa uprav- » L^Mad za stavbna zemljišča, bmu, zv. ^dih ka- ‘a stavba je v zelo slabem pravzapr^av _shoJ strop in tla so poškodo-?’ bken in vrat ni, tudi vode ,1 .^kltike n,., in jc po nekaie-^jaformacijah namenjena za 1; ”1®' Njena obnova, kar je jb?®retična predpostavka, bi H,.'!''ač kot milijon nemških 0 tem seveda nihče niti KubP^^niŠlja. Stavba pa tudi Zemljišču, ki je v dena-V^'^'iskem postopku, k ite more nihče uprav-(jč'’ takrat, ko se postopek zgradbe pa ne niko-rodeliti, ftladinsk, 1^3 So fl„ ne, in je po nekate- tore je Zveza Za Razvoj Kulture Mladih pozvala, da se udeležijo akcije s piknikom, ko bi izbrano halo očistili in jo 0 tem seveda nihče niti Zveze Za Raz- pripravili, da čim prej začnejo s svojo dejavnostjo. Kot piše v njihovem programu so to razne likovne delavnice in raz- stave, kulturne prireditve. koncerti in vse tiste dejavnosti, za katere se mladi takoj zagre-jejo. In ni dvoma, da so se tudi za to. Na delovno akcijo, ki ni trajala več kot nekaj ur, so poklicali tudi soboške kandidate za župane, odzvali so se Štefan H,g 'C kulture so pove- —-— — -- -------------- hil^ i^^tlobili pisno potrdilo Ščap, Brigita Bavčar in Miran ^odleska s Sekretari-okolja in ureja-Ja dodeljujejo to . '' llnnrnk., •-7'70 Gy6rek. Na akcijo so prišli tudi uporabo ZZRMK. mediji, katerim so sporočili o svoji dobri nameri. Seveda je bilo že takrat nekaterim veija- ZZRKM Marjana Ščap ni bila obveščena o natančnih dokumentih za to akcijo. Gre za dokument, s katerim lastnik ozemlja, ki je v denacionalizacijskem postopku, prepoveduje kakršno koli dejavnost na tem zemljišču, in dokument, da je to le čistilna akcija, na pa pridobitev teh prostorov. Torej ni bilo nobenega veljavnga dokumenta, da bi bila akcija izpeljana v takšnem smislu, kot so jo predstavljali javnosti in mladim seveda. In kje so potem dokumenti? Te je prevzel g. Zdravko Prav-dič, sicer samo član ZZRKM. Predsednici pa je zatrjeval, da on sicer ima določene dokumente, vendar niso tako pomembni, da bi jih moral pokazati. Tako je bila predsednica Ščapova le marioneta v tej umazani igrici. Pomagala je zbirati podpise, katerih se je nabralo kakšnih 2 tisoč, in se zavzemala za resnične cilje ZZRMK, med tem ko so se drugi, g. Zdravko Pravdič in nekateri pobudniki, igrali povsem drugo igrico. Govori pa se tudi, da naj bi za svojo akcijo že dobili od občine nekaj denarja, vendar natančnih podatkov ni. Pri vsej tej stvari pa je šlo še za eno taktično odločitev. Dobili so tudi podpise vseh kandi- času, da tega ne bi podpisal, in s tem izgubil predragocene glasove mladih. Pobuda, da mladi dobijo svoje prostore, ni nova. Kajti na soboškem izvršnem svetu pravijo, da je bilo za prostore mladih več variant, med drugim nekdanje garaže v ulici Štefana Kovača, ki pa so v lasti Potrošnika in so predvidene za druge namene. Bila je tudi pu-buda, da bi v hali nekdanje Platane našli prostor, predvsem za večja druženja, to pa je bilo povezano z visoko najemnino. Ker pa mladi teh sredstev nimajo, v proračunu pa tudi ni bilo fonda za najemnino, je tudi ta možnost odpadla. Pojavilo se je tudi vprašanje uporabe zaklonišč pri Srednji strojni in tekstilni šoli ter Gimnaziji v Murski Soboti. Z ravnateljem Ludvikom Sukičem so ugotovili, da je ta prostor neprimeren, ker je pod zemljo, ker je labirint manjših prostorov in ker ni sanitarij. Tudi zadnja lokacija v zdaj že vrnjeni Kuharjevi hiši na koncu Kocljeve ni premerna. Takrat so iz proračuna soboške občine namenili 250 tisoč tolarjev Klubu prekmurskih študentov, da bi pomagal izvesti akcijo Projekt mladi ’94. Ker pa se stanovalci bližnjih blokov s tem niso strinjali, je tudi ta projekt padel v vodo. KPŠ pa je denar vrnil. Slišijo se tudi govorice, da mladim obljubljajo vojašnico, kar pa je popolnoma nerealno. Kajti ko se je potrebno odločiti, ali graditi novo vojašnico ali druge objekte družbenega standarda, prevlada mnenje, da so to bolnišnice, lekarne... Za gradnjo vojašnice pa bi bila cena previsoka. Tako še vedno ostaja vprašanje, kje in kdaj prostori mla- dim. Obljube kandidatov, da se bodo za to še posebno zavzemali , pa bodo po volitvah kaj hitro razvodenele, češ saj so številni nujnejši problemi, kot je ta. In delno imajo prav. Po drugi strani pa si mladi svojih prostorov, kjer bi lahko ustvarjali, predstavljali mladinsko kulturo, se srečevali in se konec koncev tudi zabavali, želijo. In jih tudi potrebujejo. Saj imajo mladi po Sloveniji skoraj povsod svoje prostore, tako imenovane MKC, mladinske kulturne centre. Nekateri so se pri tem lepo poigrali z mladimi, ki so stavbo in okolico očistili. Verjetno pa ne bodo zadovoljni s tem, ko bodo ugotovili, da je bila njihova čistilna akcija samo del predvolilne kampanje, ne pa gibanje, da bi mladi prišli do svojih prostorov. Mladi pa lahko samo iskreno upajo, da se bo prostor zanje v Soboti našel. ALEKSANDRA NANA RITUPER BIČI, BAČI, BUC... Kolikor se /e dalo zaplotniško izvedeti, sta se včeraj popoldne i^ubila dva mačka sivozelene bartve pasme. I stara okoli tri leta, kar se da razbrati iz njunih matičnih številk, ki jih imata vtisnjene na notranji strani uhljev. Sicer pa mačkona reagirata na svoji imeni. Večji sliši na ime BICIBACIBIUC, manjši pa se odziva na BICIBUCIBAC. Najditelja rotimo na poštenost. PRVI VRAN: - Pri nas bo za iupana menda kandidimi neki beli vran, km... DRUGI VRAN: - Eh, pri nas pa smo se zadovoljiti kar s črnimi in rdečimi, km, km, km! ZAMUDA VLAKA Brzovlak Barcelona - Kijev bo imel dve minuti zamude. V Brinje bo pripeljal ob 8.45 namesto ob 8.43. VREME Sontno bo z mon|tlml kapavlnoml. votrovt. prdd bi podobnim. Pojatritn|om » bo ponovno otEintnilo In bo srolo tri dni zoporodomo - omon. PfSAM, flfN£M/4, STAUŠČA... Politične blodnje ali skrb za okolje E najboljši izdelki se ponarejajo ^9 bi •fOh'- tržišču se je pojavila P>ia globinskega sesalnika 3PEEDY KRALJ ČISTOČE Dnevnik Večer z dne 3. 11. 1994, ter tednik Vestnik od 17. 11. 1994 sta poročala kot odgovor na članke novinarjev teh časopisov v zvezi problematike smetišč v Krajevni skupnosti Križevci pri Ljutomeru. Kot odgovor oz. zavračanje odgovornosti za kar je gospa Mlinarič Jerica v službi na občini To smatramo tudi v tem, da skoraj v 2 - letnem obdobju nihče na občini ni imel za potrebo sklicati odgovornih ljudi za posamezna področja iz KS, kjer bi se dalo kaj rešiti v korist občanov. Za primer bomo navedli samo smetišče V vasi Stara nova vas (ca 1 ha), kjer odlagajo _____ (VM J IZUIU^UJU Ljutomer, je pod naslovom »Odpadki naša odpadke tudi prebivalci iz drugih KS. Podgane skrb - ali politična blodnja« filozofsko ovrgla ---------------' krivdo občine. Poleg tega, pa je ljudi kateri so še voljni delati zastonj v KS - teh je 85, t. j. svet KS, komisije, ter vaški odbori imenovala »lo- 'AS " ie D Eco ®dini in uradni zastopnik za Slovenijo po-X g®tie BEN - SPEEDV iz Kopra -. 