LETÓ (AÑO) XXXIX (33) Štev. (No.) 42 ESLOVENIA LIBRE) BUENOS AIRES 23. oktobra 1980 ¡z posekanega hloda nova mladika Janez Pavel II. Argentincem (Misli iz govora Marjana Lobode ob 24. obletnici Našega doma — San Justo) Ruski pisatelj in prerok človečanskih pravic in svobode Aleksander Solženicin •'je napisal kratko črtico, ki je kot vse kar on napiše, nabita s čudovitim smislom in lepoto. Takole pripoveduje: “Žagali smo drva, segli pri tem po brestovem hlodu in vzkliknili. Lani so posekali ta brest, nato ga je traktor vlekel, razžagali so ga na več kosov, splavili po vodi, nakladali na vagone in tovornjake, kotalili v skladovnice, ga metali na tla — toda brestovo deblo se ni vdalo! Pognalo je svežo, zeleno mladiko — da bi iz nje zrasel cel brest ali košata, šušteča veja. Že smo položili hlod na kozo kot na rabljevo tnalo; vendar si nismo upali z žago nadenj. Kako neki bi ga mogli razžagati? Saj hoče živeti! Strašansko se mu hoče živeti — bolj kot nam!“ Ali ni v teh kratkih, preprostih stavkih čudovito opisana podoba naše slovenske politične emigracije! Leta 1945 je bil slovenski narod kot posekano drevo. Vojska in revolucija sta nas podrli, spodsekali. Uničeno je bilo vse cvetoče kulturno in politično življenje. Na tisoče najboljših sinov in hčera našega naroda je moralo umreti, nasilne smrti, ker so se odločili za življenje v svobodi v borbi proti tiraniji. Nad Slovenijo je 'zavladala globoka tema komunistične diktature. Volja enega samega človeka in skupinice njegovih pajdašev je odločala o življenju in smrti celega naroda. Zatrta na najbolj o-kruten način je bila vsaka senca politične svobode, brez katere tudi ni prave verske ali kulturne svobode. Da, slovenski narod je bil v tistem času kot posekan brestov hlod. Vrgli so ga na Vetrinjsko polje, vlačili po taboriščih, dokler ga niso nazadnje razvozili po vsem svetu. Posušil, segnil bi ta hlod, ko ne bi bil v jedru zdrav, ko ne bi imel v sebi strašne življenjske sile. In zgodil se je čudež: Iz posekanega hloda je pognala močna, zelena mladika. Povsod, po vsem svetu, kjer so nas razmetali, vsmo pognali bujne mladike, smo zaživeli. Organizacije, pevski zbori, igralske družine, šole, verska središča, tisk, kulturne ustanove, in kot krona vsega tega naši ponosni slovenski domovi, ta veriga slovenskih trdnjav po vsem svetu, so dokaz te naše življenjske sile. Ko so nas obsodili v smrt, smo zaživeli, ko so nas zavrgli, smo vstali in danes po 35 letih se tega našega življenja boje. Radi bi nas razžagali, pa si ne upajo. Najprej so nas pobijali, potem so nas ignorirali, danes zaskrbljeni sprašujejo po nas. Zaslišujejo naše ljudi, ko se vračajo domov. Strah, jih je žive, močne mladike, ki poganja iz drevesa, katerega so oni hoteli' uničiti. Hlapci smrti se boje življenja! A mi hočemo živeti, ker vemo, da moramo živeti! Živeti pa moramo, da tako lahko izvršujemo poslanstvo, katerega smo vzeli nase, ko smo se podali na pot političnega emigranta pred tiranijo komunistične partije. To je: Biti pričevalci in borci za svobodo slovenskega naroda. Da to nalogo lahko izpolnjujemo, smo prinesli ogromne žrtve in ustvarili Slovenijo v 'svetu, katero vsi občudujejo. Vendar to ni naš cilj, to je le nujno potrebno sredstvo za dosego končnega, velikega cilja: Svobodna Slovenija! Tisti dan, ko bi se ¿dpovedali temu poglavitnemu cilju, bi bilo vse še tako pestro organizacijsko ali kulturno življenje v slepi glici, izgubilo bi svoj pravi smisel in kmalu propadlo. Vse kar smo v 35 letih zgradili, na kar smo upravičeno ponosni, je bilo gnano od tiste bolj ali manj zavestne ljubezni do slovenstva, ki nujno vključuje tudi željo in zahtevo, da slovenski narod živi svoboden in srečen „na svoji zemlji, svoj gospod!“ To je tisti cilj, ki daje pravi smisel vsemu našemu naporu, da ostanemo živi udje slovenske politične emigracije. Bodimo pa tudi zvesti! Zvesti svojemu rodu in svojemu poslanstvu! Kako lepo je ta zvestoba podana v vašem grbu! Iz posekana lipovega drevesa poganja nova mladika. Iz starih korenin, Po petdnevnem zasedanju argentinskega Marijanskega narodnega kongresa 80 je v nedeljo, 12. oktobra, ogromna množica, zbrana na mendoškem nogometnem stadionu, zaključila to mogočno versko manifestacijo. Na tej slovesnosti so navzoči poslušali in gledali po neštetih TV sprejemnikih papeževo poslanico ob zaključku kongresa. Po pozdravu je Janez Pavel II. navezal svoje besede na glavni predmet zasedanja: evangelizacija. Iz govora povzemamo glavne misli. Evangelizacija je glavno poslanstvo in služba Cerkve, ki jo nudi človeštvu. Zato mora 'Cerkev oznanjati, živeti in pričati evangelij, če hoče biti res nosilka božjega sporočila. Iz zgodovine Argentine in cele latinske Amerike je razvidno, kako je Marija stalno bila prisotna pri oznanjevanju božje besede. Ta prisotnost je dokazana z dejstvom, da je praktično vsa dežela preprežena z Marijinimi božjimi potmi. Obenem so dokaz, da češčenje Odrešenikove matere sodi k najčistejši tradiciji katoliškega argentinskega naroda. Marija in evangelizacija v Argentini je izhodiščna točka za obravnavanje zadev, ki jih tako Latinskoameriška škofovska konferenca v 'Puebli kot on sam, Janez Pavel II., smatrata za prednostne pri pastoralnem delovanju: družina, duhovniški in redovniški poklici ter mladina. Te prednostne točke je treba poglobiti in aplicirati potom prenovljene, intenzivne evangelizacije. Marijanski narodni kongres hoče približati argentinskemu ljudstvu božje kraljestvo po Devici Mariji. Hoče, naj bo Kristus prisoten v srcih vseh, pa tudi v vsem družbenem življe-ju: v družinah, tovarnah, univerzah, šolah, na polju. Ob koncu je papež pozval vse k nadaljevanju in ohranjevanju krščanstva: „Gojite stalno pobožnost do naše Matere, presvete Device Marije. 0-stanite zvesti Kristusu, verujte vanj, zaupajte mu, ljubite ga. In kot On, ljubite svoje brate, posebno tiste, ki trpijo in jokajo, da bo lahko argentinska skupnost, utrjena na temelju bratske ljubezni in sprave, mogla vzklikniti: Glejte, kakšna dobrina in slast je živeti skupaj kot bratje!“ Z mislijo, da je konec kongresa začetek novega obdobja, je papež zaključil govor ter poslal svoj blagoslov. Hvaležni poslušavci so mu dolgo ploskali in vzklikali v pozdrav. Grigorenko o 3. svetovni vojni Večkrat smo že objavili v našem listu mnenja izgnanega sovjetskega generala Pjotra Grigorenka. V letošnji štev. 36 smo ponatisnili generalovo gledanje na popustljivost ZDA, da jih sovjeti obkoljujejo s svojimi postojankami v največji bližini. Sedaj je podal časnikarjem izjave o položaju v Evropi in možnosti nove svetovne vojne. Gen. Grigorenko je potrdil nekatere svoje prejšnje izjave v smislu, da je „tretja svetovna vojna že v teku; ideološka vojna sovjetov in občasni posamezni boji niso znak, da se bližamo svetovnemu konfliktu, pač pa so del omenjene vojne.“ Ni mogoče več razdeliti, kaj so predhodni spopadi in kaj prava vojna. In je primerjal: „Ali veste, kako so Mongoli zavojevali nova področja? Tri leta prej so poslali svoje agente k nasprotniku, ga podkupovali, omamljali s ponudbami visokih položajev v novi vladi, ustrahovali sovražnikovo prebi-vavstvo... Ko so čez tri leta prišle mongolske čete, je bila sovražnikova obramba trhla in zmedena. Ta taktika je še danes v uporabi, seveda posodobljena.“ Ob vprašanju, če je mongolska taktika uperjena proti Zahodni Evropi, je odločno potrdil: „čisto jasno je, da sovjeti goreče želijo, da jim enkrat novo drevo! Iste vrste! Iz lipe ne more pognati cipresa, ampak le lipica! In če kdaj pade pomislek ali dvom o naši mladini, čigava je, kam spada, poglejmo samo na grb Našega doma! Ne more biti drugačna kot drevo iz katerega poganja. Kako vzpodbudno je tudi vaše geslo: Združeni v bodoči rod! Združeni med seboj pa tudi združeni s preteklostjo. Iz enih korenin rastemo! Kdor ne raste %z preteklosti, se ne bo znašel v sedanjosti in ne bo vedel kam v bodočnosti. Ne more biti pionir, kdor ni bil prej dedič! Združeni v bodoči rod! Rod je eden, ki se ne menja! Iz roda v rod duh išče pot. Kdor bi zapustil rod je zgrešil pot. Krenil bi s svoje poti na Zahodna Evropa pade v naročje kot zrelo jabolko. Prva stopnja je izolirati vpliv ZDA, predvsem v državah Srednje Amerike.“ Bo zapadna Evropa na lastni koži doživela vojaško intervencijo? „Kakršenkoli bo razvoj, bo Zahodna Evropa vedno smatrana kot sovražnik, katerega je treba pritisniti ob tla. Na tečajih sovjetske vojaške politike, katere prav dobro poznam, je svobodna Evropa predstavljena kot sovražnik.