Heesivisno politično glasilo ^a SI©wesioe Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev. t s Z mesečno prilogo Slovenska Gospodinja t Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista' v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoii pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3krat. za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Krst in preporod! — Ob grobu narodnih mučenikov. — Krvava kronika nemškega vojaštva. — Kdo izdaja avstrijsko domovino. — Politične vesti. Iz slovenskih dežel. — Kranjsko: Razno. — Umetnost. — Književnost. — Raznoterosti. Podlistek: Usoda. Krst in preporod! „Vstani borni narod moj.. .“ Gregorčič. Človek se najprej rodi, potem je šele krščen. Slovenska Ljubljana je bila najprej krščena s krvjo nedolžnih žrtev, potem se je prerodila v lepo belo Ljubljano. Slovensko pohlevnost so morali vojaški bajoneti in streli iz vojaških pušk vzdramiti, da se je potegnila za svojo pravico. Dogodki prelitja nedolžne slovenske krvi so znani, v širnem svetu se govori o njih, toda poročila v nemških listih so neresnična, v njih je ljubljanski talmi-Nemec nedolžna ovca, pohlevni Slovenec kanibal in tolovaj, nevaren človeškemu življenju in tuji lastnini. Ko smo danes teden pisali uvodnik o ptujskih izgredih, smo rekli, da se morajo po širni Sloveniji izvajati naj hujše posledice zoper Nemce. V mislih smo imeli posledice e d i n o na gospodarskem polju in niti sanjalo se nam ni, da bi se posledice izvajale s hrupnimi demonstracijami in s pobijanjem šip. To se je pa vendar zgodilo, saj kri ni voda, in čeprav moramo obsojati te izgrede, smo bili vendar veseli, da se ni nobenemu človeku nič žalega zgodilo in storilo. Tudi ljudstvo bi bilo se pomirilo takoj, ko je dalo duška svoji ogorčenosti, toda naše oblasti so poklicale orožništvo in poklicale so nemške vojake 27. pešpolka, ki so besni od sovraštva do Slovencev. Župana Hribarja, ki je vendar policijski šef v Ljubljani, se ni klicalo k deželni vladi, ko so se posvetovali glede varno- Usoda. Novela. Spisal Josip Premk. (Dalje.) VI. Prve večerne sence so zaplesale po kotih, v sobi je bilo pol mračno in ko je Olga spustila gardine, je bilo skoro popolno tema, le zdaj pa zdaj se je iz te teme pokazala rdeča lučica, za hip jasneje, potem zopet slabeje — Bonifacij je sedel na divanu in kadil. Ko se mu je Olga zopet približala, je skoro ni videl, začutil je le ob sebi njeno toplo telo in na rami malo ročico, ki se mu je ovila okoli vratu. Ko je položil ostanek cigarete na porcelanasti pepelnjak, ki ga je v temi komaj utipal na mali mizici poleg divana, se je naslonil nazaj in ovil desnico Olgi okolo pasu. Pramen njenih las ga je pobožal po licu in tedaj se je sklonil in počasi so drsale njegove ustnice od oči tja do njenih ustnic. „In vendar, vendar te ljubim tako nepopisno," je izpregovoril, da je pretrgal mučni molk, ki je vladal med njima. stnih odredb. Deželni predsednik je vzel oblast v svoje roke in poklical vojaštvo na pomoč. — Petek, soboto in nedeljo so se ponavljale demonstracije, ki so se pa v slednjih dveh dneh obračale proti vojaštvu, ki je izzivalo in tako brutalno nastopalo, kakor bi šlo proti naj hujšim sovražnikom. Kakor divjaki so dirjali dragonci ter tepli s plosko sabljo ljudi in kdor se ni hitro umaknil, je bil v smrtni nevarnosti. Nemški vojaki Belgijci so klicali iz vrst „heil", „windische Hunde" in take izraze, toda kljub temu ni ljudstvo napadalo, ni metalo kamnov, ni streljalo, kakor lažejo nemški časopisi. In potem so se začuli streli. Mlad poročnik, besen sovražnik Slovencev, je ukazal streljati na majhno gručo ljudi, ne da bi imel povoda, ne da bi se držal tozadevnih strogih predpisov. In ljuti vojaki so ušli iz vrste, tekli za ljudmi ter oddajali posamič strele kakor na bežeče zajce 1 In tekla je kri! Dva sta se mrtva zgrudila in nedolžna kri je namočila njih rodno zemljo. Nebroj ranjencev je obležalo v krvi, ki bi tudi izkrvaveli, ako bi ne bilo hitre zdravniške pomoči pri rokah. Tožni, polni žalosti in sočutja stojimo zdaj ob grobu nedolžnih žrtev. Solze ogorčenja nam silijo v oko in vprašamo se: zakaj, zakaj je moralo to biti? Dve imeni: Adamič in Lunder pomenita zdaj preporod slovenskega naroda. Narodna mučenika sta postala mladeniča in iz njih krvi je vsklila zavednost slovenska in bratovska ljubezen. Zgodil se je takorekoč čudež, da sta si nasprotni stranki ob grobu segli v roke in vroče upanje nam napolnjuje srca, da bo ta sprava