9*^iginalen Speedy eco ima ob imenu še le ^ipis le . «By BEN-SPEEDY« SPEEDV ECO ima ekološki filter (3 M- 1 kalne veljake, histerike in blodnjake«. Vprašanje gospe Mlinarič - ali niste svojega izrazoslovja prekoračili kljub demokraciji, na katero se ob vsakem neuspehu dela izgovarjamo. V pravi demokratični državi bi iz tega prostora so prava nadloga za sosednje občine. Vodili smo razgovore s podpredsednikom IS občine Ljutomer, g. Korenom, da bi skušali iz državne blagajne dobiti ekološki tolar za sana- le ® SPeedV ECO ima vse ustrezne ateste, - la ekološki filter J® SPEEDV ECO ima 2-letno garancijo, zago-' Ir servis ter prodajo potrošnih delov ' k o^^EEDV ECO ima kemično čiščenie k ^f^EEDV ECO ima regulator moči J SPEEDV ECO dobite TAKOJ, tudi pn pro-„ i’ na obroke O • navedenega vam ^tft^^^^i^inalnost in s tem vrhunsko kako-d.o.o. ^Pra. L BEN ršnEDY >0. ^^^"liiiii iiaročiiikoiii sc ztthvftljujcnut -.a B \ '"/hiin'!"'' 'vtročnikoni .se zdhvdUujcnfo ; I noročUd sprejcmanio prek zt .(!- ¥ I - i i 1 f 1 (tli prek poslovalnic: Mlinska 1 (podhod avto-Ijlj^Postaje), tel.: 062 225383 Tržaška 15, tel.: Tumova 12, tel.: 066 38950 ^3 061 -I s,* « r SPEEDY Eco pridevnike - čeprav na vasi voljenim ljudem (občanom) potegnili krajši konec. Pri nas pa je pač vsakemu dobro plačanemu državnemu cijo divjih smetišč - do danes tudi od tega nič. Da ne bomo samo o smetiščnih odlagališčih, kjer smo na naš dober namen dobili »poleno« za te pod noge. Se nekaj vprašanj iz preteklosti, katera smo izpostavili na tej razširjeni seji KS - oktobra. uslužbencu vse dovoljeno, ter lahko naziva dela voljne ljudi - občane kot se mu zdi. Vendar ga. Mlinarič takih imenovanj si ne dovolimo, ter bi bil čas, da tudi vodstvo občine kaj pove. Seveda tega žal ne pričakujemo. Žalostno je, da občinske umazanije od enega konca do drugega (vsakih par sto ..... trov) konca občine, ne znamo reševati za mizo, ter se vlačimo po časopisih v posmeh občanov. Če smo že mi »blodnjaki in histeriki« bi moralo biti vodstvo razsodnejše. Sedaj pa še par stvari, katere niso od včeraj, ter smo Vas pismeno prosili, da jih skupno rešimo, pa od tega ni bilo nič. V svojem pisanju omenjate vzganjanje histerije okrog Vašega pisma. Nismo vzganjali nič, ker pisanja prejetega od Vas oz.' službe SO nismo smatrali kot me- uradno sporočilo, temveč navadno slovnično »skrupocalo«. Poleg tega pa še do danes vemo, koliko je v tem dopisu resnice, ker so se poslanci skupščine OS Ljutomer iz naše KS od take diskusije distancirali. ne Lep izgovor za vsako neuspešnost na katerem koli področju so tudi finance oz. denar, kar je le izgovor. Centralno smetiščno deponijo službe OS Ljutomer že iščete čez 20 let, narejeno pa je le bore malo oz. nič. Navajate, da se IS občine Ljutomer distancira od urejevanja in problematike komunalnih odpadkov - morda bi se ogledali za primer v občino Ormož (ni potrebe po mednarodnih potovanjih). Sedanje vodstvo KS in njeni organi smo podedovali divja odlagališča smeti. Vprašanje pa je samo, kje so bile vsa ta leta razne službe zato odgovorne, da do tega ne bi prišlo. Želeli smo tudi skupno z Vami reševati problematiko - vendar do pretežne mere brezuspešno. Mogoče Vam je nerodno družiti se z »blodnjaki in histeriki oz. vaškimi veljaki«? Gospa Mlinarič in ostali. Kako je mogoče, da naša šola že 30 let deluje z začasnim obratovalnim dovoljenjem? Gnojnica in odpadne vode pa tečejo skozi naselje. Svinjsko farmo ste dopustili zgraditi na sredi naselja, nedaleč od šole in vrtca, stanovalcev pa sploh niste upoštevali, ter že 12 let rešujete dokumentacijo izdano na neresničnih navedbah. Zahtevali smo popravilo občinske ceste v Borečih, do danes nič od tega. Zagotovljeni denar ob začetku leta v znesku 3 mio SIT ste nam zmanjšali ob rebalansu na 1 mio SIT. Sedaj pa verjetno čakate, da bo konec leta in še bo ta znesek zapadel. Dfl ne bomo dolgovezili ie to - dveh omeji-onih 21- —. 1 -rt .. . ' tvenih prometnih znakov v Lukavcih nismo uspeli dobiti v preteku več mesecev. Še kaj? NE! Mogoče samo to, da ves pameten in napreden svet vodi skrb za ekologijo in čistočo - edino mi v KS Križevci smo vse drugo samo ljudje ne, kateri smo z dobrim namenom hoteli s pomočjo občine oz. njenih službe - podedovano nesnago očistiti. Ob koncu ga. Mlinarič - Vam podpisana želiva sporočiti, da nama in našim sodelavcem ni potreba po pogrebništvu, cestarstvu in smetišču, ter pluženju snega v KS - se bodo že našli pametnejši in prilagodljivejši - Vaši politiki stranki. oz. Najini sodelavci niso bili v nobeni partiji in tudi večina njih ni v nobeni stranki, zato se ne bomo pustili nazivati »lokalni politični veljaki« in še kaj. V nadaljni polemiki ne želimo sodelovati! Predsednik Komunalne komisije: Pajnahrt Slavko Predsednik sveta KS: Lovrenčič Slavko j stran 22 vestnik, 1. decembra vestnik Združena lista socialnih demokratov i. f-i. v ) L k u Vaš kandidat za župana občine Murska Sobota mr. Emerik Zver, dr. vet. , Te dni slišite mnoge obljube, vendar bodo izpolnjene le, če bomo vsi delali za lažje in lepše življenje. Če bom izvoljen, bom najprej organiziral tako samoupravo in upravo, da bomo ljudje v mestu in obmestju vedeli, da ta občina dela za nas. Murska Sobota leži v neposredni bližini Madžarske, Avstrije in Hrvaške in mora izkoristiti svojo zemljepisno lego. Skupaj bomo poiskali možhosti za nova vlaganja in zajezili brezposelnost. Nova delovna mesta pa bodo oživljala stanovanjsko gradnjo, ki nam je tako potrebna zaradi mladih družin. Zdravstvo in šolstvo bo moja posebna skrb. Mladim moramo ponuditi vse možnosti za učenje, razvedrilo in šport (mladinski klub, drsališče). Tudi na starejše občane ne smemo pozabiti, poskrbeli bomo, da bo starost brezskrbna in lepa. Poseben problem mesta in obmestja so slabe prometne povezave. Te moramo čimprej urediti (kolesarske steze in poti za pešce), prav tako pa tudi mestni promet in parkiranje...« 9 M Vaš kandidat za župana občine Cankova-Tišina Štefan Vrhovski »... Zdravstvo, šolstvo, kultura, socialno varstvo, infrastruktura, ceste, vodovod, kanalizacija v vsako vas, TV-signal, ekološke sanacije, šport in telefonija bodo moja posebna skrb. Mladim moramo ponuditi vse možnosti za učenje, razvedrilo in šport (mladinski klub). Tudi na starejše občane, upokojence, invalide, socialno ogrožene in dela nezmožne ne smemo pozabiti. Poskrbeli bomo, da bo starost brezskrbna in lepa. Nova občina, ki ni po volji ljudi, je slaba popotnica za novo lokalno samoupravo. Združena lista je edina stranka, ki je temu dosledno nasprotovala. Kljub vsem napadom in pritiskom nismo popustili. Vedeli smo, da tisti, ki spoštujejo voljo ljudi, nikoli niso osamljeni. Bili smo in smo za reformo lokalne samouprave. Toda ne na način, da ljudi najprej vprašaš, kaj si o njej mislijo, nato se za njihovo mnenje ne zmeniš. Vsi kandidiramo kot neprof^ionalci! Vaš kandidat za župana občine Rogašovci Slavko Ficko, inž. »... Kot kandidat Združene liste bom poskrbel za prihodnost naše novoustanovljene skupnosti. Prizadeval si bom za pravičen socialni položaj slehernega ter za gospodarski napredek. Globoko sem namreč prepričan, da si naši ljudje zaslužijo delo in pošteno plačilo. Vem, da je lažje obljubljati kot obljube uresničiti, vendar pa z razvojem drobnega gospodarstva in pametno načrtovano kmetijsko politiko lahko dosežemo celo več, kot si potihem želimo. Tudi bližina meje je prednost, ki se je še premalo zavedamo. Naši otroci, Športniki, kulturniki, učitelji in upokojenci si zaslužijo prijazne delovne razmere in prijazno življenje. Te ljudi poznam in jih imam rad, zanje sem se pripravljen potruditi. V ledavski kotlini ljudi že stoletja druži dobra volja in nobenega razloga ni, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje. Želim, da bi bila občina Rogašovci vse od Ropoče do Sotine lepa, čistejša, zelena s skrbno obdelanimi polji ter, kar je najpomembnejše, da bi bila to občina prijaznih ljudi...