“ (Gen. Grigorenko je prejel največja odlikovanja za podvige v drugi svetovni vojni. Kasneje je bil profesor na moskovski vojaški akademiji. In precej za tem, ko je začel braniti nekatere manjšinske narode, npr. Tatare s Krima, je pristopil k demokratskim gibanjem. Režim je kmalu reagiral: doživel je med drugim premestitve, odstavitev, ječe in psihiatrične bolnišnice. Šele leta 1977 je svetovni pritisk dosegel, da so ga. izgnali iz ZSSR. Sedaj živi v ZDA. -r-Op. ured.) Ne smemo pozabiti, da imajo sovjeti za hrbtom še Kitajce in Japonce. Ni ta dvojna fronta vznemirjajoča za Moskvo?' Grigorenko ni teh misli, saj če časnikarjem odgovoril z novim vprašanjem: „Se vam zdi, da Zahodna Evropa predstavlja kako fronto...?“ 'Stranpot. In kdor ni na svojem, je izkoreninjen. Močna in živa rast je možna le na svojem. Pomnimo: iz lipovih korenin, ne more pognati cipresa, ampak samo lipa! Ko danes s tolikim veseljem in ponosom obhajamo 24. obletnico Našega doma, dajemo priznanje in čast vsem znanim in neznanim graditeljem te mogočne in trdne slovenske postojanke! Sklenimo ob tem prazniku vsi skupaj in vsak zase v svojem srcu: Živeti hočem pravo slovensko življenje v medsebojni ljubezni in zvestobi! To naj bo prvi in glavni nagib pri vsem mojem sodelovanju v okviru organizirane slovenske skupnosti. Naprej! Združeni v bodoči rod! PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA 29. OKTORRA IN DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE Sobota, 25. oktobra 1980 ob 19.15 Cerkev Marije Pomagaj Dvorana Slovenske hiše Pri maši bo pel mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana. Dr. Tine Debeljak NEKAJ POGLEDOV Z NAŠE PERSPEKTIVE NA JOSIPA BROZA-TITA Ob problemu invazije na Balkan je spričo kapitulacije Italije nastal najvažnejši vojaški problem v Evropi: spor med Angleži in Amerikanci ob vdoru na Balkan. Pojavil se je pri Amerikancih sum, da zasleduje Churchill svoje angleške politične cilje z invazijo na Balkan, Toda „Amerika se ni dala vplivati od angleških političnih teženj“ (Willmot, 1. c., 253). Sovjeti so vedeli za sum, in so ga odslej izkoriščali, za ločevanje Roosevelta od Churchilla. Ko je’ nastopila vdaja Italijanske vojske, so po ukazu Zavezniške glavne komande za vojne operacije na Vzhodu v Kairu Italijani izročali orožje — kot pravi Lazič (71) partizanom. Trdne dokaze za to daje maršal Badoglio sam v knjigi: Memorias de Pietro Badoglio (prevod Bs. As., 1947). Na str. 125 pravi: „Po posredništvu Intelligence Service sem poskrbel, da so prišli do čet na Balkanu in v Grčiji ukazi, naj se povežejo s patrioti (=partizani), in druge direktive za ustanavljanje gverilskih xet“. Drugje: „...orožje številno naj oddajo balkanskim patriotom“ (145). Titu je Badoglio dovolil, da je po vojašnicah nabiral vojake slovanske narodnosti v laški vojski (159), sicer pa - Tito „ne potrebuje mož, temveč municije in hrane (160). V sklopu Titovih partizanov je „zelo heroično vlogo opravila laška divizija Garibaldi“ (181, 216). Ob vdaji so Italijani (kot je priznal Tito sam, »,tr. 216) — več kot 80.000 borcev — delali „čudovita dela“ in dobili Churchillove in Titove pohvale, poleg tega, da so zavezniki odvzeli ogromno orožja in ga poslali partizanom (128 in 146). Laški partizani so se borili v Titovi vojski na Hrvaškem, v Srbiji in v Severni Italiji (zato sem še 1. 1948 videl v Raveni pred Dantejevim grobom v tleh vdelano geslo „Viva Tito!“) Kakor je videti, so veliko pomoč prinesli Titovi vojski laški vojaki, katerih borbenost sta pohvalila tako Churchill kakor Tito, in ki so prišli v jugoslovansko vojsko na ukaz angleške komande v Kairu, torej tudi — prispevek Angležev, čeprav ga Churchill v Spominih pripisuje spretnosti in iznajdljivosti partizanov samih (Spomini, IV., 394). Že takoj mesec dni nato (začetek oktobra) je kapetan Hout, Amerikanec pod angleško komando, organiziral redno zvezo AA čet v Bari-ju s partizanskim „svobodnim ozemljem“ v Splitu, morsko zvezo. Ta je že s prvo ladjo, ki je prišla iz Splita „Bog z nami“, vozila nazaj 220 ton raznih oskr-biščin. V nadaljnjih dveh mesecih (do mna konca 1943) pa so partizani iz Barija dobili 6000 ton orožja in drugih stvari. Hout je bil koncem 1. 1943 odpuščen iz vojske, ker je brez dovoljenja šel na 'zasedanje AVNOJa II v Jajce, da vidi — Tita (W. Goerlitz, El oro del Poder, 214). Hout je pozneje o vsem svojem .e-lu za Tita napisal knjigo Puške za Tita. In kakšna zavezniška pomoč je sledila šele po novem letu, naj priča samo ta sodba, kakor jo je napisal Lindsky Rogers, novozelandski kirurg, ki je bil pri Titu v Bosni, v članku Con los guerrilleros Yugoslavos (Crónica III, 151-162): „Angleški prvi minister Churchill je po prekinitvi z Mihajlovičem nudil Titu „gigantsko pomoč“ (una ayuda gigantesca), kakor je ni bilo deležno nobeno odporniško gibanje v Evropi v II. svetovni vojni.“ Po vseh teh posledicah it. kapitulacije je razumljivo, da je imela usoden vpliv na jugoslovanski narod. Churchill sodi, da so si partizani „po italijanski vdaji utrdili položaj in so — brez diskusije — postali prvi element odpora v Jugoslaviji“ (IV, 395). Zato je razumljiva sodba Djilasa: „Mi smo sodili, da je to prelomnica (a tuming point) v tej II. vojni predvsem za nas Jugoslovane (Wartime, 327), — Od Srbov vem, da je kraljevski vojni ataše pri britanski vladi v Londonu Milorad Radovič, leta 1943 sodeloval z jugoslovansko vlado pri načrtih za invazijo Jugoslavije (Kara-pandžič, Rat..., 455). Zato so Mihajlo-vičevi poveljniki prepričani bili, da se bodo Angleži izkrcali ob it. kapitulaciji“ (Avramovič, 131). Dr. Ž. Topalovič, znani socialist demokratske smeri in politični svetovavec Draže Mihajloviča, je napisal o tej kapitulaciji: „Laške čete — okrog 200.000 je dobilo nalog, predati orožje komunistom, in v kolikor hočejo, naj se bore pod komunistično komando... To je glavni prinos, ki ga je glávni sovražnik Jugoslavije — imperialistična I-talija — prinesla k razbitju Jugoslavije. .., v upanju, da bo okrepila meščansko vojsko v Jugoslaviji in preprečila tako vzpostavitev močne Jugoslavije na Jadranski obali... Torej: iz take fašistične italijanske politike je vznikla, velika moč Titovih odredov koncem leta 1943 (Topalovič: Borba za budučnost, 179). — Podobno Branko Lazič: „It. kapitulacija postane usodna vojaška prelomnica v borbi dveh gverilskih taborov v meščanski vojski v Jugoslaviji... V Dalmaciji dobe partizani 10.000 novih borcev... V Sloveniji postanejo trikrat (Nad. na 2. str.) Ali bo res prišel med nas: „partizanski škorenj“? Do nedavnega je bil predsednik verske komisije pri komunistični vladi v Sloveniji, zdaj je — tovariš Kolman — postal predsednik slovenske Izseljenske matice. Ker vemo, da je vera komunistom trn v peti, je jasno, da so na čelo komisije, ki naj bi obvladala katoliško Cerkev med nami, postavili prekaljenega, premetenega in vsestransko zanesljivega partijca. Pred kratkim pa se je zazdelo vodstvu komunistične stranke primerno, da tega „izkušenega“ moža postavi na mesto, kjer bo mogel uporabiti vso dotedaj nabrano skušnjo — v spletkah in naporih za razkroj slovenske politične emigracije. Prej je Kolman skušal terorizirati slovenske katoličane, ki niso marali sprejeti Marxovega evangelija, zdaj bo skušal spraviti pod vpliv iste materia-litične ideologije — Slovence v zdomstvu. Ko je odrejal, skupaj z Ribičičem in Zemljaričem, hišne preiskave pri duhovnikih, ki so zahtevali za sebe in za svoje vernike enakopravnost pred zakonom, je dobil Kolman zaradi svoje nasilne nestrpnosti in brezobzirnosti pridevek „partizanski škorenj“. Ta „škorenj“ naj bi strl vrat slovenskim katoličanom. Ni se mu posrečilo! Rojaki doma so kmalu spoznali Kolmanov pravi obraz. Niso se ustrašili groženj, niti verjeli obljubam in „partizanski škorenj' je moral zamenjati službo. Zdaj kot vodja „Izseljenske matice" bo skušal teptati Kolman z istim „škornjem" krščansko slovenstvo med nami! Pravijo, da bo kmalu v Bs. Airesu pod videzom narodnjaka, ob zvoku valčkov in polk. Prepričal 'bi rad, da ni več nekdanji priganjač komunistične diktature marveč pohleven mož, ki si želi le to, da bi se naša zdomska mladina veselo zabavala brez kakršnihkoli ideoloških problemov. Vendar „partizanski škorenj" naj se zaveda, da po tem ko je skušal uničevati krščanstvo med rojaki doma, nima ne on, ne kdo njegovih „škorenjčkov" ničesar opraviti med svobodnimi Slovenci v Argentini! Odposlanci komunistične stranke — ki je kriva zločinov nad narodom — še niso izpovedali svojega kesanja in naj zato ne računajo z velikodušno pozabo in odpuščanjem. Med nami ni mesta zanje, sicer bodo spoznali, da naši fantje še vedno nosijo „slovenske škornje", ki znajo zadeti tja — do koder njihovo partijsko obuvalo ne seže! P. T. Gen. Galtieri: “Yo tengo esperanza” E “Mientras se mantenga el diálogo existen las esperanzas de llegar a una solución política equitativa para ambas partes”, expresó el teniente general Leopoldo Fortunato Galtieri refiriéndose al conflicto limítrofe austral. Consultado acerca de más novedades, Galtieri respondió “no hay nada que ustedes no sepan. Lo que no saben es porque realmente en función de la reserva que se mantiene de común acuerdo entre las partes, hace