imela dobre posledice za naš bratomorni boj. O dogodkih v Ptuju smo že pisali, da se združimo na skupen odpor, na skupno obrambno delo naših narodnih svetinj. To se ni zgodilo, „ Kako si mogel prebiti celi dve leti tako osamljen, ko si vendar vedel, da so bile vse moje misli vedno pri tebi. O ti!" Gladila ga je po kodrih in včasih se je sklonila in ga poljubila. „Jurij se torej danes ne povrne?" jo je poprašal tiho in jo pobožal po licu. „Dejal je, ako ga ne bo do mraka, da ostane v trgu. Ponoči se gotovo ne bo vračal!" Medtem pa je korakal Jurij črez mračno polje z globoko sklonjeno glavo. Mesec dni je že poteklo, odkar je prišel Bonifacij k njemu, ki se ga je tako veselil — mesec bolečin, ki jih je znal skrivati pred obema. Že takoj prvi dan je opazil, da sta si Bonifacij in Olga bližja kot si je kdaj preje mislil in poznejši dnevi so mu to slutnjo samo potrdili. Bogzna kako ljubeča mu ni bila sicer nikdar. V svoji otožni zamišljenosti, kateri ni vedel vzroka, ga je mnogokrat celo poprosila, naj jo pusti samo. Sedaj, odkar je prišel Bonifacij, so rože v njenem licu nenadoma zopet vzcvetele in njene ustnice so se krožile venomer v nasmeh. Vedno je hitela k njemu, mu razkazovala, kar ga ni morda popolnoma nič zani- pač pa je našel veličastni pogreb nedolžno ustreljenih mladeničev vse stranke v bratski slogi. Bilo ni drugega pričakovati. Cela Slovenija žaluje, v vseh srcih kipi in drhti edm® žalost za umorjenima, ljubezen do rodne grudi. Strankarsko sovraštvo nima več prostora v naši duši, vsi smo bratje, sinovi malega naroda, ki je moral dati dve mladi, nadepolni življenji, da se je zavedal svojih pravic, svojega obstoja. Naš borni narod je vstal! Ponosno je dvignil svojo poprej pohlevno glavo in zdaj gleda samozavestno v svet. Ne bo več klonil glave pred tujcem, ne bo več dajal tujcu svoj težko zasluženi denar. Svoji k svojim! se razlega klic po zdaj res slovenski Ljubljani, po zelenem Štajerskem, po kraševiti Goriški in Primorski. Vsi dobro misleči so se združili, otresli se hlapčevske ponižnosti napram tujcu in rekli: Ti zase, mi zase! Lepša zarja vstaja slovenskemu narodu. Bič, ki ga je doslej tepel, bo odslej vedno našel slovenske stranke složne in če se bo še tako udarjalo od zgoraj po njem, bodo ti udarci olajšani, trpeli jih bomo složni in edini ter tudi skupaj pokazali moč, kajti ponižnosti in hlapčevstva je danes konec! 6b pira narodnih mučenikov. Govor župana Hribarja: Jasno nebo se razpenja nad nami in solnce pošilja na zemljo vseoživljajoče svoje žarke. Okrog nas pa veje hladen dih smrti. Pred odprtim grobom stojimo, v katerega smo ravnokar položili trupli dveh prezgodaj preminilih bitij. Solza se nam utrne, ko vidimo zagrebati mrliča, ki je dokončal po življenju, polnem nad in prevar, svoje potovanje po tem svetu. Solza sotrpinstva je to in solza sočutja. malo in se nasmehnila, ako ga je zagledala le od daleč. Za njega — soproga ni imela skoraj več besede in ako jo je kaj poprašal, odgovorila mu je razstreseno — njene misli so bile vedno pri Bonifaciju. Da bi jo posvaril, zato ni imel moči, preveč jo je ljubil, a da bi trpel še nadalje, tudi ni mogel. Včasih se je spomnil umrle Danice, ki mu je govorila, da ga ne bo ljubila nobena več tako in tedaj mu je bilo hudo za njo. Ali je to osveta usode? — — Torej mu ni bila samo „znanka," kakor mu jo je bil predstavil. — Že takrat sta se gotovo ljubila in on je prišel in jima pokvaril to srečo. — Ob takih mislih je začutil, da ima Bonifacij pravico, da se maščuje nad njim, ki je tako hitro pozabil ubogo Danico. Nem je- hodil po cele dneve okolo vile, včasih zavil celo med polje in nekaj mu je šepetalo noč in dan, da nima več pravice do nje, da se mora umakniti. . . — In ona, ki jo je tako ljubil, ga je varala . . . — Pa saj ga ni ljubila nikdar, žalovala je za Bonifacijem, za to je bila mnogokrat tako Srce pa nam mora pokati toge in žalosti, ko stojimo ob grobu mrličev, ki nista poznala še bridkosti življenja in ne njega prevar, katerima je marveč življenje bilo pisana livada, polna najlepšega cvetja; ob grobu mrličev, ki sta gradove svetle zidala si v oblake. Koliko najlepših nad, ki so napolnjevala nju mladi srci, polagamo z njima v grob. Od petnajstletnega mladeniča, tihega in marljivega dijaka, Ivana Adamiča, ljubljenca svojih roditeljev, poslavljamo se danes. Blago bitje bilo je to, ki se je prikupilo vsakomur, ki ga je poznal. Iskreno je bil vdan svojima danes od tuge in žalosti sključenima roditeljema, srčno je ljubil svoje brate in sestre, s pravo mladeniško vnemo je gorel za svoj rod in dom. In še v trenotku, ko so ga zapuščale življenja moči izzvenela je zadnja nežna struna njegovega srca v veličasten akord: „Umiram!