« Vaš kandidat za župana občine Moravske Toplice Feri Magaši »... želim si. da bi imeli na našem območju veliko, bogato, prijazno, zeleno in čisto občino. Te želje so uresničljive, zato ostanimo skupaj. Naš razvoj vidim v turizmu in okolju, prijaznem kmetijstvu, kjer zemlja dobrim ljudem plačuje hvaležnost z dobrotami, ki jih pozna svet. V obrti, servisnih in storitvenih dejavnostih, podjetništvu... Živimo v pokrajini, kjer imamo bogato zalogo tople vode. To bogastvo moramo bolje izkoristiti za zdravje, ogrevanje prostorov in projekte v kmetijstvu. Ne smemo dovoliti, da bomo še naprej samo pridni pridelovalci poceni pšenice in rejci poceni živine. Ta dejstva morajo biti temelj za nova vlaganja, predelavo, možnost zaposlovanja in boljšo kvaliteto življenja. Posebna skrb mojega delovanja bo namenjena šolstvu, otroškemu varstvu, zdravstvu in sociali. Mladim moramo dati možnost za učenje ter jim omogočiti vsestranski razvoj in nadaljnje šolanje, starejšim pa spoštljivo, zdravo in varno jesen življenja...« ♦»* J*-, Vaš kandidat za župana občine Puconci Leopold Crnkovič I"" ./. W »... Nova občina Puconci ima da se razvije v uspešno in bogato (t nih in zadovoljnih ljudi. V ta me izvolite za svojega župana, prizaa^ vsem za: - organizacijo take uprave, kiaov^ stvo vsem - ohranitev čim višje stopnje sedanjih krajevnih in vaških skupni - hitrejši in enakomeren razvoj naše občine na področju komunalni . ture in drugih infrastrukturnih deja}!’^ - uresničevanje in realizacijo ciljev Združene liste tudi v našem oko J alno pravična in pravna družba j filS’ alno pravična in pravna družba - zagotavljanje možnosti zu dih v prostem času ■ „gsilslo^ - pomoč in spodbujanje dejavnostt s in drugih društev . - ponovni razmah in zagotavljani .jjh za kulturno dejavnost v vseh naših n ^^^ultiih - skrb in pomoč za nadaljnji športnih panog ter zagotavljanje tn, rekreacijsko dejavnost vseh generacii’ -s - posebno skrb bom posvečal ek, gotavljanju zdravega iivljenjskega ok naciji že povzročenih ekoloških ran-" If NHtOetllUIfflUVAPIIIlEIIIUE « ’ i lUimiifiA iiMiiii iiPjjgiMgfia uuHrafli rasMin USI^^ Spoštovane občanke in občani 5^ nove občine Lendava H f Naloge, ki kličejo po uresničitvi, so bile zame vedno velik izziv, zato sem se odločil ponuditi svoje znanje in izkušnje, da bi skupaj naredili nekaj za to, da bi bil rojstni kraj hkrati prijeten dom za vse nas. Ta kraj je moj dom, že dolgo poznam njegovo bogastvo in lepoto, saj sem rojen v tej občini, v vasi Gaberje. Med skromnimi, pa vendar širokosrčnimi ljudmi. Naučil sem se spoštovati drugačnost, nacionalno in versko identiteto. S spoštovanjem različnih svetovnih nazorov želim skupaj z Vami storiti nekaj za razvoj in blaginjo tega kraja. Nisem politik, imam pa veliko izkušenj na področju gospodarjenja, saj že trinajst let vodim podjetje Gidos v Lendavi. Vem, da položaj občine ni lahek, zato sem se trudil skupaj z najboljšimi strokovnjaki iz občine, v dogovoru s pristojnimi ministrstvi, s katerimi sem zadnjih deset let veliko delal, in na podlagi srečanj z vami, spoštovane občanke in občani, pripraviti program, v katerem sem zajel vse tiste naloge, ki jih bomo uresničili. Zavzemal se bom: - za začetek gradnje avtoceste od mejnega prehoda ali zgraditev obvoznice z urejenim mejnim prehodom tako, da bo uničenih čim manj rodovitnih površin in poskrbljeno za varstvo okolja; - za spodbujanje razmer za razvoj podjetništva in ob lastninskem preoblikovanju za oživitev rasti večjih podjetij z novimi programi (Nafta) ter pospešitev razvoja malih obrti, trgovine in začetka bančništva, kar bi omogočilo odprtje novih delovnih mest; - za železniško povezavo proti Sloveniji in v primeru potreb industrije (Nafta) tudi z Madžarsko; - zagovarjal bom enak položaj našega zapostavljenega kmetijstva v ravninskem območju, kot omogoča država hribovitemu; v novi občini želimo nadomestiti izgubljen čas z nastajanjem lastne predelovalne indu- STEFAN TRATNJEK, kandidat skupine volivcev strije z lastno znamko, sušilnic in hladilnic, ki omogočajo proizvodnjo in predelavo kmetijskih pridelkov, zelenjave in sadja; - za oživitev organizirane klavniške aktivnosti in odkup živine ter predelave za lastno oskrbo in prodajo presežkov mesnih proizvodov; - za integracijo predelave grozdja - vinarstva, to je združitev moči v občinskem merilu za pridobitev enotnega razvoja blagovne znamke, ki omogoča prodor na slovensko in zunanje tržišče; - za urbalno rešitev mesta in obnovo dotrajane ter zgraditev potrebne nove infrastrukture, vključno s plinskim omrežjem ter čistilno napravo; - za sodoben koncept celotnega podro^a vzgoje in izobraževanja, ki doživlja v zadnjem obdobju dinamične spremembe tako na vsebinskem, konceptualnem in or- niorajj vsi ganizacijskem podroi^u; te sodobne spremembe izhajati iz človekovih pravic in zagotavljati, da ® posamezniki teh pravic enako deležni; - za gradnjo telovadnice v Genterovcih, ske športne dvorane na lokaciji zapuščene telova pri gasilskem domu v L^endavi, večnamenskega pri šoli v Gaberju, obnovo nekoč že osnovno^* objekta pri cerkvi v Lendavi in obnova drugih objektov v celotni občini; - za gradnjo kulturnega doma, če bo država vila sredstva za naložbo, dokončanje začetih v gradu in oživitev kulturne dejavnosti v vsej . Lendava mora postati kulturno središče nove - za dopolnitev zdraviliškega turizma, ki se prodajati pod lastno znamko, z vinsko turistično lOSf izletniškim in športnim turizmom; jg iO - v zdravstvu za dvig kakovosti, tržno obnaša zasebno zdravniško prakso; . - za vzgojo in varstvo naših otrok z vzdrževanj opremljanjem objektov v celotni občini na novo; sjii - za dograditev delavnic za zaposlitev pod P®v pogoji prizadetih in primemo skrb za duševno pttt io I - za upokojence, ki so vse življenje posvetih ja boljšemu življenjskemu jutri, zato je naša dolžno^^jjjl) jim naredimo jesen življenja lepšo, v domu občanov naj dobijo svoje mesto tudi tisti, ki nf s svojo pokojnino plačati stroškov oskrbe, saj si zaslužijo topel dom; - za profesionalen pristop k organizaciji športa, ki je razen nogometa popolnoma zantfl! ■jjiil' - za dograditev potrebnih in obnovitvenih infrastrukturnih in drugih občanom potrebnih objektov v Kotu, Kapci, Hotizi, Gabeiju, Gor^Sali' Dolnjem Lakošu, Petišovcih, Trimlinih, Benicij * j_aA.vdu, rciiavvvm, iiiiiiiiiiiu, Pince-Marofu, Dolini, Čentibi, Lendavskih ^^0' Dolgi vasi, Dolgovaških Goricah, Mostju, terovcih, Radmožancih, Žitkovcih, Kamovcih, P niku in Strehovcih. ŽMo^posttai župtm Lendava! 