que no sea aconsejable publicar aspectos que hacen a un tema tan delicado”. Finalmente se le preguntó si era optimista en la actual negociación con Chile y explicó: “No uso la palabra optimista, alguien me tomó mal. Algún periodista de algún diario, no se cuál. Yo tengo esperanza de una solución política equitativa, mjentras subsista el tratamiento a través de la mediación y el diálogo se siga desarrollando para tratar de acercar posiciones de ambos países”. TEŽAK POLOŽAJ IRANA V-ojna na bližnjem vzhodu je v hudih sunkih divjala naprej tudi pretekli teden. Irak napenja vse sile okoli Abada-na, važnega iranskega petrolejskega središča, kjer se spopadov udeležujejo vedno večji vojaški oddelki. Iranske čete, bolje pripravljene in oborožene, napadajo in napredujejo na terenu, a iranska obramba je besna, in čeprav slabše oboroženi in nevajeni, se Iranci prav fanatično upirajo, in tako se večkrat dogodi, da morajo iraški oddelki zapustiti že zavzete položaje, in se umakniti v varnejše predele. Vendar je položaj Irana skoraj obupen. Temu je dokaz tudi odred versko-političnega vodje Homejnija, ki je preteklo nedeljo ukazal, da mora vojska dati orožje civilistom, da tako ves narod brani položaje pred napadalci v neke vrste sveti vojni. Medtem je Irak ponovno ponudil premirje, ki ga pa Iran ni sprejel. Pač pa je začel tudi politično ofenzivo, s pritožbami na Združene narode, medtem ko je obdolževal tudi Severnoameriške države, da so krive iraškega napada. Ameriški predsednik Carter pa je s svoje strani izjavil, da ZDA smatrajo, da je iraški vdor agresija proti Iranu. V spopadih pa pada na tisoče vojakov in civilistov. ZDA se zelo trudijo za osvoboditev ameriških talcev, ki že leto dni trpe ječo po zasedbi ameriške ambasade v Teheranu. Sedaj tečejo pospešeni pogovori, ki pa doslej niso prinesli sadov. Iran postavlja razne zahteve, na katere pa ZDA nočejo pristati. Med temi, npr., naj umaknejo štiri „leteče radarje“, ki jih je ZDA poslala Saudski Arabiji. V Ameriki ima predsednik Carter veliko interesa na svobodi teh talcev, kajti ta dogodek bi močno povečal njegove slabe volilne izglede. Iransko vlado pa kaj malo zanima ameriška notranja politika, saj imajo doma preveč težav. Med te težave spada tudi petrolejsko vprašanje. Strokovnjaki menijo, da je vojna tako grozno poškodovala petrolejske naprave, da v prihodnjih treh letih Iran ne bo mogel izvažati petroleja. Poleg tega bo obnova naprav na petrolejskih ležiščih stala državo vsaj 30.000 milijonov dolarjev. Za njih obnovo pa bodo tudi morali poklicati tuje strokovnjake, česar se je iranska vlada doslej trdovratno otepala. Vendar vojne 'še ni konec, in nje izid je nepredviden. Dotok orožja iz Evrope na bojna polja pa je nenehen. Eni imajo dobiček od te vojne, a tega dobička se kri drži. * V Štirideseta italijanska vlada BO SEDAJ VEČ STABILNOSTI? Pred tremi tedni je nepričakovano padla vlada v Italiji. Po daljšem času bolj ali manj nemotenega dela v parlamentu, saj je imela vedno zagotovljeno večino, je nenadoma prejela nezaupnico. Francesco Cossiga, tedanji ministerskl predsednik, je hitro podal ostavko in, ko je nanovo prejel poveritev za sestavo vlade, je kmalu odklonil sestavo vlade. Vendar so že tedaj razni opazovalci govorili, da je vladna kriza le taktična NEKAJ POGLEDOV... (Nad. s 1. str.) številnejši... Partizani so izšli iz it. kapitulacije, kot glavni dobitniki. Orožje, ki so ga po njih dobili, jim je zagotovilo nadmoč nad četniki. Ko so kot najmočnejši 'zagospodarili nad mnogimi kraji, so si postavili prvi cilj —■ fizično uničiti četnike... Zato so organizirali ljudska sodišča od Slovenije... pa vse do črne gore“ (Titov pokret.. ., 35). — Kot hrvatski glas naj citiram izseljenski Hrvatski kalendar 1946 (Chicago, 249): „Da ni bilo v Hrvatski II. it. armije, bi partizanstvo nikdar ne zaplesalo tako krvavo kolo in se nikdar ne bi povzpelo na Hrvaškem na oblast. — In Slovenci? Kakor piše polkovnik VI. Vauhnik v svoji Nevidni fronti, je tudi on sodeloval pri pripravljanju invazije AA v Jugoslavijo. član angleške misije pri slovenskih partizanih major Jones je celo osebno posegel v boj v korist partizanom: poznano je njegovo pismo (15. 8.), ki ga je pisal kot poziv slovenskim protikomunistom, naj stopijo med partizane. Odbitju tega poziva so sledile Grčarice in Turjak,, zavzeta z italijanskimi topovi in it. topničarji, sledile so kočevski proces in Jelendol, Mozelj in druge jame. Ostalo pa je še vedno odprto vprašanje invazije A A, na Balkan. „Pot preko Balkana je bila magnet, h kateremu se je vračala, pa kakor koli ste jo obračali, igla britanske strategije... Da so uprli AA vse sile na Balkan, so gotovo imeli svoje razloge za to. Če bi Angleži uspeli, bi se vojna končala vse drugače.“ (Trideset dan?, revija za kulturo, urednik Dedijer, Beograd 1947, str. 90). — Pa so bile še druge silnice, ki so z Zahodno zavezniške strani naravnost porivale Tita na oblast. poteza, da se le še bolj ojači vlada, da bi tako lahko izpeljala važne in potrebne ukrepe za ureditev domačega gospodarstva in raznih problemov na socialnem in političnem polju. Mandat za sestavo nove vlade je nato prejel Arnaldo Forlani, dotedanji zunanji minister in predsednik Krščanske demokracije. Njegovo delo je bilo kaj uspešno, kajti, komaj tri tedne po ostavki prejšnje vlade, je že mogel sporočiti predsedniku države, Sandru Pertiniju, da je sestavil novo močno koalicijsko vlado. Dotedanjo vlado so sestavljali demokristjani, socialisti in republikanci. V novi koaliciji so se pridružili še socialdemokrati, tako da imajo v parlamentu kar 90 sedežev večine nad opozicijo. V vladi imajo demokristjani 13 ministrov, socialisti 7, ostali dve strani pa vsaka po tri. Po drugi svetovni vojni, odkar so obnovili demokratično življenje, je sedanja že štirideseta vlada. Opazovalci ji napovedujejo daljše življenje kot pa prejšnjim, katerih značilnost je bila, zlasti v zadnjih letih, kaj kratko trajanje. V PEKINGU je princ Norodom Sihanouk izjavil, da se je sestal s francoskim predsednikom d’ Estaingom, in ga pozval, naj pri Združenih narodih predlaga sestavo oboroženih sil, katerih namen naj bi bil vzpostavitev miru, reda in obrambe v Kambodži, v primeru da bi se od tam umaknile vietnamske čete. PAPEŽ Janez Pavel II je sprejel v posebni avdijenci angleško kraljico Elizabeto II. Kraljica je obisk izvedla kot vrhovna predstavnica anglik. Cerkve, in sta s papežem oba izrazila zadovoljstvo nad rastočimi anglikansko-katoliš-kimi stiki. Po avdijenci so kraljici ponudili, da bi obiskala Sixtinovo kapelo, pa se je izgovorila, češ da nima časa. Medtem pa sta dva Angleža na trgu Svetega Petra delila letake, na katerih je pisalo: „Nočemo, da nas papež obišče“. Janez Pavel II. predvideva potovati v Anglijo leta 1982. FRANCIJA bo zgradila dve jedrni centrali na Kitajskem. Tako je objavil predsednik Valery Giscard d’ Estaing na obisku v Pekingu. Kitajci pa so malo pred tem izvedli eksplozijo atomske bombe, katere jakost je bila 200 kiloto-nov. MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI NA FILIPINIH so imeli zasedanje mednarodne turistične organizacije. Na osrednje slavje je šel tudi predsednik Marcos. Komaj dvajset metrov stran od njega, je eksplodirala bomba, a predsednik se je srečno rešil. Bilo pa je dvajset ranjenih, nekateri od teh težje poškodovanih. Neka teroristična organizacija je potem objavila, da je skušala ubiti predsednika. NA POLJSKEM je precej nezadovoljstva med delavci, ker vlada le prepočasi izvaja sklepe, na katere je pristala ob zadnjih stavkah. Vendar je preteklo nedeljo vodja neodvisnih sindikatov, Lech Walesa izjavil, da zaenkrat ne mislijo uprizoriti novih stavk. „Pod-vzeli bomo druge korake za obrambo naših pravic“, je dejal. AMERIŠKE VOLITVE, ki bodo prihodnjega 4. novembra vzbujajo pozornost po vsem svetu in polnijo strani časopisov. Ugibanja in ankete doslej kažejo, da je bolj priljubljen republikanski kandidat Reagan, kakor pa sedanji predsednik demokrat Carter. Vendar je razlika majhna, in toliko činiteljev, ki lahko nagnejo simpatije na eno ali drugo stran, da bo zadnja beseda padla šele, ko bodo znani volilni rezultati. MEDAMERIŠKA organizacija za tisk, ki druži predstavnike dnevnikov in revij širom kontinenta, je te dni zasedala v San Diego, Californija. Delegati so izrazili zaskrbljenost zaradi vedno večjega vmešavanja in kontrole vlad nad tiskom. Tudi v tistih državah, kjer ni odkrito vpeljana cenzura, je delo obveščanja vedno težje, in svoboda tiska vedno bolj omejena. LEONID BREŽNJEV je izjavil, da se ZSSR ne bo umaknila iz Afganistana. „Do konca bomo izpolnili naše obveznosti v Afganistanu“ je izjavil ob priliki obiska afganskega predsednika Babrak Kamala v Moskvi. Znan je problem hitrega prirastka prebivalstva v latinski Ameriki. Povezan je z revščino teh dežel in pomanjkanjem živeža splošno