“, je dihnil predse; „a ne povejte tega moji materi, ker sicer bi tudi ona umrla". Kako koristen bi bil ta blagi mladenič mogel postati svoji rodbini, rodnemu mestu, svojemu narodu in državi, da mu ni predčasno ugasnilo življenje 1 In Ti, Rudolf Lunder, kaka neizrekljiva, kaka pretresljiva tragika je v Tvoji usodi! Dovršivši učno svojo dobo in postavivši se na lastne noge, poiskal si si ravno izvoljenko, da ustanoviš z njo domače svoje ognjišče. Ob roki svoje neveste si šel, od radovednosti gnan, na usodepolni kraj. Kar se sproži puška ter Ti predere mlado srce. V rokah mlade svoje neveste si izdihnil mlado svojo dušo in sirotica, ki si je v svojem srcu že slikala blaženi trenotek, v katerem jo popelješ pred altar, tone danes v potokih solza ob odprtem Tvojem grobu. Ali je za njo in za svojce obeh pokojnikov kaj utehe in tolažbe? O da! — Uteha in tolažba njihova bodo naj solze, ki jih pretaka ob tem dvojnem grobu večtisočglava množica; uteha in tolažba bodi jim globoka žalost, v katero se je zavila vsa slovenska domovina. Uteha in tolažba bodi jim pa tudi zavest, da sta pokojnika po nedolžnem prelila kri ter postala narodna mučenika. Mučenička kri pa je delala še vedno čudesa.. Tudi vajina mučenička kri, Ivane in Rudolfe! mora jih storiti. In zares, prvi čudež godi se v tem trenotku ob Vajinem grobu. Tukaj sredi ravnega ljubljanskega polja, v očigled gorskih velikanov, ki obkrožajo krasno našo domovino, pod vedrim nebom, s čigar visočin zreta Vidva na nas, polnijo se srca nepregledne množice s svetim ognjem za domovinsko stvar in ustna te množice šepečejo nemo prisego: služiti sveti domovini z vsem žarom in do zadnje kaplje krvi. Ako Bog da, ni daleč drugi čudež, ki ga stori vajina po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema obeh sedaj med sabo nesložnih slovenskih političnih strank. Vama nedolžnima mučenikoma: večni spomin! otožna, zato je bilo njeno lice v jutru mnogokrat objokano . . . — Proč, proč, tu ni več prostora za njega! — Ta misel mu je bila vedna tovarišica in naposled se je udal z obupa polnim srcem. Šel je v trg, o, kako težka je bila tista pot in debelo ga je gledal notar, ko mu je narekoval . . . Crez polje je legla že popolna noč, a Jurij ni videl ne zvezd, ne bledega meseca, ki se je vozil po nebu prav tako v srebrni barki, ko tisto noč, ko se je porodil tam v svetogorski vasici nekdo, ki je bil vsej občini v sramoto . . . Šel je črez polje in globoko mu je klonila glava kakor človeku,, ki omaguje pod težo življenja. Čudne misli so se podile po njegovi glavi, a niti ena ni bila prava, niti ena rešilna; vedel je edino, da mu je odvzeta ona, ki jo je ljubil bolj ko vse in da ni za njega več tolažbe. Danica je mrtva, a Olga živi Bonifaciju! Da, tam daleč, tam v svetogorski vasici se vrsti križ za križem, tam počiva ona, ki je trpela celih dvajset let, ona, ki jo je uničil in umoril — on sam . . . In zdaj se maščuje Danica! Govor dr. I. Tavčarja: Pokopali smo Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča! Zadnji je bil Še otrok, a ubit je bil v državi, ki ga je rodila, in katera bi ga bila morala nositi na svojem srcu. Mi jokamo, mi zdihujemo, in pretresa nas krvava zavest, da država temu revnemu delavcu, temu ubogu otroku ni drugega dala kakor prezgodnji grob! Pa ta grob se še ni zaprl, že ga skušajo onečediti sovražniki našega naroda, ki lažejo, da so nemške puške morale pokati, ker je letelo kamenje, ker se je grozilo z revolverji! Te sence mi na nesrečna ta groba ne pustimo pasti! Vsi, kar nas je tu, slovesno pričamo pred Bogom in pred ljudmi, dasta tadva, ki počivata tu spodaj v slovenski zemlji, krivično pod plaščem zakona zgubila svoje mlado življenje, da sta bila ubita, ne da bi se bila le za las pregrešila proti postavi. Posušile se bodo solze tistih, ki so Rudolfa Lundra ljubili, utihnil bode jok obupanih staršev Ivana Adamiča, ali ta dva groba bodeta še dolgo kričala proti nebu, kričala o tem, kako se je avstrijska uprava v letu, ko smo praznovali šestdesetletnico cesarjevega vladanja, lahkomišljeno in pregrešno igrala s človeškimi življenji. Zapisano je: prepustite maščevanje Gospodu! Prav, naj jih Gospod kaznuje, z vestjo ki naj jih kakor gad pika vse dni življenja! Ali nekaj