1994 1. decembra 1994 Stran 23 l r i 1 i J 1 ■»2« > vestnik ' •S* “♦i*«. ZELENI SLOVENIJE, ZELENI PREKMURJA Mirko Prelog Staneta Rozmana 17 o d 69000 Murska Sobota Mi seveda smo nekaj naredili! V prihodnje bi tudi l^sjz če nas boste volili! Sicer pa, kakor hočete, ^aši kandidati so dobri v politiki, ker niso celega svojega poklicnega življenja prebili v njej. Niso samo sedeli po pisarnah, temveč so bili podjetni, ustvarjali so si svoje Mfiere in obenem mislili na javne zadeve. Ne samo mislili, 'toliko so tudi naredili! poklicnega življenja prebili ^^i^didatka za soboško županjo, ki jo predlagamo ^fovenijt Slovenije - Zeleni Sobote in sedemdeset ^^pisnikov, med katerimi so razumniki in pre- 9''osr,^ ljudje iz različnih strank, je BrigitS ^9vČar, .''^^neva je rojena Sobočanka in diplomirana Evropske izkušnje pravijo, da so naj-nekdanji medijski ljudje. Naša kan-^r«a bo svojo energijo in izkušnje iz štirilet-rif '^^ndata podpredsednice soboškega izvrš- J t^r sekretarke za družbene dejavnosti ^'^^bila v dobrobit ljudi mestne občine M. So-l trgo’ Škofja Loka Proizvodnja io d.o.o. I ! I I Lokastar, ,, -1 ku"'; # ---------- Zažeijena j® sodelavca za ska izobrazba stroke. Informacije P® 631302 (d- 1 i 0^^ stran 25 t^stnik, 1 ■ decembra 1994 i « vestnik MAČKOVCI - Pred krat- iB kim so priključili sedem novih digitalnih telefonskih central na Goričkem, in sicer ' Mačkovcih, Križevcih, Šalov-nL Gornjih Petrovcih, pri Gradu, v Rogaševcih in Kuzmi, ^hodnje leto pa je predvidena aiontaža nove centrale nove i V v upravni zgradbi PTT-podjetja vaša, ki je bil doslej pomočnik Murski Soboti. MJ Zoltana Severja. Ta je poslej njegov svetovalec v poslovni enoti. M J ■ MURSKA SOBOTA - Upravni odbor PTT-podjetja Slovenije je za novega pomočnika generalnega direktorja v Murski Soboti imenoval inž. elektrotehnike Jožeta Ka- KROG - S pomočjo krajevnega samoprispevka in občinskega proračuna so po- kriti vsi stroški, ki so jih imeli v tem kraju z letošnjim asfaltiranjem 11 vaških ulic. Skupna vrednost opravljenih del, ki so jih opravili delavci Pomgrada-Nizkogradenj, znaša več kot 5,2 milijona tolarjev. Prav zdaj pa poteka gradnja večnamenske dvorane. M J v Gornjih Črncih čakajo na obljube V« So nanje na občini pozabili? Najslajših 5% je vaših! Ob 25-letnici industrijske proizvodnje vozil Renault v Sloveniji podarjamo vsem svojim kupcem 5% popusta za vozila Renault 5 in Clio, izdelana v Revozu. Ponudba velja od 1. novembra do 31. decembra 1994 za vsa vozila, vplačana in prevzeta Renault do konca leta. v salonih Vse najboljše! AVtOJčRViJ CM N Sio »ŠKAFAR« BRATONCI, telefon: 42 283 RENAULT Sava - Semperit čeprav je bil še kar lep jesenski dopoldan, je kazalo, da zunaj ni nikogar. Domačini so torej mleko že oddali, na njivah je v glavnem vse postorjeno, zato se držijo bolj notri. Pa gremo še en krog, smo si dejali. No, najprej je pritegnila našo pozornost krajevna tabla, na kateri piše... ne boste verjeli, skoraj se ne da prebrati, da gre za Gornje Črnce. Le kaj si, na primer, misli kakšen tujec, ko pride v vas? Le kje je še kakšna tako zanemarjena oziroma zarjavela tabla, ki označuje kraj? v drugo je šlo bolje. Že pri prvi hiši je bil zunaj DRAGO BUČEK. Najbrž nas je opazil, kako fotografiramo tisto čudno tablo, pa ga je zanimalo, zakaj to počnemo. Ko smo mu dejali, da smo od Vestnika, mu je bilo skoraj malo nerodno, da bodo še drugi zvedeli (in videli), kakšna »dobrodošlica« čaka nekoga, ki pride v njihovo vas. No, morda pa se bodo zaradi tega zganili tisti, ki bi morali takšno tablo že zdavnaj zamenjati oziroma poskrbeti, da bi to storili drugi. Drago pa je poleg tega še mislil, če smo morda prišli gledat tudi cesto,^ ki pelje skozi tisti del vasi. Ze leta 1992 so namreč začeli zbirati denar za asfaltiranje, saj jim je bilo obljubljeno, da če bodo zagotovili svoj delež, bo občina Murska Sobota poskrbela za asfaltiranje. Njemu je bilo naloženih 6 obrokov po 3.750 tolarjev, kar je tudi poravnal. Ker je zdaj vse tiho, ga zanima, kje je pravzaprav ta denar in ali bodo njihovo cesto sploh asfaltirali. Gre za odsek v dolžini 1,2 kilometra. Drugi problem, ki žuli Draga Bučka, pa je podtalnica. po odličnosti poslovanja druga v Evropi Mednarodno potrdilo o kakovosti in odličnosti poslovanja ISO 9001 9 je SAVI • ■ cjranfl anenciia za preverjanje kakovosti BVQI s sedežem v Londonu. SEMPERIT podelila specialiarana _ yg|_o. lanskem letu že pridobili naši tovarni SAVA - VIST in SAVA - VELO. Takšno potrdilo s jg^^reno čestitamo, vsem Savčanom, kupcem, poslovnim.partnerjem in Sodelavcem tovarne SAVA - bodočim delničarjem pa se zahvaljujemo za zaupanje, ki ga bomo utrjevali tudi v prihodnje. Predstojništvo korporacije ki prodira v njegov studenec, iz katerega ima speljan vodovod za gospodinjstvo in avtomehanično obrt. Studenec so skopali pred 10 leti, globok je okrog 20 metrov, in vsi so ugotavljali, da je voda dokaj čista. Ko pa si je Drago urejal soglasja za obrt, je sanitarna inšpekcija ugotovila, da je v vodi preveč fekalij. Od česa le, je zaskrbelo Draga. Gnojišča pri njih nimajo, od sosedov pa tudi ne more pronicati k njim. Ko je vso stvar malo bolj proučil, je ugotovil, da je kriv bližnji obcestni jarek, v katerega se steka voda z vseh strani, nihče pa tega jarka ne očisti oziroma poglobi, da bi voda sproti odtekala. Da bi zvedeli kaj več, kako je pravzaprav s to gomječmsko cesto, smo se kasneje ustavili še na sedežu KS Cankova. Predsednik g. Obal nam je pokazal dokumentacijo, med katero je tudi pritožba na Izvršni svet SO Murska Sobota, v kateri navajajo, da se ne strinjajo z uvrstitvijo omenjene ceste v prednostni B-program posodabljanja občinskih cest. Vaščani Gornjih Črnec so med prvimi poravnali svoj delež za to cesto, ki je večkrat skoraj neprevozna. Krajevna skupnost je v ta namen najela celo občinsko posojilo, ki ga je medtem že poravnala. V f)ogovorih s predstavniki izvršnega sveta je bilo rečeno, da bodo prišli na vrsto v letu 1994, če bodo pravočasno poskrbeli za lastno udeležbo. To so storili, zdaj pa...? Krajevna skupnost Cankova torej ni kriva, da je cesta skozi Gornje Črnce še vedno takšna, kot je bila leta 1992, ko so zbirali denar za njeno posodobitev. Račune bo morala položiti občinska vlada v Murski Soboti, ki je, kot kaže, preveč širokogrudno obljubljala tisto, česar ni bilo možno uresničiti v predvidenem roku. JOŽE GRAJ Da človek v stiski ne bi bil sam Uspešno delo območne Karitas Leto družine gre h koncu, zato je prav, da se ozremo po opravljenem delu v območni Karitas, hkrati pa si zadamo naloge za prihodnje leto. Med nami so namreč ljudje, ki jim je treba pomagati v duhovni in materialni stiski. V okviru beltinske župnijske Karitas so pripravili več srečanj za starše in vzgojitelje. Bila je tudi t. i. starševska proslava. Večja prireditev v Beltincih pa je bila 20. novembra, kjer so pripravili širši pogovor o družini. V program pomurske Karitas se je vključilo tudi Društvo medicinskih sester Po-murja, ki je imelo v Banovcih srečanje, namenjeno družini. Predavala jim je Vanja Kržan pod geslom Za življenje gre. Sprejet je bil sklep, da se medicinske sestre in drugi s tega področja dejavneje vpnejo v delo za srečno družino. Strokovno srečanje je bilo tudi v Murski Soboti, kjer so govorili o problematiki nosečnosti mladoletnic, o materinski šoli, odgovornem starševstvu in srečni družini. Eno najprijetnejših srečanj je bilo v Rimu na srečanju družin, kjer je bilo tudi nekaj aktivistov Karitas iz Pomurja. J. ž. stran 26 vestnik, 1. decembra 1^ 00190 AKVIZITERSKA PONUDBA skih knjig za miklavževo in božic-43 363. mpp20 kopalnice. Pomagam tudi v gospodinj-AGROIZBIRA stvu. Tel.: 31 415, od 9. do 13. ure. KRANJ ugodno prodaja sestavne dele mpp21 za generalno popravilo motorjev za d.