po svetu. Iz nekaterih svetovnih središč, zlasti v ZDA (npr. Mc Namara) bi ta problem naj-rajše rešili na ta način, da bi enostavno z dekreti predpisali, koliko prebivalstva sme imeti določena država. Javno govore o dejstvu, da so določena posojila revnim državam odobrena pod pogojem, da določene vlade uvedejo nasilno kontrolo rojstev. Vse te stvari počasi odjeknejo tudi med ljudmi. V težkih socialnih položajih je preprosto ljudstvo kaj lahko prepričati na omejitev rojstva. In, kar je še Dr. Tine Debeljak Dobili smo v oceno zadnje letno poročilo slovenske gimnazije v Celovcu, ki zdaj obstaja že 23 let in ki jo Slovenci smatrajo kot najvažnejšo pridobitev avstrijske mirovne pogodbe izpred 25 let. Ker je letos jubilejno leto te pogodbe, nas zanima stanje slovenske gimnazije iz tega poročila za leto 1979/80, ki ga je izdalo ravnateljstvo gimnazije (ravnatelj dr. Reginald Vospernik). Iz objavljenega pregleda šolskega o-sebja je razvidno, da je na njej nameščeno 38 učnih moči. Sledi razdelitev uprav-novzgojnih skupnosti (odbor šolske skupnosti obenem z zastopniki staršev in dijakov, kustosi zbirk itd), nato statistika posameznih ur po razredih ter šolska kronika. Nato imenik vseh učencev po razredih (razvidno je, da je prvi razred imel 2 paralelki, kakor tudi mnogo drugih npr. tudi 8. razr., 7. pa je imel celo — tri! (Podane so vse šolske naloge od 5. razreda naprej, kakor so jih pisali v slovenščini in nemščini; še posebej pa vse naloge pri letošnji že 18. slovenski maturi, ki jo je izmed 49 kandidatov izdelalo 43. Podan je seznam učnih knjig, ki so jih za slovenske narodne vede večinoma nanovo napisali že koroški Slovenci sami. Nato sledi statistika notranjega gibanja v zavodu samem. Vseh učencev je bilo letos 528 v 20tih razredih, dočim jih je bilo v začetnem letu 1957/8 — 101. Torej, več kot štirikrat toliko! 428,8%. Gotovo lepo znamenje za slovenstvo na Medtem ko v dušah vseh vernih Argentincev še vedno odmevajo glasovi Marijanskega kongresa v Mendozi, se mnogi sprašujejo, kako je mogoče, da so premnoga obveščevalna sredstva o njem tako malo poročala. In to je pojav, ki si ga je vredno bliže ogledati. Tukaj moramo znova ločiti stvari na dvoje delov. Po eni strani je časopisje v notranjosti države, ki zaradi posebnega večjega razpoloženja do vere in Cerkve, vedno bolj dostojno poroča o verskih dogodkih. Množične verske manifestacije najdejo tudi v sicer oever skem časopisju velik odmev. Večje je spoštovanje do cerkvenih dostojanstvenikov, in vera je sprejeta kot taka, ne pa kot politična sila. Če vzamemo mendoško časopisje za časa kongresa, je bilo vse polno poročil, komentarjev in fotografij Kongresa. Ne toliko, a vendar dovolj, je poročalo ostalo časopisje po notranjosti. Popolnoma drugače je bilo v Buenos Airesu. Razen ob začetku in zaključku, je bilo vse skoraj tiho. časopisi so prinesli papeževo poslanico, predsednikov govor in par podatkov, a nič več. Televizija je prenašala (državni kanal) otvoritev, potem pa žalostno molčala. Je bil uspeh kongresa prevelik za brezbožne interese? Revije pa, ki toliko strani posvečajo malenkostnim škandalčkom in praznim marnjam, so komaj omenile, kvečjemu prinesle eno sliko in komentar o kongresu. Določeni dnevniki pa so znova s pretiravanjem omenjali „politično stran“ tega cerkvenega zborovanja, in molčali o verskem navdušenju. Povrnimo se znova na prvotno točko: lastniki časopisja iz notranjosti so mnogo bolj versko prepričani ljudje, ali vsaj ljudje, ki vero spoštujejo. V Buenos Airesu pa je to drugače. Ako bi vsaj eden izmed časopisov posvetil večji prostor Kongresu, bi ostali, že iz konkurenčne narave, morali vsaj nekoliko bolje poročati. A odkar je žalostno propadel katoliški dnevnik „Pueblo“, glavno mesto najhujše, te omejitve se enostavno izvajajo s splavi. Tako se je vedno bolj pogosto dogajalo tudi v Boliviji. Stvar je prišla že tako daleč, da je katoliška Cerkev segla po ostrem ukrepu. Bolivijski škofje so odločili, da pade izobčenje na vsakogar, kdor bi pospeševal ali sodeloval pri splavih. Zdravnikom, bolničarkam in babicam je, pod kaznijo izobčenja, prepovedano nasvetovati, izvajati ali sodelovati pri splavih. Izobčenje doleti tudi starše, ki bi k splavu pristali. Splav je umor, razkroj življenja, toliko hujši, ker se prizadeti, še nerojeni nebogljeni otroček, ne more braniti. In prav splav je najhujša, a najbolj razpasena rakova rana moderne civilizacije. (127) Koroškem. Zanimiva je tabela, ki kaže, da gimnazijo obiskuje iz okolice Celovca 143 dijakov, iz okolice Beljaka 104 in iz Velikovca 247. Iz delavskih družin jih je bilo 171, iz kmetskih 171, iz uradniških 123, stanuje jih pa v raznih domovih (Mohorjeva družba in dr.) 310, vozi se jih od zunaj 189. Zelo nazorno je predstavljena letošnja šolska akademija ob sklepu leta, ki se je vršila pod geslom „Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš“. Na njej so dijaki nastopali v vseh jezikih, ki se uče na zavodu. To spoštovanje do vseh jezikov in narodov se je pokazalo tudi v izberi pesmih in v plesih. Priobčeni odmevi v nemškem in slovenskem tisku pričajo, da je bila akademija sprejeta z velikim priznanjem in pravilno ocenjena kot odra'Z razgibane kulturne delavnosti na zavodu kakor med koroškimi Slovenci sploh. To kaže tudi gojenje zborovskega petja, športa in strokovnih panog na gimnaziji. Tudi je zanimiva statistika o tem, iz katerih občin je največ slov. dijakov: iz Pliberka: 82 dijakov, iz Železne Kaplje 48, iz Št. Jakoba 42 itd., iz 17 občin več kot 10 dijakov. Vse to budi upanja na nov prerod na Koroškem v smislu Perkonigove-ga kulturnega sožitja med obema narodi-ma. Za rast slovenstva skrbi tudi slavi-stično-pedagoški seminarji za učiteljstvo na višjih šolah. Posebne strani so posvečene profesorjem, ki so v tem letu bili imenovani za višje študijske svetni- katoliške Argentine nima katoliškega dnevnika. In, kar je še hujše, argentinski katoličani se ne zavedajo, da je to težka praznina, ki se jim ob marsikateri priliki maščuje. Revije so, skoraj brez izjeme, v posvetnih ro'kah, še več, mnoge so kar sovražno razpoložene -do Cerkve. Druge so v lasti levičarskih kapitalov. Ostale pa izrecno posvečene filmskim in televizijskim škandalom. In končno vprašanje televizije: ta je pravzaprav v državnih rokah. Od štirih kanalov, sta dva direktno državna, .ostala dva pa sta intervenirana in jih vodijo državni komisarji. In vendar je vse vodstvo pod znamenje „ratinga“ in čim večjega gospodarskega uspeha. Kadar pa v vodstvu primanjkuje spoštovanja duhovnih vrednot (in to je popolnoma razvidno iz televizijskih programov), tedaj ni pričakovati kakega zanimanja za verske izraze. To pomanjkanje spoštovanja, poleg tega pa pravo nepoznanje, nezanimanje ali slabonamernost je bilo opaziti zadnje čase v dveh izrazih delovanja državnega kanala ATC. iPrva od teh je bilo predvajanje risanke „Nekoč je bil človek“, ki je zgodovina človeštva, a predvajana v popolnoma materialističnem duhu. Ta je povzročila tako hudo polemiko (tudi ob knjižni izdaji iste slikanice), da je vsaj nekoliko streznila vodstvo omenjenega kanala. A le za malo časa. ATC je par tednov za tem pričel izdajati literarno zbirko, kjer poleg priznanih svetovnih in domačih resnih avtorjev prinaša vrsto levičarskih, filokomunističnih in pornografskih knjig. Nov škandal, ki mu je znova iskati vzroka. Je to pripisati le nevednosti ? Ali je slabonamernost, infiltracija, ali kaj podobnega? In vse to spričo vlade, katere glavni namen je postaviti stvari v državi na pravo mesto. Vlade, ki je po vzgojnem mi-nisterstvu že prepovedala določene knjige po šolah, sedaj pa državni kanal izdaja iste avtorje, a njih najslabše knjige, za splošno uporabo. To je vsaj nesmisel, če že ne kaj hujšega. Pa pustimo to, in še besedo o sindikatih. Kot smo omenili pred kratkim, ko so zbrani sindikalisti napovedali sestavo OGT, je ta gremialna edinost bolj za „zunanjo uporabo“, kot nekatera zdravila. Znotraj ni edinosti. In to se kaže v izjavah sindikalistov, ki trdijo, da zaenkrat še ni mogoče sestaviti skupnega načrta za sindikalno delo. Kot v drugih držvah, bo moralo argentinsko delavsko gibanje počasi razumeti, kaj pomeni beseda pluralizem. Po skoraj štiridesetih letih zakonov, ki predvidevajo eno samo sindikalno usmerjenost (peronizem), prihajajo na dan težnje, ki kažejo, da tudi v sindikalnem peronizmu (ali peronističnem sindikalizmu, bolje), ne more biti vse uglašeno na eno samo noto. In to je, če stvar dobro preučimo, vendarle pozitivno. ke (tako dr. Wutte, prof. Franc Inzko, dr. Kupper, dr. Cegovnik). Priobčene so ob njih bio- in bibliografija. Osnovna razprava tega „izvestja“ je razglabljanje ravnatelja dr. Vospernika o tem, kaj bi pomenila predvidena reforma šolstva o integrirani skupni šoli mladine do 14 leta za slovensko skupnost. Pretresa dobre in slabe strani reforme z rezultatom, da je „naše bistveno vprašanje to, da ohranimo svojo osemletno obliko slovenske gimnazije. Vsaka druga rešitev pomeni smrtni udarec za našo ustanovo.