je, česar ne moremo prepustiti nikomur drugemu! Morda se tolažijo, da bo trava prav kmalu zarastla ta dva groba, in da bo kri Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča, ki je prala tlak ljubljanski, pozabljena, kakor škaf izlit vode. Mi prepuščamo sodbo Gospodu, ali vzlic temu pa zahtevamo z vso silo, da da zakon, pod katerega plaščem sta bili ti revi tu spodaj ubiti, popolno zadoščenje za kri, ki je tekla! Ob gomili teh dveh mučenikov bodi povedano, da ne bodemo dopuščali, da bi se p o 1 e p i a v s t r i j s k i n a v a d i potlačila ta grozovita krvološtva. O komur preiskava izkaže, da je kriv, temu bodi prisojena kazen, naj si je pri tem kdorkoli hoče. V to hočemo delovati. Od Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča pa se poslavljamo: Počivajta v miru! Bila sta prva in zadnja slovenska žrtev nesposobne avstrijske birokracije in razposajenega nemškega vojaštva! Govor Antona Kristana: Grobovi tulijo, pred nami se odpirata dva nova sveža prostora, ki se pridružujeta ostalim na tem pokopališču. Grobovi tulijo, a tudi naša srca tulijo nad krivico in se krivijo v ogorčenju nad nečuvenim divjanjem, ki ga je zakrivila avstrijska birokracija. Komaj smo Slovenci pokazali v preteklih dneh prav malo, da živimo, že je nastopila v vso besnostjo proti nam Začel je skoro teči in ko je pribegal do prvih hiš, se je ustavil. Tam koncem letovišča, tam se je svetilo dvoje oken kakor dvoje pošastno se režečih oči. V vilo se je priplazil neopažen. Ko je prispel v svojo sobo, je sedel k pisalni mizi in napisal na bel listič nekaj besed, potem pa posegel v žep in se žalostno nasmehnil . . . Med tem pa sta sedela Bonifacij in Olga še vedno tam v temni sobi, ne brigajoča se za ves svet in šepetala, dokler ni zagrmelo tam zadaj, kot da je nekdo sprožil samokres. Preplašena sta planila iz sobe. Poleg mize je v svoji sobi ležal Jurij in pramen vroče krvi mu je tekel iz čela, oči pa je imel zaprte. Stala sta med vrati, ne vedoča, ali je resnica ali le sanjata, a ko je pristopil Bonifacij, bled in prestrašen k njemu, ki je že izdihnil, je zagledal na mizi listič, naslovljen na njega. Dragi Bonifacij! Končano! Brez sreče sem živel dolgo vrsto let in usoda me kaznuje sama. Oporoka je že storjena. — Vse je vajino — bodita srečna! Jurij. divjaška soldateska. Človeku kipi srce, če se spominja na te bestijalnosti, a nekaj je gotovo: slovenski narod mora popraviti to, kar je avstrijska birokracija zagrešila, popraviti mora to s solidnim vsestranskim delom. Socijalna demokracija se je danes udeležila pogreba nedolžnih žrtev, da pokaže s tem svojo solidarnost s slovenskim narodom, udeležila se ga je pa tudi polnoštevilno, da na ta način protestira proti militarizmu. Ohraniti pa moramo tudi v tem razburjenju trezno kri in napeti vse svoje sile, da bomo kmalu živeli v državi, ki bo v resnici socijalna in demokratska. Krvava kronika nemškega vojaštva. Naj nam bo dovoljeno, ponatisniti le nekaj vesti o strašnih brutalnostih, o barbarskih na-silstvih oficirjev in vojakov c. kr. pešpolka Belgijcev, ki bodo v vseh slovenskih srcih vedno in povsod za svoje prežalostno junaštvo vzbudili gnjev in srd! — — Patrulja sedmih vojakov pešpolka št. 27. pod vodstvom poročnika Majerja je stala na prostoru, ki loči Frančiškanski most od hiše meščanske imovine in ki vodi proti Pogačarjevem trgu. Nekaj mladih ljudi je stalo blizu Pogačarjevega trga. Vojaška patrulja je na povelje poročnika Majerja s sedmimi streli ustrelila med te ljudi, dasi je vladni zastopnik dr. Mathias klical, naj se ne strelja. Poročnik Majer se ni oziral na ta poziv. Učinek je bil strahovit. Smrtno zadet je bil Ivan Adamič, četrtošolec, star 15 let, ki se je opotekajoč privlekel po Medenih ulicah na trg pred škofijo. Tu je pri tretjem oknu knezoškofijske palače od Medenih ulic proti stolni cerkvi bruhnil kri. — Bil je smrtno ustreljen skozi pljuča. — V bližini trgovine pri „Solncu" je bil ustreljen Rudolf Lunder, strojnik v „Narodni tiskarni1*, star 24 let. Mož ni bil nič udeležen pri demonstracijah. Prihajal je s slavnosti 40-letnega obstoja tiskarskega društva, ker je bilo na Marijinem trgu vse polno kordonov, je šel v družbi svoje neveste po ovinkih, da bi prišel domov. Tudi tu ga je nevesta gdč. M. Goršič svarila, da bo skoro gotovo zaprt, on pa je dejal: „Domov me bodo vendar pustili.11 Njegova nevesta je stala poleg njega, ko je priletela kroglja vanj, ki je bil pri demonstracijah popolnoma neudeležen. Privlekli