®.®' FORD ESCORT 1.1, starejši letnik, neregistriran, prodam v celoti ali po delih. Tel.: 46 199. m30113 FORD ESCORT 1.3, letnik 1988, prevoženih 60.000km, sive kovinske barve, prodam. Tel.: 21 393. in30095 FORD ESCORT, letnik 1979, prodam. Franc Gumilar, Kajuhova 25, M. Sobota. tel.: 24 005. m30135 BMW 320, letnik 1978, na novo registriran, v dobrem stanju, dodatno opremljen, prodam. Ropoča 33. m30090 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. Slavko Hari, Lendavska 13, M. Sobota, zvečer. m30085 125 PZ, letnik 1982, prevoženih 45.000km, za rezervne dele, prodam. Tel.: 88 064. m30099 AUDI 50 prodam. Murski Črnci 31b, tel.: 46 440. m30132 Tel.: 54 136. m30103 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do julija 95, ugodno prodam. Tel.: 46 753. m30127 AVTO PEUGEOT 405 GR, letnik 1990, prodam za 15.800 DEM. Tel.: 61 335. mppl7 DIANO, letnik 1979, prodam. Tel.: 77 095. m-le traktorje Ursus, Zetor, Univerza!, Fiat Štore, IMT, Tomo Vinkovič, Torpedo, Deutz, V zalogi imamo vedno vse vrste akumulatoijev Vesna in Topla, gume za traktorje Barum itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite. Priporoča se Agroizbira Kranj, tel.: 064 324 802. mpf ŽITNI KOMBANJ ZMAJ 142, z adap-teijem, prodam. Tel.: 87 502. m001399 TRAKTOR IMT 539, letnik 1990, 380 delovnih ur, s kabino in kompresorjem, prodam. Moščanci 60. m-hh ENOOSNE PRIKOLICE, 3t po Živali PUJSKE prodam. Jože Pertoci, Tro-povci, Jordan 18. m30096 KRAVO S TELETOM prodam. Jože Mužinič, Šafarsko 29, p. Ljutomer. ml402 KRAVO, brejo 8 mesecev, in 15001 vina renski rizling, prodam. Tel.: 76 533, zvečer. m-le TRGOVINA »Rugelj - Barbi« (iemalavcl, Oedarovska 11 tel.: 32 920 ZELO UGODNO-ZELO UGODNO Vse za dojenčka - od dudke do najcenejšega kombiniranega vozička že za 14,857 SIT - otroški pajaci Jutranjka že od 1.400 SIT(pliš) - otroška kozmetika Penaten in Fissan - igrače Barbi in Lego Otročke trenirke - bombaž od 1.100 SIT - svilene od 2.961 SIT »kavbojke« - od 1.000 SIT pidžame - od 1.050 SIT copati - podloženi, visoki od 1.300 SIT za odrasle: - trenirke svilene od 3.300 SIT naprej - srajce žeza 1.136 SIT - zimskejakne že 4.400 SIT - kavbojke 2.392 SIT naprej Kavbojke LEVIŠ 501 original samo 7.000 SIT. V SOBOTO, 3.12., IN NEDELJO, 4- VAS VABI GOSTILNA ZELKO IZ PEČ AROVEC NA DOMAČE KOLINE ZBUJTOREPO. BLIZU CENTRA MURSKE SO-BOTE prodamo komfortno hišo z možnostjo trgovinske ali poslovne dejavnosti na 1200m2 parcele. V račun vzamemo tudi 3-sobno stanovanje v M. Soboti. B.I.K., d.o.o., Nepremičnine, KardoŠeva 1, M. Sobota, tel.: 21 049. mpf STANOVANJSKO HIŠO v Gančanih, starejšo, s 15-arsko parcelo, in 60 arov njive ter termoakumulacijsko peč, malo rabljeno, prodam. Tel.: 41 449. m30103 VINOGRAD v Filovcih z majhno brunarico in urejeno majhno kuhinjo, 350 trsov laškega rizinga in 350 burgundca, 4. letnik, vodovod, asfalt in plačana elektrika, prodam. Tel.: 26 567. m30119 STANOVANJSKO HIŠO V KURŠIN-CIH 36A, p. Mala Nedelja, ogrevano, s 4ha zemlje, z gospodarskih poslopjem in delno mehanizacijo, prodam. m30121 TRISOBNO STANOVANJE, 84m2, v središču mesta Gradec prodam ali oddam. Cena 2.500,CX)0,00 ATS. Tel,: 03142 85 283, od 18. do 21. ure. m30124 MEDETAŽNO HIŠO na lepi parceli v Murski Soboti prodam. Tel.: 24 493 ali (061) 347 849. m30115 razno 299.000 SIT, dvoosne, 5t po 499.000 SIT in traktorje Masey Ferguson IIOKS 2.132.000 SIT prodajo. Tel.: 82 580. mpf2 ELEKTRIČNI VILIČAR, nosilnost 700kg, za 2.500 DEM, nakladalnik KARLO PESHI za 3.000 DEM in stroj za izdelavo betonske opeke za 3.500 DEM prodam. Tel.; 76 329. m-le NOVO TERMOAKOMULACUSKO PEČ 2,5kW, kuhinjske elemente, raztegljivi kavč in pomivalno korito naprodaj. Tel.: 42 881. m-pv TRAČNO ŽAGO, primemo za rezanje železa in lesa, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 66 205. m30120 SEDEŽNO GARNITURO, dobro pozor LENDICINE PONUJA satelitske antene dograditev motorja na obstoječe antene, kar omogoča sprejem 55 programov, med drugim TV Beograd, RAI, DUNA TV, TV VATIKAN... Im^Ks prvi In sl privoščKe svoj nUNNET, dskodsr in kartico. Informacije, svetovanja In naročila: LENDICINE, Partizanska 20, Lendava ali po telefonu 069 77 367 NE POZABITE, NISTE TAKO BOOATI, DA BI KUPOVi MAJCENI EXPORT ■ IMPORT Finanini Ingenlrinfl ODSLEJ TUDI Ml V POMU^ Opitimnititt »ml denir ugodni obrestni , kratkoročna premostiti*’' posojila. P. E. MURSKA sobota ArhHeMa Novaka « Tel. - telafaka: (069) 328* delo RADIESTEZIJA BIOENERGIJA SOBOTA, 10. 12., ob 16.00 16-unu tečaj -1. OSNOVNA ŠOLA, Štefana Kovača 32 Infonnacije: 069/22 045 Pomagaj sebi in drugim! LADIJSKI POD, 590 SIT, z dostavo, smrekov, suh, I. kakovosti, prodam. Tel.: (063) 451 082. m30122 ŠTEDILNIK (4 elektrika + 2 plin), mahagonijevo stensko oblogo in izpušno cev za ford sierro ugodno prodam. Tel.: 26 544. m-ms DVE OKNI Z ROLETAMI 140 x 140 prodam in nedokončan poslovni prostor pri šoli v Beltincih, možnost bifeja, trgovine ali mesnice, dam v najem. Panonska ul. 37. m30123 ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 21 292 m30106 "GOSPODAR DOBREGA NAKUPA" Komerc oglasnik * štajerske 2M I2PKEKHURJA Koroške IŠCEM varuško za nega otroka na našem doma 12. ure ali po dogovoru. — osebno v četrtek in petek R"8 ska 123, Krog od 8. do 9. ure- V BOHINJU zaposlimo si»P’" ।. Obl kle za delo za točilno mizO' 723 789. m-ppl6 REDNO ZAPOSLITEV KLE, ki jo veseli delo v hrano in stanovanje je nrano in sianovanjc jc formacije po tel.: (063) 893 m-pf rroncDiVER^ v ♦ f I I / I n 9 ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ LIPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tol.:061/S71878 Svarun, d.o.o., MURSKA SOBOTA Staneta Rozmana 3, tel. 23261 Najugodnejši in najenostavnejši lizing , v Sloveniji za nova vozila RENAULT in za nekatere rabljene avtomobile. • Menjava vozil: STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO. • ugodna posojila • popusti pri gotovinskem plačilu • odkupujemo karambolirana in rabljena vozila LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel. 062/640-540 ODPRTO ponedeljek-petekS.