“ Žalostna pa je zavest, da pri tako važni preuredbi šolstva v Avstriji Slovenci ne bodo niti vprašani. Zato je taka javna obrazložitev že zdaj potrebna. Drugo študijo pa je napisal prof. Malle o energetski situaciji v Avstriji in o sončni energiji sploh. Zadnji del Poročila pa je namenjen športnemu življenju med dijaki, njihovo srečanje nogometnega tekmovanja med gimnazijo v Ravnah in Celovcu. Zanimivo:, „bitka“ med obema koroškima slovenskima gimnazijama, le da se je ena rešila v matično Slovenijo. Na zadnjih straneh je opis šolskih izletov v Mauthausen, v Zlato Prago, in v Rim k papežu: fotografija kaže, kako .se ta rokuje s celovškimi slovenskimi dijaki. Lepo pričevanje o povezanosti z absolventi prejšnjih let je pregled, kaj so ti nekdanji učenci dosegli v življenju (navedbe poklicev), pri dosegi doktoratov pa so navedeni tudi naslovi njihovih disertacij, kot na pr. Slovenski tisk na Koroškem v 1. 1848-1900 (Dr. Malle), ali Kmečko vprašanje pri Lovru Kuharju-Prežihovem (dr. Messner) itd. To Poročilo je gotovo pomembno in razveseljivo v sicer tako tragični usodi slovenstva ob 25-letnici podpisa pogodbe. Bolivijski škofi proti splavu Med knjigami in revijami LETNO POROČILO CELOVŠKE GIMNAZIJE fac fSBIdwcmnmjm LJUBLJANA — Na ljubljanski teološki fakulteti je bil od 22. do 26. septembra ekumenski simpozij o duhovnem življenju na jugoslovanskih tleh v preteklosti in sedanjosti in obenem tradicionalno srečanje prefesorjev teoloških visokih Sol. Seminarja se je udeležilo 95 profesorjev in teoiogov iz Beograda, 'Zagreba, Skopja, Prizrena, Dja-kova, Makarske, Splita, Reke in Sarajeva. Udeležence so seveda „povabili“ tudi v Klub delegatov, kjer jim je podpredsednik IS SRS in predsednik „verske komisije “ SRS Dušan Šinigoj v imenu zvezne „verske komisije“ govoril o „določenih neenakostih v svetu, o polarizaciji sveta med dve supersili, o tretjem svetu, pa o revnih in o bogatih“, pozabil tudi ni na „v samoupravljanje usmerjeno socialistično družbo“. 'PODNANOS — Rojstna župnija skladatelja msgr. Stanka Premrla je slovesno proslavila njegovo 100-letnico rojstva. Pri proslavi je sodelovalo 160 pevcev iz župnij Otlica, 'Col, Vipavski Križ, Budanje, Goče, Vipava, Vrhpolje in Podnanos. Petje je vodil prof. Jože Trošt; med mašo so peli Premrlovo mašo „Pred stolom božje milosti“, po maši pa pet njegovih pesmi. Udeležilo se je maše s proslavo sicer precej ljudi, vendar bi po mnenju pisca poročila taka obletnica le zaslužila veliko večjo udeležbo. STREHOVCI — V 'Prekmurju je blizu Bogojine majhna vasica Strehovci, ki je pred vojno imela lično kapelico. Po vojni so jo „nacionalizirali“ in je služila izmenoma za „garažo vaške protipožarne brizgalne“, včasih pa le za „avtomobilsko garažo“. 'Po dolgem času so vaščani le dosegli, da so kapelico „denacionalizirali“. In 21. septembra so končali s prenovitvenimi deli, kupili so tudi nov zvon in postavili nov oltar s sliko sv. Jožefa delavca. ZADOBROVA — V Zadobrovi je 21. septembra kanonik Kvas 'blagoslovil temeljni kamen za nov „bogoslužni prostor“ in za župnijski dom. ŠMARTNO OB SAVI — Pred 550 leti se prvič pojavi v listinah ime cerkve sv. Martina v Šmartnem ob Savi. Šmarčani so jubilej slovesno praznovali 21. septembra, ko je mednje prišel nadškof Šuštar in je podelil zakrament birme 16 otrokom. Za jubilej je izšla tudi brošura „Šmartno ob Savi 1430-1980“, v veroučnih prostorih pa so pripravili razstavo 350 fotografij, ki so prikazale podobo kraja in ljudi nekdaj in sedaj. Šmartno je še védno podružnica župnije sv. Petra, toda redno nedeljsko mašo imajo že od leta 1912; dolgo let so hodili maševat profesorji iz škofijske gimnazije v 'Šentvidu. Od leta 1962 pa podružnico upravljajo lazaristi. Za ta jubilej so obnovili zunanjo fasado cerkve in obzidje, oltarni prostor pa so preuredili leta 1978. BEGUNJE NA GORENJSKEM — V Begunjah je 7. septembra nadškof dr. Šuštar blagoslovil prenovljen bogoslužni prostor in posvetil nov oltar. Prenovitvena dela znotraj in zunaj župnijske cerkve sv. Urha so trajala šest mesecev. Pri tem delu je sodelovalo nad 300 župljanov, ki so opravili 18.000 prostovoljnih ur dela. Na cerkvi so zamenjali 6000 strešnih opek, zakristijsko streho so znova prekrili s 2300 lesenimi skodlami, ki jih je pribil 80-letni Janez Kolman, postavili so nov strelovod, prenovili električno napeljavo, pozidali kamnito ograjo okoli cerkve, postavili zvonove na nove kovinske jarme in elektrificirali zvonenje. Notranjost so prenovili po načrtih inž. Franca Kvaternika, zidarska dela je izvršil mojster Pelko z Bleda, freske je restavriral ak. slikar Miloš Lavrenčič, Križev pot pa akad. slikar Tomaž Perko. LJUBLJANA — V prostorih ljubljanske teološke fakultete je 130 invalidov razstavljalo od 7. do 14. septembra svoje izdelke. Razstava je zbudila veliko zanimanje med občinstvom. Letošnja razstava je bila že peta po vrsti. UMRLI so od 15. do 21. septembra 1980: LJUBLJANA — Stane 'Perme, up.; Marija Ban r. Frank; Albert Pikuš; Josip Furman, up. v bančni svetnik; Peter Klinar, dolgoletni delavec zadružnega posojilništva in hranilništva; Ivo Re-miaš, dipl. ing.; Kristina Poznič r. Kavčič, 79; Matevž Blas; Danuška Homec; Tatjana Kenk r. Seme; Marija Pirc, up.; Franc Kraševec, up.; Janez Kuret, up., 81; Franc Radič, up.; Emil Schwentner, obrtnik; Anica Drobnič r. Dermota; Julij Zadnikar. RAZNI KRAJI — Anton Zupančič, 88, up. rudar, Loka pri Mengšu; Pavla Rozman, up., Muretinci; Terezija Potočar r. Žurman, Dolsko; Ida Cerjak, Zdole pri Krškem; Anton Bogataj, up., Idrija; Rafael Mozetič, up. žel., Škofljica; Marija Grad, Beričevo; Viktor Drolc, Motnik (prom. n.); Pepca Mrak r. Podgornik, Postojna; Franc Dacar, kroj. m., Reteče; Marija Eljon, 54, Kranj; Avgust Grum, up., 'Zalog; Franc Černe, 56, Novomesto; Venceslav Pikel, up., 80, Maribor; s. Marija Gabrijela Ana Vodopivec, notredamka, Ilirska Bistrica; Marija Uglešič r. Hafner, 75, Velika Gorica pri Zagrebu; Marija Prudič r. čuk, Rakek; Alojz Glivar, Dobrnič; Jože Klo-bučarič, delavec, Kočevje; Feliks Pozne, up., Oplotnica; Pavla Stare, Bled; Edvard Žolnir, 45, Galicija pri Celju (trak. n.), Gustl Tajhmeister, 81, Rimske Toplice; Jože Javh, 69, Škofja Loka; Franc Grobelšek, up., Šentlambert; Marija Saje r. Jevnikar, 70, 'Gornje Praproče; Hinko Zupan, 60, Jesenice (prom. n.); Josip Butinar, ing. agr., ustanovitelj Višje agronomske šole, Maribor; Marija Gregorič r. šubelj, Zadvor; Janez Stanič, up., Celje; Alojz Hribar, Lukovica; Franc Cimprič, up., Kočevje; Jože Ron-čelj, up., Kamnik pod Krimom; Peter Kukovec, up., Zavrč; Anton Gašparac, up. dimn. mojster, Kočevje; Tončka Normalli r. Zavodnik, Višnja gora; Marija Legat r. Slane, Rogaška Slatina; Pavla Fartek, Radomlje; Anton Vrščaj, up. kroj. mojster, 79, Črnomelj; Ivan Brinovec, up., borec za sev. mejo, 83, Celje; Janez Sternen ml., Verd. SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se v soboto dne 18. oktobra poročila gdč. Mira Lužovec in Peter Fal-kenstein. Naše iskrene čestitke. Umrla sta: dne 14. oktobra v Slovenski vasi Franc Lipovec, dne 15. oktobra, v fari pri sv. Jožefu inženir Valentin Lapajna. Naj počivata v miru. V ponedeljek 20. oktobra je umrl v 79 letu starosti pisatelj Jože Vombergar v Haedo na domu svojega sina arh. Jureta. Bog mu bodi plačnik. GA. MARIJA OBLAK — UMRLA Res, nera-z u m 1 jiva -za človeški razum so včasih pota, 1« jih začrtava božja previdnost. V najlepših letih življenja, ko bi lahko največ koristila pri u-smerjanju svojih doraščajočih otrok, je Bog poklical k sebi MARIJO OBLAK roj. PO-BERSNIK. Rodila se je 15. marca 1942 v Ljubljani. Svoja mladostna leta je vsled vojne vihre ob svojih starših preživljala v vsej skromnosti. Po težki begunski poti je začela ljudsko šolo v okrajnem kolegiju Santa Rosa. V vseh šolskih letih se je vedno odlikovala po svoji izredni vestnosti in doslednosti, te lastnosti je vcepljala tudi svojim otrokom in dosegala zavidljive uspehe. V 22. letu starosti se je poročila z industrijalcem CIRILOM OBLAKOM in v njunem zelo srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok. V miru in sreči sta preživljala zakonska leta in bila vsa radostna ob lepem in naravnem razvoju sadov njune ljubezni. Toda pred dobrimi šestimi leti pa se pojavi kot strela z jasnega neba prvi kirurški poseg in od tedaj naprej je nad -njima visel Damoklejev meč. V zadnjem letu se je stanje kljub vsej medicinski znanosti vedno bolj slabšalo in počasi se je približeval neizogibni trenutek, ki je dosegel svoj višek v sredo 15. oktobra ob 15,50 uri. Pokojna Marija je to nepopisno trpljenje prenašala res s pravim junaštvom. Le proti koncu je včasih lahno potožila svojim dragim, če ne bi bila duševno tako močna, bi