so ga do Kolo vratarjeve veže, kjer je izdihnil in mrtev obležal. Ustre-je bil v hrbet. — Vojaštvo 27. pešpolka je streljalo še za bežečimi ljudmi. Pa še ni dovolj žrtev. Sedmorica Majorjevih vojakov 27. pešpolka je šla za ljudmi in se je ustavila ob ograji Ljubljanice nasproti Kolovratarjeve gostilne. Tu so vojaki streljali v cesto pred škofijo, naravnost v odprto Kolo-vratarjevo gostilno. V zidu Kolovratarjeve gostilne tik pri vhodu tiče tri ostre kroglje. Olga je zajokala naglas . . . Tekli so dnevi, tekli so tedni in meseci in dunajski Prater bi lahko povedal, kako se je včasih sprehajalo v poznem mraku dvoje ljubečih se bitij tesno objetih in kako sladke besede so šepetale usta mlade vdove, ki se je vsak hip tesneje privila k visokemu mladeniču, ki je stopal ob njeni strani. In potem? — V malem slovenskem mestu se je neke nedelje gnetlo pred cerkvijo vse polno ljudi, ker poročil se je dr. Bonifacij Erman z vdovo Olgo L, ki je bila še vedno najlepša v trgu, a poleg tega tudi bogata. Odkod, zakaj ? Tega radovedni gledalci niso vedeli, a vedela sta Bonifacij in Olga, ki sta si takole na večer, ko je legalo solnce v svojo krvavo postelj, pošepetavala sladke besede, se smejala črez tisti trenotek, ko sta se prvič objela tam v Ljubljani in pila na zdravje večne ljubezni sladak pikolit . . . — Vsi brez izjeme — umorjena in ranjenci so bili od zadaj ustreljeni! — Ko so čuli vojaki 27. pešpolka za ta dva smrtna slučaja, so se smejali. — Vojaki 27. pešpolka, ki so stali okolu Prešernovega spomenika, so pa, ko so začuli streljanje, ploskali! 1 Za to so priče na razpolago. — Ob sv. Petra cesti pri Urbančevi hiši je stalo kakih deset ljudi. Na te ljudi je streljal iz svojega revolverja dragonski poročnik Mo-rawetz in še en dragonec. — Poročnik Mayer je po demonstracijah izpraševal svoje vojake, koliko strelov so oddali: „Eden mu je odgovoril: tri. „Also si sind der Mann, der Schnellfeuer gegeben! W e n n s i e verhort wer den, sage n s i e e s ja nicht!" — Poročnik Mayer je imel dopust. Tedaj je ta častnik, ki je povzročil, da je tekla kri, prostovoljno se podal v službo ter še celo izjavil: „Ich muss die windischen Hunde totschlagen! “ — Vojaki 27. pešpolka so v nedeljo zvečer vdrli v frančiškansko cerkev. Mnogo pobožnih ženic je strahoma gledalo, kaj hočejo vojaki v cerkvi. V cerkev je vdrlo šest vojakov 27. pešpolka. — Množica je sredi kordona pela „Lepa naša domovina". Nakrat se začuje peket konjskih kopit, dragonske sablje se zabliskajo v zraku: dragonci so prišli po Šelenburgovih ulicah, nastopili proti množici, popolnoma nepotrebno in je bilo to le povod novemu razburjenju. „Fej“-klici so zagromeli po trgu. Množica je nakrat prenehala peti. Nastala je strašna zmešnjava. Ženske so upile „Pomagajte! pomagajte!“, možje, ženske, otroci so leteli na vse strani. Vmes dragonci s sabljami. Dragonci so mahali tudi poševno s sabljami po hrbtu bežečih ljudi. Celo v veže so dragonci prodirali za bežečimi ljudmi! — Na verando k „Figabirtu" na Dunajski cesti so pridrveli dragonci med mize in stole in podili občinstvo. — Govori se po Ljubljani, da so bili tudi v petek dragonci pri Koslerju in da so bili dragonci v petek pri Koslerju pogoščeni. — Na Sv. Petra cesti je mnogo občinstva vsled naskoka dragoncev letelo v Urbančevo vežo. Občinstvo je pred dragonci tiščalo vrata, dragonci so pa vdrli skozi vrata, in ubili šipo na vratih. Vrgli so se na Matija Jemca, ki je prišel te dni iz Hamburga v domovino v Urbančevi hiši k'sestri ter je bil doma golorok. Jemec je ranjen trikrat na roki in je zaboden v levo stran prsi. — Naravnost grozni prizori so bili ob Miklošičevi cesti. G. Zupančič s Karlovške ceste št. 6 je s svojo rodbino mirno prišel z izleta od Sod-nijskih ulic doli, hoteč domov. Ravno takrat so se zagnali dragonci proti občinstvu in drveli so tudi v Miklošičevo ulico. G. Zupančič je imel sedem malih otrok seboj in proti tem otrokom so se zadrvili dragonci. G. Zupančičeva je krčevito držala svojega najmlajšega v rokah. Materi z malim otročičem v naročju so grozili dragonci! Bil je to prizor, ki je naravnost nepopisen ! — Vojaki 27. pešpolka so zbodli z bajonetom kogar so sploh mogli, ne oziraje se nato, ali je človek miren ali ne in neštevilno mora biti po Ljubljani takih poškodb. — V gostilno „K belem volku" v Wolfovih ulicah so udrli dragonci v družbi orožnikov. Ondi so ubili šipe in v gostilni grozili ljudem. — G. Vinka Kovačiča bi bili dragonci kmalu ubili. Šel je mirno na kolodvor, a je bil od dragoncev napaden. — Patrulja polka št. 27. se je predrznila do teh-le besed: „Die windischen Hunde muss’mer heut’ totschlagen!