-IG., v soboto 8. -12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA SAMARA, KARAVAN, NIVA — Najugodnejši lizing (tudi za kmetovalce) — Posojila brez pologa do itirih let (tudi za rabljena vozila) - V posredniško prodajo sprejemamo vse tipe vozil - Staro za novo s CENA LADE SAMARA u ae ZNIŽANA DO 120.000 SIT t' Bi' ^'’^»‘S^I62B5-ra5 Odslej v vsaki Jtevifci: ŽEJNI FRANC in njegova VROČA zgodba križanka, humor, avlofnobteke novosti NA VSEH KIOSKIH. CENA 80 SIL POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER 10-LETNA TRADICIJA Borut Jagodiči • rezervni deli • avtomehanika • avtokieparstvo ^OTilkaniierelv^^^ SATELITSHSISTEI^ TAF, Trnje 61, tel.: 7^^ v 85. letu starosti nas je zapustila naša mama, tašča, stara mama in prababica Estera Pozvek iz Nuskove Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji p®^’’ iskrena hvala. žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob smrti sestre in tete Gabriele Veren • reRl' se zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili in sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega dializnega oddelka bolnišnice Murska Sobo^^^j Hvala gospodu kaplanu in pevcem za pogr® obred in odpete žalostinke. Vsi žalujoči I in 4 2gstnik, 1 ■ decembra 1994 stran 27 9 H P i- 1 I B Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da segli bi zopet si v tople dlani, med nami je krsta lesena in tišina prsti. Miran Sneler 1.12.1964-1.12.1994 Hčerka Nataša z družino Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih boledna. V SPOMIN Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek Franc Kranjec iz Sotine ^sem, ki se ga spominjate in prihajate na njegov grob, iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi t;"! Bil si junaSki v svojem trpljenju, tiha in mirna bila tvoja je pot. Brez slovesa bil je tvoj odhod, ostala nam je bolečina in boleč spomin nate. V SPOMIN 2. decembra minevajo 4 leta žalosti, odkar je prenehalo biti ljubeče srce našemu dragemu možu, očetu, tastu, staremu očetu in pradedku Jožetu Trstenjaku iz Gorice V globoki žalosti vsi tvoji najdražji Po hudi bolezni nas je v 69. letu za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja ... ZAHVALA Karolina Baler roj. Sušina iz Sebeborec ^Hanc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam v teh izrekli sožalje, darovali vence in cvel;? ?.!''' Upanja^'besedo tolažbe ter ji vlili žarek boijvA njene hude bolezni, posebej osebju ginekološkega oddelka 'Z Žižkov in D. Bistrice, ki ste mi v ’’ 5*rani in pokojnico pospremili na njeni zad j p vence, cvetje, sveče in za svete m ■ & f, Kve“'i pU^ebni obred. Hvala tudi g. kaplanu______ Ohranite jo v lepem spominu. Žižki, 22. 11. 1994 mož Anton, sinovi Mirko, Tone, Silvo in hčerka Vera z družinami ter vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete Marije Škrilec roj. Poredoš iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami in se poklonili njenemu spominu s toplo mislijo ali besedo. Žalujoči: brat Karel, sestra Juliška in nečakinja Erika z družinami Lepo je bilo živeti r našo mamo. ZAHVALA V 84. letu starosti je tiho zaspala najina dobra mama Marija Škrilec roj. Poredoš iz Murske Sobote Ob boleči izgubi najine drage mame se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in zavarovalnici Triglav iz M. Sobote, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in v druge namene ter nama izrazili pisno in ustno sožalje. Lepa hvala družini Frumen iz Murske Sobote, ki nama je v najtežjih trenutkih vsestransko pomagala. Posebej se zahvaljujeva dr. Štivanu in dr. Felkarju za dolgoletno zdravljenje, patronažnim sestram ter zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Rakičan za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Iskrena hvala seniorju g. Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. prof. Štefanu Žrinskemu za odigrano Tišino. Globoka žalujoča: hčerka Greta z možem Aleksandrom - kadar so najhujše bolesti, ko telo nam kloni niže, takrat se k Bogu duša povzdiguje, kot bel oblak, in mu je bliže, bliže ... Alojz Gradnik ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga sestra in teta častita sestra Uršula - Avguština Gydrek iz Dokležovja Iskreno se zahvaljujemo g. škofu Smeju, dekanu in prodekanu, g. župniku Riglerju in drugim župnikom. Hvala tudi kolektivu doma oskrbovancev v Rakičanu, kolektivu internega oddelka, pevcem za odpete žalostinke, g. Mariji za ganljive poslovilne besede in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in za sv. maše. Dokležovje, 19. 11. 1994 Vsi, ki smo jo imeli radi Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 71. letu nas je za vedno zapustil mož, oče, dedek, pradedek in brat Ernest Kovač iz Adrijanec V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v velikem številu in s prelepim cvetjem spremljali na zadnji poti. Posebna hvala vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč. Hvala g. duhovniku, pevcem, gasilcem, društvu ZB, kolektivoma Veletrgovine Potrošnik in Kompasa. Žalujoči: žena Ilonka, hčerki Edita in Vida z družinama ter sestra Marija z družino DEDIJU vnuki Drago z ženo Moniko, Mojca in Janek ter pravnukinja Meiani Že vile sojenice so ti poslale i v zibelko težko življenje; prestal si trnjevo pot. J sedaj si se preselil v večnost. ZAHVALA 14 dni po 90. letu se je poslovil od nas dobri mož in skrbni oče Andrej Vučko iz Gor. Bistrice 15 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste prišli na njegov pogreb. Posebna hvala g. kaplanu za tako lep obred in pevskemu zboru za odpete žalostinke ter dr. Ivanu Carju iz Beltinec, ki ga je obiskoval na domu. Prav vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solzijo se oči. V SPOMIN 23. novembra je minilo peto leto bridke žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in snaha Verica Mekis roj. Mekiš iz Rogašovec Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi I Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, nihče ne ve, kako v srcu me boli. Spomin nate vsak dan prebuja se, le-to si zaželim, na grob tvoj pohitim, tam skupaj sva v nemi bolečini, a z mano prelepi le spomin. V SPOMIN 6. decembra so minila tri žalostna leta, odkar me je zapustil dragi mož Alojz Bečan iz Gederovec Čas ne bo nikoli zacelil rane zaradi tvoje smrti. Težko je pozabiti tistega, ki ti je bil drag, še težje izgubiti za vedno, a najtežje se je naučiti živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki stojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Žalujoča žena ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil brez slovesa Karel Forjanič iz Večeslavec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki.ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in za svete maše. Posebna hvala župniku za pogrebni obred in pevcem odpete žalostinke. Hvala pogrebnemu zavodu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdragi za t t Jaz nočem, da bi svef spoznal skrivnosti moje in bolesti, kako sem ljubil, kaj prestal, prepuščam sodbo Bogu in vesti. ZM. J. Lermontov/ ZAHVALA Komaj v 46. letu nas je nepričakovano zapustil dragi bral in stric Janez Majcen X Mellnec 113c Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatehem m znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, za BVPiP mažtA noin _x_l-- J ’ svete maše, nam pa izrekli sožalje Posebna hvala gospodu Janezu Sraki za ganljive besede slovesa ii .—y—------------ganljive oeseae slovesa in g župniku za pogrebni obred. Iskrena hvala tudi govornici Gizeli Maic za nnslnvilnr* HacaH/i tov ____ .• < poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. , , J- • ---t----------- '-'vaj./vvs. Z-aiVSlIUKC. Hvala tudi njegovim prijateljem v Nemčiji, ki ste ga v zadnjih tednih življenja obiskovali na kliniki v Goppingenu. Vsem §e enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi J Kia NI Evgen Sapač - Brzi in Geza Džuban - Džubadubidu se prepirata, kakšne nacionalnosti je bil žužek z imenom Žižek v izdelku iz listnatega testa, ki gaje mladi Berden kupil še mlajšemu Ber-denčiču v eni od klasnih soboških pekam in prinesel v redakcijo Vestnika na fotografiranje. Brzi trdi, da je Žižek ameriški državljan, ki je pripotoval z uvoženo cenejšo pšenico, Džubadubidu pa vztraja pri mrčesovi avtoht-nosti. »Poznam ga po krvni sliki, ker vem, kakšne doze strupov sem priporočal za njihovo uničevanje,« je izjavil. * * * Janko Halb - Capone in Feri Cipot - Mettemich sta spisala knjigo z naslovom Prekopi. Knjiga je izšla pravkar in šteje kot predvolilno propagandno gradivo. V njej opisujeta, kako sta kanalizirala soboški denar v svoje nove matične občine. * * * Franc Horvat - Kalifomia Kid bo drugi krog volitev za moravskega župana - ki ga po njegovem ne bo - spremljal izza igralniške mize v Las Vegasu. »Zahod te države potrebuje svoj Hit in hočem na .licu mesta’ videti, kako reč deluje...« * * * Televizijska mreža CNN še vedno prenaša tekoči hrbet majice Janija Kovača - Zato-peka na newyorškem maratonu, na katerem so bili napisi soboških sponzorjev. Velik tek in še večji skok za sponzorje. Po zadnji zmagi Beltinec nad Olimpijo je skupina beltinskih kandidatov za župane pri komisiji za lokalno samoupravo pri Prekmursko-Prle-ški republiki (PPR) vložila zahtevo, da postanejo Beltinci mestna občina. Prezidij je že sklenil, da bo soboške mestne pravice prenesel na Beltince. Nova himna beltinskih navijačev se začenja: »Stoji stoji Ljubljanca, Ljub- Ijanca mala vas... « * * * Prezidij PPR je slovensko vlado v Ljubljani zaprosil, naj mu v imenu Velike Slovenije pomaga pri financiranju gradnje kulturnega doma za slovensko manjšino v novi občini Lendava. Stal bo nasproti kulturnega doma madžarske manjšine. »Ostali«, ki so večina v občini, bodo svoje kulturne potrebe opravljali v Sakačevem hotelu. Psihiater in državni svetnik Jože Magdič - Junggeselie je sprejel ponudbo ministra za občine Boštjana Kovačiča - Komunalca in bo vodil terapevtsko skupino, ki bo zdravila duševne motnje pri poraženih kandidatkah in kandidatih za župane. »Izvoljenim prve tedne po volitvah tako ali tako ne bo pomoči,« je rekel. EESBAA KOBJ Radgonski mehurčki Dobro jutro, dober dan in lim, moje volivke^^jaafostrtcs-ttt Poglejte, kako m^^zančslo' lep večer vam že- Jjombardirajd plakati, let^^sthejocimi se in z oslad^^^ih tudi grobimi.b^ me z vseh str: ■alke teh vrstic, ^froe ne bi, saj bi naštevffife^saj same dobro; moje. M^ raznih lis©t besed, dtfe bi mi topite kov ne bi^ malo na list; lepaki, m^fecami« kaj ljube iKel-libiti od ^Obkoibpih ^^j mabiralnifcis^jj^ f bilo mi smo zvestd® več, mi smo za bi imajo vsi ti kandidati za župana občine Gornja Radgona JAJCA (naj mi ne zamerijo, če ta del moškega telesa preveč uporabljam - v »mehurčkih« seveda). Pa gledam te dolge razglase, če je med prihodnjimi župani in svetniki tudi kakšen zdravnik? Pa ni. Glej, glej, imamo pa med kan- Lendavski pereči Ker nisem ne kandidat za župana in ne kandidat za svčtnika (tudi ne za nebeškega svetnika), me vsa ta predvolilna besedovanja niso vznemirjala. Samokritično pa naj povem, da bi povsem drugače ravnal, če bi kandidiral, saj bi bilo potem precej odvisno, ali bom zmagal ali ne, pred; vsem od mene samega. Zgled za to so sedanji kandidati, ta so se »dali naslikati«, imajo svoje privlačne (besedne) programe in tako naprej, s čimer žele pridobiti volivce. Na volitve pa vseeno moram iti, če hočem ostati dober krščan, k temu me obvezuje nadškofova poslanica. Gospod metropolit namreč piše, da smo za obstoj j)’ razvoj demokratične družbe odgovorni vsi. Kdor bi mista (in jaz, grešnik, sem bil med takimi, naj mi bo oproščeno.), da z volilno neudeležbo izraža svoj državljanski protest, N se (po škofem prepričanju) motil in bi ravnal v nasprotju s temeljnim načelom družbenega nauka Cerkve, ki je skrn za skupno dobro... To pa še zdaleč ni vse, na kar seri, grešnik, pozabljal, kajti vedeti bi moral za pomen pametne in trezne izbire kandidatov oziroma list strank. Gospou J didati kar dvg^^^rinarja. Prav gotovo sta poklicana, dtf to preverita - žal je premalo časa, kajti volitve so že v nede^. Poglej, poglej, pa ena »ggfepa doktor« jej ki p^-jiri tem delu verjetno ne bi l^a uspešna, saj je —---’ * '------ ' lezni- lana in dobra stomato- bi ^a uspešna, saj je fanta; lognja. Sicer pa ne bi bi^ ; ka^.atQm š^zabe. - Jhi kdo bodo novi (»blagp^ radgft^ska’policija 3, - i*š©^naSrodnjak, dva libe^lca, trije en demokratio ; Žensk je zelo lupajte, tiail^up aj te, dajemo slabo pogledati našim vi 0bčinsin svifctpiki, pa še yit Pog{ejte\ meni so ubogim na umu«), nii'’ž3iTr;Sbjubljamo nebesa^ \ Radgbni^sec e mi vam ne kažemo lune v mlaki... itd. itdf Če bi lwdski, eiikTscai,^._,__________________ bili vsi tisti, ki to pišejo in obljubljajo, po^i, 1^ ^Ije. Pa jih je te,^Qgometn,oi moštvi jredaj?! Na katerfRsti^ najv^*^^^®« tov, te bom pač vol(laJ Nekater&ij^a^ spodaj odkrito napisali; »Dragi volivci irvijrage volivke! Ko bom izvoljen (bomo izvoljeni), oOrrr pozabil na ol^^ (Oprostit3varrf| Vsa čelB|j|j je in vse slH vam znano. V( ie dobre Pa kaj ;andida- in bom skrbel le za svojo rit.« je!). mesto?! Za župana mi je jasno; iz’ svoje kandidate za KULTURNO. Ali to fe »vesijo« me kar ^tgjtlfevesa. NE-KtHiesjTTla se človeštvo vrača v svojo davno, davno zgodovino, na Bn kandidatkam - malrfi^ \revo? Tako, ljube moje, na volitve bom šla, no mašo, da Hc bom poslušala poli- rF ’ I P I J napotkov s pruariC^gita hvala stranki, ki bo, vas glas pfel na p^^^ r, ki bo dobil več glasov, če ne v prverngia gem krogu. Ker vseh še ne poznam, m ah, koga bom volila - vem samo to, koga zanesljivo ne bom volila. Še vedno nimam odgovora, ali le je prosila, »če lahko z^trVioj domači mir«. V upanju, da nis^ zmftila vašega domačega »tl vas: miru, »a in trdno odločena Radgonska klepetulja £n TOTI IN TOTA iz Lotmerka Tokrat nisva imela težkega dela, kaj »ototiti« v tej rubriki. Treba je bilo le malo pozorneje prebirati časopise in na dan je prišlo marsikaj zanimivega, o čemer ljudje govorijo tudi na ulici ali po gostilnah. Tako je v navzočnosti TOTE beseda nanesla na našega predsednika vlade L. B., ki naj bi izjavil, tako je vsaj pisalo v prejšnjem Vestniku na 1. strani, da ne prenaša Prekmurcev, in sicer organsko. Večina Prekmurcev, ki so v službah ali živijo v Lot-merki, je razumela, kot da je to udar proti njim. Če jih namreč ne mara, si bo prizadeval, da bi se jih rešili. Toda naš predsednik prav gotovo ni mislil tako hudo. Samo Prekmurcev organsko (s svojimi organi) ne mara, do Prekmurk pa ni izrazil kakšnih posebnih zadržkov. je lastniku zasebnega podjetja pjPO in njegovi