te vrste že davno stale v arhivih Svobodne Slovenije. Medicinska znanost nam pripoveduje, da pri vseh še tako težkih boleznih 20% pripomočka so zdravila 80% pa duševno (psihično) razpoloženje bolnika, ta njen slučaj popolnoma potrjuje navedeno pravilo. Kot vsakemu naravno zdravemu človeku je bila tudi njej velika opora njena — globoka vera. Pokojnica zapušča poleg moža pet nedoraslih otrok, in sicer: 16 letnega Cirila, 15 letno Marijo, 12 letno Silvo, 10 letno Danico in 7 letnega Gabrijelčka. Ko je mali Gabrijelček zagledal svojo mrtvo mamo, je ves zaskrbljen vprašal: ...komu bom pa sedaj dal darilo, ki sem ga pripravil za materinski dan ? .. .vsem navzočim so se oči orosile ob tem nepozabnem trenutku. še posebne omembe vredno pa je junaško prenašanje vsega trpljenja s strani njenega moža Cirila, ki je kljub prezaposlenosti v vodstvu petih podjetij znal ohraniti mirnost in treznost. Tega so zmožni le duševno močni in veliki možje. Kot običajno se je začela ob 8. uri v stolni cerkvi. Maševal je č. g. dr. Starc in maša je bila darovana za vse žive in umrle člane Našega doma. Pel je mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Andreja Selana, mladina pa je v narodnih nošah prinesla argentinsko in slovensko zastavo kar je povzdignilo slovesnost sv. opravila. Po končani sv. maši smo se zbrali na dvorišču Našega doma k dviganju zastav, argentinsko je ob petju narodne himne dvigal g. predsednik M. Bogataj, slovensko pa boter Našega doma g. Ciril Oblak. Nato je predsednik povabil vse navzoče v spodnje prostore, v katerih se je razvijal sledeči kulturni program: Predsednik Našega doma je začel svoj govor s pozdravom vseh navzočih, predvsem pa zastopnikov domov in še posebej pozdravil predsednika naše centralne organizacije Zedinjene Slovenije g. Boža Stariha. Sledil je kratek opis opravljenega dela od zadnje obletnice, kar so navzoči pozdravili z bučnim ploskanjem. Nato se je zahvalil vsem vidnim in še posebej nevidnim sodelo-valcem, ki so s svojimi močmi pripomogli k tako lepemu uspehu. Posebno je omenjal vodstvo šolskega tečaja z gdč. Angelco Klanjškovo na čelu, nato duhovnega vodja č. g. dr. Starca, „ki tako lepo skrbi, da ne ugasne luč vere v srcih naše mladine“, voditelja mladinskega pevskega zbora g. Andreja Selana, vaditeljice telovadbe gdč. Lidijo Čopovo, režiserja g. Beznika in g. Willem-parta, voditelja folklorne skupine g. J. Bitenca in soprogo, voditelje raznih tečajev kot n. pr. ga. in g. Pfeiferja, go. Hrenovo, in še mnogo drugih, toda lista bi bila predolga. Nato je stopil na oder „naš župnik“ dr. Starc, kateri je podal kratko duhovno misel z željo, naj bi tudi v bodoče vladalo tako lepo razumevanje med Našim domom in vsemi ostalimi organizacijami naše organizirane slovenske skupnosti. Zopet smo imeli priliko slišati lepe ubrane glasove našega mladinskega pevskega zbora in še posebej kvartet Markovič. Zaradi izredno dobre akustike so vse lepo zapete pesmi prišle še bolj do izraza. Nato je sledil za vse navzoče zajtrk ob K zadnjemu počitku smo jo spremili v četrtek popoldan z mašo v Sanhuški katedrali, katere se je udeležilo izredno veliko število ljudi. Njeni ostanki počivajo na pokopališču Villegas in čakajo vstajenja. Vsa sanhuška srenja sočustvuje z njenimi domačimi z željo, naj bo tudi njim v veliko tolažbo vera in zaupanje v božjo previdnost. —č —e Bari loče 25. SLOV. SMUČARSKE TEKME Vsakoletna prireditev bariloških slovenskih smučarjev je doživela letos svoj srebrni jubilej. Sicer je od tistih dni, ko smo v zimskem neurju rinili v kočo v Nireco — tisto kočico, ki je pred časom zgorela — minilo že 29 let, a tu in tam smo imeli spomladi preveč opraviti in smo na tekme pozabili. Tako smo prišli do 2'5.-tih tekem šele letos in za to priložnost se je 5/10 zbralo na zgornjih catedralskih smučiščih rekordno število tekmovalcev: kar 32 smučarjev si je pripelo številke in to je družbica, ki jo še močni klubi redkokdaj •laaaaanaaaaBBBBBBBmaBaBSBaaBSBflBBBBBBBSBBaaasaaBBaaai 24. obletnica Našega doma postrežbi mladine in poslušali smo pro-nos slovenske radijske ure, katera je bila posvečena obletnici Našega doma. S tem jejbil dopoldanski del programa izčrpan, še dolgo časa so navzoči ostali v teh prelepo izdelanih prostorih in si ogledovali posamezne originalne izdelave, katere boste imeli priliko si ponovno ogledati v bližnji bodočnosti ob otvoritvi. Da ima Naš dom še veliko bodočnost je nam dokaz izreden napor, ki so ga doprinesli mnogoštevilni člani, ki so skozi ves mesec vsak dan delali od 6 ure popoldan do ene ponoči ali še dalj. Opazovalec je naštel nad trideset starejših in ravno toliko, če ne več mladine. Torej ni' samo denar, pač pa idealizem, ljubezen in požrtvovalnost so tiste moči, ki so ustvarjale naše ustanove v preteklosti in isto bo tudi v bodočnosti. Geslo: „Združeni v bodoči rod“ se spolnjuje tudi na tem področju. Popoldanšnji program pa je ponovno začel g. predsednik Našega doma s pozdravnimi besedami zastopnikov Narodnega odbora g. Tineta Debeljaka, Zedinjene Slovenije g. E. Cofa, Svobodne Slovenije ge. D. Petriček, dušnega pastirstva č. g. dr. Starca in vse ostale zastopnike domov in organizacij. Takoj nato je povabil na oder slavnostnega govornika g. M. Lobode (vsebina se objavlja v uvodniku) in nato se je začela igra Revček Andrejček v regiji nam že zelo poznanega režiserja g. Marjana Willemparta, scenografijo pa je pripravil kot običajno že priznani mojster g. Tone Oblak (kritika sledi na drugem mestu). Po končani igri je občinstvo z močnim ploskanjem dalo priznanje igralcem in režiserju, mladinska zastopnika pa sta izročila šopek rož režiserju in scenografu. Sledila je prosta zabava ob zvokih nam že poznanega Instrumentalnega ansambla in mladina je dala duška svoji sproščenosti. Pred dvanajsto uro se je že vse zaključilo in odšli smo na svoje domove v zadovoljstvu kajti zopet smo napravili en korak naprej. zberejo. Vse priprave so naglo odpravili stari strokovnjak Dinko Bertoncelj in dva mlada smučarska učitelja: Nejko Razinger in Rihard Godec. Tekme so bile sodobno organizirane: radijska zveza in elektronsko štopanje in je šlo vse kot po traku. Ni treba posebej povedati, da zdaj tudi vsi udeleženci tekem prav dobro smučajo, ?ato praktično ni bilo padcev na sporedu. Zmagal je Rihard Godec s časom 31” 3, drugo in tretje mesto sta si delila Matjaž in Marko Jerman z 31” 7. V soboto 11. t. m. smo v Planinskem Stanu razdelili spominske značke zmagovalcem raznih kategorij. Za kroniko navedemo razpored tekmovalcev po kategorijah in po doseženih mestih. člani: 1) Rihard Godec, 2) in 3) Marko in Matjaž Jerman 4) Nejko Razinger, 5) Grega Arko, 6) Peter Draj-zibner, 7) Tomaž Arko, 8) Cristian Rodriguez, 9) Viktor Simčič. Članice: 1) Janika Jerman, 2) in 3) Veronika Razinger in Vilma Moreschi, 4) Milenka Razinger 5) Alenka Mavrič, 6) Adriana Rodriguez. Naraščaj: 1) Bogdan Bertoncelj, 2) Blaž Razinger, 3) Veronika Rodriguez, 4) Andrej Bertoncelj, 5) Monika Kam-(Nad. na 4. str.) •■■HMIBIMimilUHIHIIMIMHUB „Revček Andrejček“ v San Justu Iz najnovejše knjige Milovana, Djilasa RDEČI IR O N A R H (6) Na štiirindvajseto obletnico ustanovitve je sanjuški Naš dom pripravil kot nastop sanjuške mladine znano „ljudsko igro“ Revček Andrejček v priredbi in režiji Marjana Willemparta in sceneriji Toneta Oblaka. Okrog 25 igravcev in še otroška skupina so ¡nastopili v tem dramatskem nastopu, ki ga prireditelji kratkomalo imenujejo „ljudsko igro“, ne da bi vedeli za ime avtorja, kajti tradicija je iz te igre v sto letih, odkar se je igrala prvič pri Slovencih, naredila že „tako ljudsko blago“, da nihče pri tem ne misli več na tujega pisca. V spominih večine med našim narodom živi Revček Andrejček tako kot Krjavelj ali Deseti brat: kot igravski lik, ki so ga v teh sto letih, ko se je pojavil nekako v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na prvih naših odrih, ki so bili tedaj še večinoma sobe po naših župniščih in gostilnah pa tudi kozolcih, predstavljali na stotine naših ¡pradedov, dedov in staršev. In ti, ki jim še živi spomin na bogve čigavega „revčka Andrejčka“, bi radi, da bi nekaj tega ljudskega odrskega blaga „iz malega sveta naših očetov“ spoznala tudi naša mladina v zdomstvu in ga tudi ona skušala podati po svoje. Naj ob Krjavlju, Spaku — Desetem bratu in Martinu Krpanu oživi tudi lik „revčka Andrejčka“, ki spada prav v tako vrsto „slovenskih vaških originalov“. Kakor rečeno: v spominu naših staršev je drama samo še slovenska „ljudska igra“, in le malokdo ve, da je to priredba avstrijske nemške planinske igre ,,S’ Nullerl“, ki ga je priredil v slovenščino Jaka Bedenek (menda pod psevdonimom Jaka Premisla). Spada tako v število prvih čitalniš-kih iger, ki so vžgale v Slovencih tisto igralsko vročico, po kateri smo še danes znani doma kakor v zdomstvu, da si ne moremo mi j’iti kakšnega Doma, kjer bi ne imeli gledališkega odra! Tista zajetna produkcija 500 rokopisnih prevodov v četrt stoletja raznih iger, prevedenih večinoma iz nemščine — med letom 1867, ko se je ustanovilo Dramatično društvo do novega gledališča 1. 