“ — Neki četrtošolec je vračajoč se s sprehoda prišel okoli osme ure do frančiškanske cerkve. Ko je videl nevarno vrvenje, je zbežal v cerkev in se skril za vrata. Kar pridrvi za njim prostak 27. pešpolka in fantu strga vso suknjo, da je v capah od njega viselo, nato pa ga je bil s puškinim kopitom po ramah. So priče za to. — Neki vojak je prebodel nekega človeka od spredaj, da se je sesedel. Komaj je vstal, pride drug vojak in istega moža prebode od zadaj. — Mlekozobi častnik, ki je stal s svojim oddelkom okoli 10. ure pri Bambergu, je mesto da bi ljudi pomirjeval, kričal nanje: „Kranjski psi!“ To je kričal opetovano. Celo psa, ki ga je imel v službi s seboj, je na ljudi ščuval. — Marija Štucin (Prešernove ulice) priča: Iz Mayerjeve hiše je neki oficir streljal na ljudi! — Ko seje ljubljansko ognjegasno društvo vračalo z izleta iz Stošc, napadli so jih pred „Bavarskim dvorom" dragonci. Bilo bi prišlo do prelivanja nedolžne krvi, da ni to zabranil vladni zastopnik. — Ko so na bežeče ljudi posamezno streljali, so ti videli, da jim ni pomoči. — Zato se je nekdo ulegel na tla in smuliral smrt. — Prišel je Belgijec, ki ga je sunil večkrat v hrbet in trebuh in klical: „Jetzt hast g’nug, du ver-fiudhter windischer Hund!" — Ko je bila oddana prva salva, oglasil seje v Wolfovih ulicah neki demonstrant z opazko: Sedaj so z našim denarjem na nas streljali. Na te besede se je neki lajtnant zakadil v dotičnika z besedo: „Verfluchter Hund“. Ko je na to drugi demonstrant povedal dotičnemu lajtnantu, da je to popolnoma prav rečeno bilo, tedaj se je lajtnant na vse grlo drl: „Verfluehte Hunde sind beide, sofort zu aretiren". — Dve dami sta se blizu vojašnice 27. pešpolka pogovarjali o dogodkih. Kar skoči za njima nek častniški namestnik in eno damo suhe v prsa! Gospod dr. L. Lenard, ki je to videl, je dal temu človeku karto in zahteval, naj mu tudi on svoje ime pove. Tega pa ta junak ni hotel, ampak razsajal. Na stražnici je dejal vojakom: Nicht sagen! Bravo! Ritterlich! — V noči od sobote na nedeljo so huzarji izbirali posameznike in so jih gnali v park pred justično palačo; tu so jih potem, poedince, ki so se rešili pred konjskimi kopiti semkaj, obdelavah s plosko sabljo neusmiljeno po hrbtu in po stegnih itd. Zraven so se pridušali: „Čak’ hudič, jaz ti bom že pokazal." Potem so sekali s sabljami v grmovje, če bi bil kdo skrit, bi ga gotovo ubili. — V nedeljo je videlo mnogo prič, kako so dragonci vodili aretirance v „Ver-pflegsmagazin“ in jih pretepali in suvali. — Belgijci so skozi okno psovali mimo idoče občinstvo: „Windische Hunde", „Lausbuben" itd. Nekdo izmed njih je celo slovensko zaklical: „Smo streljali te proklete civiliste, pa jih bomo še!“ — Poročnik Konig je imel žalosten pogum priti v kavarno „Evropa". Ljudje so bili skrajno ogorčeni in so začeli predenj pljuvati. Ko to ni zadostovalo, so mu začeli klicati: „Morilec, lump, baraba!" Ker pa ga še to ni ganilo, so ga enostavno prijeli in iz kavarne vun vrgli. — Odgovorna za brutalni nastop sta ministrstvo in vlada, ki sta dala nalog, da se mora ob najmanjšem povodu nastopiti z orožjem. Bila je v tej zadevi pri vladi tudi tajna seja. — Tudi uradno je sedaj konstatirano, da so Belgijci streljali na bežeče ljudi. — Kakor je dognano, je Kosler opojil četo dragoncev, katera je potem tolkla po naših ljudeh kot zbesnela tolpa divjakov. Po vseh gostilnah je nastal proti tvrdki Kosler velikanski odpor. Nihče ne mara piti pivo tvrdke Kosler. — Uradno se je konstatiralo, da je stotnik 27. pešpolka, Righetti, ko je v nedeljo zvečer po usodnem dogodku stal pri vojaškem preskr-bovališču med častniki, ki so bili v službeni opremi, dejal: „Es ist eine Sch\veinerei, dass geschossen vvorden ist." — Pri 27. pešpolku vlada taka disciplina, da je o njem neki stotnik, ki je bil pri „Štajercih" znan kot naj strožji, pa je pred kratkem bil prestavljen, dejal, da je „die undiseiplinier-teste Horde, die ich je gesehen habe.