kompaniji. Ce Zadeva torej, kot kaže, sploh je to tudi »lep primer Ijutomer- ni problematična, ampak povsem naravna. Tudi TOTI organsko ne prenaša Prekmurcev. ske mafije«, pa si midva nikakor ne upava trditi. Veva namreč, da gre za nekatere priz- nane in sposobne strokov-Prejšnji petek je eden od njake. Če jim bo uspelo, da naju mimogrede srečal tudi Z. Z. iz Lotmerka. Imel je ovoj okoli očesa, pa naju je zani- bodo občini vrnili namesto 20.000 nemških mark le četr- fino tega zneska, potem jim je malo, če se mu je morebiti kaj treba pripisati tudi precejšnjo hudega zgodilo na seji občin- poslovno iznajdljivost. ske skupščine, ki je bila dan poprej. No, kot sva lahko razbrala iz poročila, ki je bilo objavljeno v Večeru, mu tamkaj Piše tudi, da je bil na omenjeni seji še govor o »kar čed- , , nih vsotah«, ki so jih za nazaj niso skrivili niti lasu, čeprav so dobili zaposleni v občinski se zelo »prerekali«. Toda J. R. upravi, in višjih plačah za na- je zapisal, da je bil napad prej, vendar občina naj ne bi usmerjen predvsem proti ti- bila za to nič kriva. Najlažje se Sternu, ki ga ni bilo na seji, to je pač izgovaijati na državo. UREDITEV GREGORČIČEVE ULICE PRED KONCEM - Z asfaltiranjem dela Gregorčičeve ob križišču z zelo prometno Cankarjevo ulico, kar so zaupali delavcem Pom-grada-Nizkogradenj, je ta velika naložba« ki naj bi prispevala k veqi prometni varnosti ob bližnji tretji osemletki, pred koncem. Ljudje pa najbolj nestrpno pričakujejo semafor, ki ga je obljubila Republiška uprava za ceste. Besedilo in fotografija: M. JERŠE Cene sadja in zelenjave Tržnica Tržnica Murska Gornja Ljutomer Sobota Radgona Jabolka Pomaranče Mandarine Limone Banane Grozdje Krompir Solata Čebula Zelje Rdeče zelje Česen Paradižnik Paprika Orehi 50-70 120 150 180 120 240 40 190 90 70 120 300 280 240 1.100 60 130 180 240 120 200 40 180 80 35 100 300 300 300 50 139 140 150 130 240 40 160 100 30 80 320 300 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.;069/23 507, (bx:31 576 Melioracije še na 2,1 hektaga Kmetijska svetovalna služba za Pomurje je predlagala uvedbo agromeli- oracijskega postopka v katastrskih občinah Križevci, Ivanjševci in Peča- rovci. zemljišč skladno kmetijske Agromelioracija izvedena bo s programom svetovalne službe in Kmetijskega zavoda Maribor. Agromeli-orirana zemljišča bodo omogočila intenzivno sadjarsko pridelavo. Skupna površina znaša 2,1 hektarja, dela pa naj bi bila predvidoma končana do konca letošnjega leta. MJ Company Veščica d.o.o.*^^ Cene rabljenih avtomobilov Na sejmišču pri soboškem Agroservisn so minulo nedeljo ponujali 60 rabljenih vozil, lastnike pa jih je tokrat zamenjalo pet. Znamka avtomobila Jugo 55 Golf J Jugo 45 Ford Escort 1,3 Zastava 101 Citroen AX BMW 325i Lada Samara Ford Sierra 1,3 Opel Astra Renault Clio 1,4 Ford Orion CLX 1,6 Fiat Uno 45 Opel Kadett 1,3 BMW 316 Letnik 1988 1984 1986 1983 1985 1993 1986 1993 1987 1992 1991 1990 1992 1985 1987 Prevož. km 5Ž000 130.000 73.000 79.000 101.000 18.000 104.000 7.500 32.000 28.000 27.000 73.000 29.000 98.000 61.000 Cena 4.000 DEM 3.800 DEM 1.700 DEM 6.000 DEM 2.000 DEM 11.500 DEM 17.000 DEM 10.000 DEM 1.000.000 SIT 18.000 DEM 14.800 DEM 16.500 DEM 10.700 DEM 6.000 DEM 14.000 DEM nadškof poučuje, da je dolžnost vsakega volivca, dn o kandidatih dobro informira ter upošteva ne samo njih®'' program, ampak tudi njihovo dosedanje ravnanje. Da odri' čitev ne bi bila kar tako, je krščanska dolžnost, da mohri® k Svetemu duhu za pravo modrost in pametno odločitev. V nedeljo torej moram na volitve. Na samo odločanje s moram pripraviti; ie doma skleniti, katerega od (samo)kan didiranih iupanov ali iupanij bom volil oziroma strankarske kandidate bom podprl, da bodo potem svčtni oziroma svetniki. Če ne bi ravnal tako, kot bom vnappl sklenil, bi me morda kateri od članov volilne leonuev, (plačanec, sram naj ga bo!) s Šilcem pelinkovca pooskus podkupiti. Ker se pijače pač ne gre braniti, bi jo ’ potem pa bi imel moralno obveznost voliti »določeneg kandidata oziroma »pravo« listo. Ne bo vam uspelo, pokončen mož. Volil bom tistega oziroma tisto, ki poznam. Sem pa v veliki dilemi: poznam pa vse kandiott i oziroma svetniki. Če le katerega naj potem volim? . Skoda, da se nisem vključil v priprave na volitve, zahteval, da se kandidati za župane predstavijo s zakonskimi tovariši (vidite, tovariša le ne moremo : zamenjati z gospodom), v skrajni sili lahko tudi z Ijubi^ ! kot se sicer gredo predvolilni boj v Arrieriki (v »Ameriko vendarle želimo!). Mislite, da bi Clinton zmagal, Če nt imel svoje Hillary? No, postopoma se bomo navadili, bodi pa ta ugotovitev kažipot na poznejših Pij^j lilnih shodih. Nekaj dni, ki so še pred menoj, bom skwOi več zvedeti o županovih ženah, potem pa se bom odlo Sveti duh, razsvetli mi pamet! Turnišče: cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je bila i- .^j četrtek najskromnejša v zadnjih tednih. Tokrat ponujali le 22 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkm 15 do 20 kilogramov. Za par je bilo potrebno odšteti 9.000 do 13.000 tolarjev, lastnike pa so zamenjal® živali. Sejem se začenja ob 7. uri, prodajalci pa imeti potne liste za živali, ki jih prodajajo. niki LJUTOMER - Govorilo se je, da nekateri najem- poslovnih prostorov V Mestni hiši niso poravnali najemnin, in to še za čas, preden so se morali začasno izseliti zaradi obnavljanja Mestne hiše. Na občini so ugotovili, da je to celo res, vendar pa izteijava dolgov ni problematična, saj bo preselitev v obnovljene prostore možna šele na podlagi plačanih zapadlih obveznosti. To jj v je posebej urejeno eniki godbah, ki so jih sklenili z upravljalceia ’ , to je Komunalno-sta skim podjetjem Ljut^^^^ublj®' liko več prihodka je > - nega v primerih, ko po® .gb-fizične ali pravne osebe Ijajo javne površine, godb® niso sklenjene nobene p S j jjti ■, da in ni pravne podlage, izterjali. Moja domača banka ! inS’ ()• 0} /O Pomurska banka d-dj I _ J Murska Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 28. novembra 1994, tečaj' od 29.11.1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 29. novembra 1994 od 00.W' Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1.153,1116 2.363.7774 8.117.6462 7,8416 9.578,6602 127,0087 Nakup 1.089,00 2.268,00 7.875,00 7,45 9.205,00 122,00 Prod^ LfJ^ 2^1^ 7.99^ 124,^ Obročno nenamensko varčevanje je oblika postopnega mesečnega varčevanja, ki je varčevalcem, ki imajo vsaj povprečne mesečne dohou^ 'gij Gre za nepreklicno varčevanje z mesečnimi pologi v enan neenakih zneskih za dobo najmanj 1 leto in največ 3 riU.(oO Varčevalec na svoj varčevalni račun mesečno polaga najt^r^paiž DEM v tolarski protivrednosti. Evidenca vplačil je tako varčevalne knjižice. Skrb za plačilo posameznih polo9?''^,anj0 varčevalec prepusti banki s pooblastilom banki za plače'' mesečnih pologov s TR. Obrestne mere so ugodne, saj varčevalcu, ki se je odlo® ^jjjni varčevalno dobo, na primer 1-letno, banka prizna obrest' 6-mesečnega depozita, kar pomeni, da varčivalec prejbi® ® gtih kot da bi 1/2 privarčevanega zneska vložil takoj, ne pa'' ® mesečnih obrokih. i