1892, kar je češkemu literarnemu zgodovinarju Wolmanu dalo pod pero navdušeni stavek: “Ogromna produkcija ne samo za maloštevilni slovenski narod.“ Od tedaj s1ovimo Slovenci po tradicionalni ljubezni do „igranja“. Ob tej igri želimo, da bi ta ljubezen — ob njenem postanku mlada in vroča — postala tudi ena od slovenskih dediščin, ki jih mi moremo dati novi mladini. In sanjuški oder je segel v tako zlato skrinjo slovenskih odrskih spominčkov in postavil na oder „ljudsko igro“ Revčka Andrejčka „kot naše“ narodno versko blago, nekako prav ob njeni stoletnici. O igri sami kot dramatski literarni tvorbi ni mogoče na dolgo govoriti. Je tipičen odmev avstrijske poromantične dobe, pa še ne realistične, neke folklorne romantike, ki jo zanimajo ljudski originali, pa moralizatorična nota v poteku zgodbe, ki slabe kaznuje in dobro plačuje. Zloba se pokaže kot zloba, čednost kljub veliki preizkušnji, ko je že blizu obupa —- zmaga. Jasno, to se ve že od začetka. Vse drugo je napolnjevanje življenjske zgodbe, kjer važno vlogo igrajo oče, vaški mogotec in župan, ki zapodi hčerko iz hiše pod sumnjo greha in ker ji ne dovoli, da bi vzela hlapca, pa bogat sosed Janzon, ki se ženi, da bi priženil denar, a doživi osmešitev, in seveda revček Andrejček, ki pomaga po svoje k srečnemu koncu: k Anini zakonski poravnavi, pa Maričkini poroki z hlapcem Francetom. Veliko vlogo odigra tudi vaški tepček hlapec Janez, vaški kmetje, meščanski lovci, otroci in druge vmesne osebe so gradivo, s katerim naj režiser napolni to vaško idealistično podobo. Tipična čitalniška igra izpred sto leti. Povest ljudskih originalov in špill-mannskega moraliziranja. Taka je ta igra. V bistvu stara, ko je rodila, toda opravila je med Slovenci svoje odrsko-vzgojno delo. Toda za režiserja lepo odrsko gradivo. In v tem, kako ga je režiser obdelal, kako je razdelil prostor v eno samo sceno za vsa dejanja, kako je vkomponiral scenični prepad, in kako predvsem kolektivno gibanje, prizore ob Janzonu z otroki, je Willenpart uspel, kot bi morda nihče ne med našimi režiserji. Kako je izoblikoval iz igralcev tipe in karakterne like, je tudi njegova zasluga. Glavni nosivci dejanja so uspeli v celoti. To so zlasti Revček Andrejček (Franci Štru-belj) in -Stanko Jelen kot hlapec Janez, ki je ustvaril nepozabno postavo. K tem vrhom je treba postaviti čudovito igrav-ko-naivko Maričko (Metko Markovičevo), ki- jo smatram ta hip za najboljšo buenosaireško slovensko igravko. Tako sem imenoval tiste stebre, na katerih stoji uspeh igre. In ti so bili odlični in dobro postavljeni v igro, tako, da te niso motile druge pomanjkljivosti, na pr. premalo poudarjena odločnost in krutost županova, odločno preslabotna kolektivna scena lovcev. Ne morem imenoma imenovati posameznih igravcev in igravk, toda slednji med njimi je po svoje pripomogel k uspehu te sicer šibke, pa vendar zanimivo grajene vaške zgodbe. Zaradi zgoraj imenovanih glavnih odličnih igralcev in seveda zaradi režije Marijana. Willemparta, ki se je po dolgem času ¡spet pojavil na našem odru, je nastop „sanhuške mladine“ uspel. Vsemu sanhuškemu igralskemu mladinskemu ansamblu naše čestitke, predvsem pa režiserju. In seveda scenografu Tonetu Oblaku še posebej. td. TITOV OSEBNI STIL IN ODLIKOVANJA Veliko važnost je Tito polagal na svoje uniforme. Bogato zlato okrasje na njih so načrtovali umetniki. Preoblačil se je tri do štirikrat na dan, skladno z vtisom, kakršnega je hotel zbuditi. Njegov stol je moral stati vedno v -sredini vsakokratnega prostora in se je močno razlikoval od drugih sedežev. Pustil se je obsevati, da je bil vedno zagoret, tudi pozimi. Barval si je lase in hodil zelo strumno ter s tem dokazoval svoje mladostno počutje. Rokoval se je skoro s stegnjeno roko ob telesu tako, da se je moral hočeš nočeš skloniti, kogar je pozdravil. Izdelal si je tako svoj osebni stil. K temu so poleg gornjega itd. spadali tudi njegovi prejeti in oddani telegrami, bodisi če je šlo za tuje državnike ali za kake izredne prilike, če so jih časopisi objavili na manj pomembnih mestih ali manj važnih sploh ne, kot je to v svetu navada, se je Tito razburjal in končno pustil svoj kabinet intervenirati v tej zadevi. Odtlej so časopisi objavljali vse njegove telegrame na prvi strani v stolpcih namesto uvodnika. Zbiranje odlikovanj je spadalo že v višjo državno politiko. Treba je bilo slaviti vedno nove obletnice vseh mo- gočih dogodkov, v katerih je Tito imel glavno vlogo. Ob obiskih tujih državnikov ali njegovih v inozemstvu je bila izmenjava odlikovanj vedno vključena v obvezni protokol. Njegovo odlikovanjsko nagnjenje se je tako globoko vtisnilo v ljudsko zavest, da je beograjska partija povsem resno sklenila dati Titu še četrtič odlikovanje narodnega heroja zaradi uspešno prestane operacije. To namero je morala na svoje obžalovanje opustiti, ker se je bolezen nekaj komplicirala in je bilo ozdravljenje negotovo. Cel štab iznajdljivih „dekoraterjev“ se je prilagodil Titovemu prizadevanju za sijaj njegove oblasti. Vsi kongresi, zborovanja in parade so morali biti „impozantni“ in „velikopotezni“, vse v -senci Titovih portretov in njegovih izrekov. Vse je moralo izgledati kot sa-mohotno, kar še dolgo ni bilo res. Spočetka je res nekaj revolucionarnega navdušenja in strahu premaganih gnalo ljudi na cesto. Kasneje se je to sprevrglo v zdolgočaseno privajenost vedno enakega obredja slave. Propagandni odsek CK-ja Agitprop, kateremu je načeloval Djilas, je s časom izdelal natančen načrt do zadnjih podrobnosti: koliko naj bo slik tega ali onega imenitnika in v kakšnih izmerah; koliko tisoč udeležencev in koliko razstavnih vozov, kakšne dekoracije itd. S tem je bilo konec vsake samohotnosti. (Bo še) Slovenci v Argentini (Nad. s 3. str.) bič, 6) Diego Rodríguez, 7) Andrejka Drajzibner, 8) Klaudija Kambič, 9) Luciano Barozzi, 10) Martin Drajzibner, 11) Nicolás Barozzi. Veterani: 1) Boris Kambič, 2) Janez Drajzibner, 3) Blaž Razinger, 4) Fausto Barozzi, 5) Raúl Rodríguez, 6) Voj*, ko Arko. V A SLOMŠKOV nil meč, ko si odhajala v tujino, morda brez sina, 'brez moža, a si ostala ponosna, da nisi rodila izdajalca domovine. Prelita nedolžna kri, tvoje izjokane solze so biseri v slovenski grudi in seme novega slovenskega rodu. Tvoji globoki veri, tvoji požrtvovalnosti se moramo zahvaliti, da se naš rod v tujini ohranja in s ponosnim čelom zre v lepšo bodočnost.“ Domača zdravica Kol’kor kapljic, tol’ ko let je zaključila prisrčno počastitev našim materam. Ob dobri postrežbi in ob tolikih izrazih ljubezni ne dvomim, da so se dobro počutile. -—j PREDAVANJE DR. V. BRUMNA V okviru tečaja slovenskega jezika za odrasle, ki ga prireja Slomškova šola, je bilo v nedeljo 14. septembra četrto predavanje. Predavatelj je govoril o vsebini pouka na slovenskem tečaju. Predavanja so namenjena predvsem staršem, pa tudi vsem, ki bj^ si radi poglobili svoje znanje slovenščine. Da so ta predavanja naletela na tako lep odziv, je prav gotovo zasluga predavatelja, ki zna na poljuden in zanimiv način govoriti o navidez suhoparnih stvareh, a pri tem ohranja visoko kvaliteto. Verjetno je malo emigrantskih skupnosti, ki bi imele srečo, da imajo v svoji sredi osebnosti z ogromnim znanjem in ljubeznijo do stvari. Njegove bogate misli 'So našle velik odmev pri številni udeležbi. SESTANEK ODSEKA ZVEZE MATER IN ŽENA V nedeljo 28. septembra so se zbrale po nedeljski maši naše žene in matere. Sestanek je vodila gdč. Renata šušni-kova, ki je predstavila predavateljico go. lic. Tinko Šušteršič, ki nam je prikazala; sodobno prvo pomoč s posebnim ozirom na družino. Odveč je poudarjati, kako lahko ravno šene in matere, če so pravimo- poučene, obvarujejo svojo- družino nezgod in posledic teh. Hvaležen aplavz številnih udeleženk je pokazal, kako potrebna in koristna so taka predavanja. GRADNJA DVORANE V SLOMŠKOVEM DOMU V soboto 11. oktobra je odbor povabil člane in članice na informativni sestanek, da jih seznani o novih gradnjah v domu. Gre predvsem za dograditev Doma, kajti sedanja oblika je le prva etapa prvotnega načrta, ki ga je izdelal arh. Marijan Eiietz. V dragi etapi je predvidena gradnja dvorane in sanitarnih naprav v spodnjih prostorih. Predsednik Doma Matevž Potočnik je utemeljil potrebo gradnje dvorane, saj dosedanja dvoranica res ne more služiti vsem potrebam naše skupnosti; če pride le malo več ljudi, nastane gneča. Pri gradnji dvorane se bo mislilo na to, da bo prostor služil vsem našim dejavnostim na kulturnem, verskem, družabnem in telesnovzgojnem področju. Zatrdil je, da bo le dograjen Dom zares služil namenom, zaradi katerih smo se pred več kot dvajsetimi leti združili v