“ — Bilo je pri lanskih vajah na Rakeku. Polkovnik Radičevič je takrat .imel za seboj komaj tri mesece poveljevanja nad 27. pešpolkom. In v tem kratkem času je pri tem polku videl toliko lepih reči, da je na gričku nad rakeškim kolodvorom pri svojem prvem polkovnem raportu dejal čisto dobesedno sledeče: „So oft ich in der Geschichte dieses ruhm-reichen Regiments blattere, lese ich liberali von der Biederkeit der Steirer, aber bis jetzt habe ich da von nichts bemerkt." — Zavedni hišni posestniki in gospodarji odpovedujejo častnikom pešpolka Belgijcev stanovanja. Tudi se agitira, da gostje po gostilnah in javnih lokalih ne puste medse teh častnikov ter jih sploh družabno bojkotirajo. Razne gostilne in kavarne so sklenile, da Belgijcem sploh ne dado več nobene pijače in jedi. Častniške sluge morajo hoditi v civilu, prodajalke na trgu agitirajo, da nobenemu častniškemu slugi 27. pešpolka nič ne prodajo. — Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je ko nfiskovalo pet dopisnic, na katerih se Belgijci bahajo, kako so streljali Slovence! „Morder, Morder, Morder!“ Taki strašni neštevilni vzkliki so grozno odmevali po peronu ljubljanskega južnega kolodvora, ko je v sredo opolnoči brzovlak odpeljal Mayerja. Spremilo ga je na kolodvor 20 orožnikov in 5 oficirjev. Razsrjeni navzoči pa so mu klicali v slovo: „Morder! Schuft! Morder!" Kdo izdaja avstrijsko domovino ? Avstrijska država je slepa in noče ničesar videti, kadar bi morala stopiti vsenemškim izdajalcem na noge. Kako hitro je poslala na jug svoje vohune, ko je počil glas, da obstoji na avstrijskem jugu velikosrbska stranka, ki želi baje Jugoslovane združiti pod žezlom srbskega kralja Petra? Mnogo se prekljajo politiki zaraditega po svojih listih. Srbi zanikujejo, da obstoji taka stranka s takim političnim programom in trdijo, da so vse te vesti delo hrvatskega bana barona Raucha in Ogrov, ki bi se radi na stroške Srbov in Hrvatov okrepili. V Zagrebu so takoj zaprli dva urednika, ker sta bila kot Velikosrba na sumu. Ne čudili bi se sicer prav nič, če bi med Hrvati in Srbi nastala taka stranka. Če mora kdo venomer prenašati le trde udarce, ki jih ni zaslužil, pač ni čuda, če mu ugasne ljubezen. Večnovdani Hrvatje skušajo prav hudo, kaj je plačilo sveta. Pa če bi bila med Hrvati taka stranka, bi še za obstoj Avstrije ne bila naj večja nevarnost. Kaj, ko bi vlada pogledala vendar enkrat tja, kjer izpodkopavajo naši starodavni državi tla tisti, ki so njeni ljubljenci, ki so od nje božani, ki jih ona vzdržuje in proti Slovanom naravnost podpira? Vsenemci so priredili 26. in 27. m. m. v Langenlois vsenemško veselico. Sodelovali so vse-nemški „purši", visokošolci. „Alld. Tagblat" (vse-nemški dnevnik) brez vsake bojazni poroča, da morajo „purši" v svojih društvih priseči na Vsenemčijo, to je na Nemčijo, kateri so priklopljene nemške kronovine na Avstrijskem. „Črno-rumenega," torej avstrijskomislečega, cesarju še zvestega nemštva ne trpe v teh dijaških društvih, iz katerih prihajajo državni uradniki, ki kot Nemci zasedajo najmastnejše službe v državi. Potemtakem se prav nič ne čudimo, da je avstrijska vlada Slovanom vedno krivična, in da uganja politiko, ki bo Avstrijo uničila. Nihče ne zgane prstov, če od države plačan profesor uganja na državne stroške vsenemško politiko, čeravno je vladi to dobro znano. Saj je pozival tudi pri komerzu v Langenlois neki dr. J. Ursin, da naj čuvajo vsenemški dijaki, da ne bi se častni člani ali starejšine pur-ševskih društev, ki so prisegli prej na Vsenemčijo, potegovali pozneje za črnorumeno nemštvo v Avstriji. Temu možu tudi niso nič kaj dišale jubilejne slavnosti po širni naši domovini, in zato j e povzdigoval ljudstvo, ki sije upalo razviti v „črni" deželi črno-rdeče-zlato — vsenemško — zastavo, čisti dobiček te veselice so podarili — siidmarki, ki po njihovem mnenju tudi zasleduje visoke vse-nemške cilje, n. pr. da naseli pruske protestante v katoliških krajih (St. Ilj na Spodnjem Štajerskem) na Avstrijskem. Kdo hoče še več dokazov za veleizdajstvo Vsenemcev? Vlada jih vidi, pa nič ne reče, ker so ji že zrasli črez glavo, deloma pa, ker so pri vladi tudi možje, ki so igrali nekdaj ulogo vse-nemških puršev. Svoj čas so Vsenemci svoje izdajalsko stremljenje skrivali, češ, da se navdušujejo za vse-nemške ideale kakor mi Slovani za slovansko vzajemnost na kulturnem polju. Zdaj pa za to krinko ni treba več skrivati resnice, ker vedo, da so varni. Zato je pa brez vseh ovinkov povedal štajerski deželni poslanec Wastian na zadnjem „sudmarkinem" občnem zboru v Beljaku, kam vleče Nemce srce z besedami: „In če je eden naših duhov nekoč menil, da naj ne pride nikdar tako daleč, da bi se Nemci v Avstriji čutili tujce, ker bi se sicer oprijelo njihovih src nepremagljivo koprnenje po domu, potem je treba sedaj reči: Koprnenje je tukaj z vsemi svojimi slastmi. Ni ga moči več premagati, in Nemci čakajo, da se jim izpolni. Domotožje, to bo utešeno. (Gromoviti hajlklici.) Sudmarka bo ostala, kar je bila dosedaj; vzdrževala bo to domotožje in izpolnjevala in bo poroštvo boljše bodočnosti.