enoto, ki jo s ponosom imenujemo Slomškov dom. Arh. Jure Vombergar nam je s diapozitivi prika-ka-zal tehnične strani gradnje in nakazal razne možnosti pri dokončni uresničitvi načrta. Oba referata sta bila sprejeta s toplim odobravanjem, nakar je sledil konstruktiven razgovor s predlogi- MATERINSKA PROSLAVA V soboto 18. oktobra smo praznovali v Domu Materinski dan. Z vso ljubeznijo so ga pripravili učenci Slomškove šole, pod vodstvom požrtvovalnih učiteljic in učiteljev, in pa krajevna odseka mladinskih organizacij. Materialno plat priprave in izvedbe pa je imel v rokah šolski odbor pod vodstvom Lojzeta Lavriča. Program je bil pripravljen tako, da so nastopili vsi šolarji, in _ teh ni malo, naj šibo že posamično ali pa v skupinah,, s petjem, deklamacijami in prizorčkom. Malčki iz vrtca so s svojo prisrčnostjo in korajžo namah osvojili dvorano, posebej seveda še mamice in očke. Ko smo občudovali naše „učenjake“ iz 8. razreda, s kakšnim zanosom so nastopali in kako lepo jim peče naša beseda, smo znali šele prav ceniti delo naših učiteljev, ki so začenši v otroškem vrtcu začeli razvijati talente naših otrok in jih potem stopnjevali z leta v leto. Za vse to delo je le eno plačilo: Iskren Bog plačaj! Svoj poklon materam in starim materam so pripravili tudi mladinci. Dekleta so občuteno zapela Rdeči sarafan, Tine Lavrič pa je doživeto podal Večerno molitev iz Cankarja. V imenu obeh mladinskih organizacij je nato spregovorila gdč. Klavdija Malovrh. Ko je čestitala materam in starim materam za njihov dan, je nadaljevala: „O, slovenska mati, mati mučenica! Kruto te je presu- Po športnem svetu KOŠARKARJI ljubljanske Iskre-O-limpije so igrali v Barceloni na 10. turnirju za pokal Ramona Pericaya. V prvi tekmi so premagali Ljubljančani ekipo Hospitalet s 83:76, v finalu pa še Man-reso s 101:88 in tako osvojili skoraj meter visok pokal. NA JUGOSLOVANSKEM DRŽAVNEM KOLESARSKEM PRVENSTVU v gorski vožnji je Kranjčan Bojan Ropret osvojil naslov prvaka. Proga je bila dolga 10 km in sicer je vodila iz Zgornjih -Gorij na Pokljuko z višinsko razliko 700 m. Ropret jo je prevozil v £3,27 minutah. Mladinski prvak je postal Pavlič s 25,22. Mlajši mladinci so tekmovali na progi 5 km od Zatrnika do Mrzlega studenca na Pokljuki; prvo mesto je zasedel Papež, član novomeškega Novoteksa, s časom 14,17 minut. Ropret je zmagal tudi na krožni progi okrog Dola pri Ljubljani na dirki na kronometer, člani so vozili tri kroge in je proga 'znašala 48,6 km. Ropret je bil prvi s časom 1,02:25,7, drugi je bil Udovič, prav tako član kranjske Save. Pri starejših mladincih je na 32,4 km zmagal Čerin (Astra) s 42,32:0, pri mlajših mladincih na 16,2 km pa Pintarič (Astra) s 21:39,1. VETERANI teniškega kluba Olimpija so z zmago nad veterani zagrebške Mladosti osvojili naslov državnih prvakov. Veterani so imeli dosedaj sedem tekmovanj, zmagali pa so doslej enkrat Trešnjevka in Crvena zvezda, dvakrat Partizan in trikrat Split. V TEKMOVANJU za Karavanški hokejski pokal vodi avstralski klub Kapfenberg, hud tekmec mu bo celovški KAC, dočim -se. bosta Olimpija in Jesenice morala zadovoljiti s tretjim in četrtim mestom, zadnje mesto pa je „oddano“ graškemu ATSE. Prijave za Počitniški dom dr. Hanželiča Odbor Počitniškega doma vabi Slovence, ki hi želeli preživeti počtinice v Počitniškem domu v Doloresu, da se pismeno prijavijo odboru v času od 1. do 30. novembra na naslov: Ramón L. Falcan 4158, 1407 'Buenos Aires. Počitniški dom bo za odrasle Slovence odprt od 12. januarja do konca februarja 1981. Odrasli Slovenci naj sporoče odboru imena oseb, starost otrok in_ čas, v katerem želijo preživeti počitnice v Počitniškem domu. Sprejemajo se slovensko govoreče osebe. Prednost imajo družine z več otroci in družine, ki so bile lani odklonjene zaradi pomanjkanja prostora. Prijave bo reševal odbor Počitniškega doma in bodo prosivei pravočasno dobili obvestilo, v katerem bo označena višina oskrbnine in znesek, ki ga je treba plačati v Kreditni zadrugi SLOGA kot predplačilo na oskrbnino. KAR NAENKRAT BO TU ; ■ B B B NEDELJA, 30. NOVEMBRA T. L. KO SE BOMO NA SLOVENSKI PRISTAVI V CASTÉLARJU DOBILI VSI PRIJATELJI SLOVENSKE RADIJSKE ODDAJE „SVOBODNA SLOVENIJA“. V DUHU SE PA DOBIMO VSAKO NEDELJO ZJUTRAJ PO RADIJSKIH VALOVIH OD 8h DO 8,30 — RADIO ANTARTIDA j OB ZVOKIH SLOVENSKIH MELODIJ OSKRBITE SI SREČKE — VSTOPNICE! \ ■ ■ H PO $ 60.000,— V VSEH SLOVENSKIH DOMOVIH, V SLOVEN- I SKI HIŠI IN V ZADRUGI „SLOGA PRIPOROČATA: MEDORGANIZACIJSKI SVET IN ZEDINJENA SLOVENIJA. B B .PONOSNI SINOVI SLOVENSKEGA RODU!“ S » O ZVEZNA ODBORA VABITA VSE ROJAKE NA S F Z 28. mladinski dan, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, v Slovenski vasi O ob 9.15: dviganje zastav v Hladnikovem domu 9 ob 9.30: mladinska sv. maša v cerkvi Marije Kraljice • ob 10:30: začetek športnih tekem O ob 13.00: kosilo 9 ob 17.00: kulturni program, na katerem bo sodelovala mladina iz Carapachaya, Castelarja, Ramos Meji je, San Justa, San Martina in Slovenske vasi 9 Nato za .vse prijetno -razvedrilo Organización Eslovena m 9 T. E. 651-5885 INMOBILIARIA HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO Od 6. oktobra naprej stopi v veljavo I. V. A. POSVETUJTE SE PRI NAS. •••••••»»»«a®®»®®®®»»»®®»®®»«® ® .7. H m *■. ., OTROCI, NE POZABITE! 2. NOVEMBRA: VELIKI NAGRADNI RISARSKI NATEČAJ ZA NAŠO LJUDSKO IN SREDNJEŠOLSKO MLADINO PODROBNOSTI PRI VODSTVU ŠOLE ALI V “SLOGI”. V ■ lili II PRODAM dve zemljišči: Eno v ulici Gral. lornos 3080, Villa Centenario, jomas de Zamora in drugo v ulici Guido Spano 4220, Slovenka vas, Remedios de Escalada. nformacije: Gral Hornos 3056, Villa Centenario, L. de Zamora. '■■■■■■■•■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Slovenci po svetu Venezuela IVAN ROJNIK - UMRL Nenadoma nas je zapustil in odšel v večnost naš rojak Ivan Rojnik, zadet od srčne kapi. Rojen je bil v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah. Pokojni ima mnogo zaslug za slovensko skupnost v Venezueli. On je prosil in iskal slovenskega duhovnika in je v tem iskanju tudi uspel, da je leta 1958 prišel slovenski duhovnik v Caracas. Zanimal se jp za vse slovenske probleme in bil naročnik mnogih slovenskih listov in revij. Slovenska skupnost v Venezueli ga bo močno pogrešala. Dobri Bog naj mu nakloni večni mir in pokoj! ESLOVENIA LIBRE Editor y director: Miloš Stare REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit OBVESTILA SOBOTA, 25. oktobra: Proslava Narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave V Slovenski hiši. Obenem se bomo spominjali 75-letnice prve slovenske gimnazije, to je v škofovih zavodih v Št. Vidu. V Slovenski hiši nadaljevanje Filozofskega ciklusa predavanj dr. Milana Komarja. Pričetek ob 16. uri v mali dvorani. NEDELJA, 26. oktobra: 28. zvezni mladinski dan SDO in SFZ v Slovenski vasi. NEDELJA, 2. novembra: Po vseh krajevnih Domovih Veliki nagradni risarski natečaj. (Organizira SLOGA) SREDA, 5. novembra: Sestanek Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši oh 17. uri. Predaval bo ured. Tone Mizerit. NEDELJA, 9. novembra: Obletnica blagoslovitve Slovenskega doma v Berazateguiju. Celodnevna prireditev. SOBOTA, 15. novembra: V Slovenskem domu v San Martinu ob 20. 30 Finžgarjeva igra „Razvalina življenja“. DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija pripravlja šolsko kolonijo v počitniškem domu dr. Hanželiča od 26. decembra do 10. januarja 1981. Prijave, s -številko osebnega dokumenta prijavljenca, sprejema pisarna Zedinjene Slovenije. Cena bo naknadno objavljena. Učiteljska seja bo 29. oktobra — na naš narodni praznik — ob 20, uri v Slovenski hiši. MMHHIHUHIiniHaiHIHHMUaiHMHiaKEhmHI .- ' - '■— ....... ■ «•*** -i- - ■ Igralska družina ■ ■ Slovenskega doma j v San Martinu * ■ ■' L’.„‘ .... , 1 ’ 3m bo v soboto, 15. novembra predvajala igro ■ ■ ■ „ RAZVALINA ŽIVLJENJA “ spisal Franc Šaleški Finžgar : -s i §lê l FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5776 H C rt t mm äfi «c 1 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za L 1986: za Argentino $ 88.000.—, pri pošilja-nju po pošti $ 93.000.—; ZDA in Kanada z avionsko pošto 40 USA dol.; obmejne države Argentine 35 USA dol.; Avstralija 60 USA dol.; Evropa -13 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa z navadno pošto 35 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101, BUENOS AIRES, T. g. 33-7213 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público CANGALLO 16« BUENOS AIRES pritličje, pisarna. 2 T. E. 35-8827 Prof. dr. JUAN J ES US RLASNIK ■ ■ B specialist za ortopedijo in travmatologijo | MARCELO T. DE ALVEAR 1241, PRITL. ■ CAPITAL FEDERAL T. K. 393-383$ ■ ■ | Ordinira v torek, četrtek ln soboto 5 od 17 do 20. Zahtevati določitev ■ ure na privatni telefon 666-4366. B B «nMaMiMMMMBaaaBBBBaBB(iB*flBWBBBa:EiiBaaaaaM«aauBi inH8esanoH8BaMBa88enttaia«»Daaa:8B