^ Nemškim tožencem se torej toži po njihovi domovini, po Nemčiji, menda ker so se pri nas že preobjedli, ker imajo vse v rokah, kar jim poželi nenasitno nemškonacionalno srce. In ta občni zbor izdajalske „siidmarke11 je brzojavno pozdravil avstrijski minister, dr. Marchet. Je-li še mogoč večji škandal na svetu? Slovenci, vzdramimo se iz spanja! Naši pradedje so prelivali kri za to domovino, ki jo izdajajo sedaj Nemci, mi njihovi potomci, pa naj spimo in čakamo, da našo domovino z nami vred požre okoli nemški moloh? Naš boj je svet, in če se borimo proti krivicam od strani Nemcev, se ne vojskujemo le za našo pravdo, ampak tudi za svojo — avstrijsko domovino. „Mir.“ Politične nesti. Protestni shod proti ljubljanskim dogodkom hočejo sklicati Nemci v Gradcu. Povoda imajo dovolj, da se tudi lahko zmenijo o dogodkih v Ptuju, Mariboru in Celju. Političen shod nemških poslancev vseh strank se je vršil v Gradcu. Udeležili so se ga ministri Derschatta, Marchet in Prade ter 34 liberalnih nemških poslancev. Sklenilo se je delati na tesno združitev vseh nemških svobodomiselnih frakcij in za skupno organizacijo. Izvolil se je odsek treh poslancev kot organizacijski odbor. Shod je tudi izrekel svoje ogorčenje nad izgredi na češkem in v Ljubljani. Proti „zatiranju" Nemcev so protestirali občinski svet v Olomucu, nemška zveza na nižje Avstrijskem, celovški občinski svet (temu je prav treba), zveza nižjeavstrijskih kmetovalcev in različne druge korporacije. Kje pa so bili, ko so Slovence pobijali po Spodnje Štajerskem? Bosna in Hercegovina. V okupiranih deželah vre in vsa znamenja kažejo, da se zlasti na srbski in turški meji pripravljajo resni dogodki. Iz sandžaka Novi Pazar so se morale rodbine avstrijskih častnikov in podčastnikov vseh posadk izseliti, ker je vlada dala ta ukaz. Baje se je to zgodilo, ker vlada nima v Sandžaku na razpolago dovolj varnostnih sredstev, da bi preskrbela zadostno varstvo rodbinam vojakov. Predsedstvo srbske narodne organizacije za Bosno in Hercegovino je poslalo interparlamentarni konferenci, ki zboruje zdaj v Berlinu, naslednjo brzojavko: „Pred 30 leti so evropski diplomati, zbrani na kongresu v Berlinu, odločili o usodi Bosne in Plercegovine. Srbska narodna organizacija pozdravlja zdaj parlamentarce, zbrane v Berlinu, obžaluje, da prebivalstvo Bosne in Hercegovine edino v Evropi nima še te sreče, da bi moglo svoje zastopnike poslati na interparlamentarno konferenco. “ Obstrukcija v češkem deželnem zboru. Nemci so v seji 24. t. m. zahtevali, naj deželni maršal odstavi z dnevnega reda ves dnevni red. Maršal ni hotel tega storiti, zato so Nemci pričeli z obstrukcijo in niso pustili govoriti čeških govornikov. Naskočiti so hoteli deželnega maršala, tolkli po pultih ter metali v maršala akte. Metali so tudi črnilo in sploh vse razbili na svojih sedežih. Deželni maršal princ Lobkovic je izjavil, da je tako postopanje nevredno deželnega zbora ter je sejo zaključil. Srbski patrijarh. Za srbskega patrijarha je bil v Karlovcu izvoljen v seji cerkvenega kongresa škof Lucijan Bogdanovič. Od 68 oddanih glasov je dobil 39 glasov. Bolgarija se oborožuje. (?) Kakor smo že poročali, ni bil bolgarski diplomatični zastopnik povabljen na dine turškega vezirja. Vsled tega je bila Bolgarska razžaljena in berolinski časopisi poročajo, da je na 23. t. m. odrejena splošna mobilizacija. Kolera v Peterburgu. Kolera grozno razsaja v Peterburgu. V 24 urah je zbolelo 419 oseb in umrlo 176. Skupno število bolnikov znaša doslej 1566. Ljudstvo je zelo razburjeno, ker se je raznesla govorica, da razširjajo zdravniki in dijaki kolero s tem, da trosijo nalezljive praške po ulicah. Kmetje, ki so izvažali gnoj in odpadke iz mesta, so izostali, ker se boje kolere. Pogrebcev ni mogoče dobiti in čez sto krst leži na pokopališču, ker ni nikogar, da bi jih zagrebel. Krste same so slabo napravljene, le deloma zaprte, da se še trupla vidijo. — Tudi v Berlinu je obolelo nekaj oseb za kolero. Egipt, ki stoji pod nadzorstvom Anglije, se tudi giblje. Nastali sta dve stranki. Nacijo-nalistična, ki hoče imeti ustavo po turškem zgledu in priklopitev k Turčiji in neodvisna egiptovska stranka, ki hoče skupaj delati z Angleži in stremi po neodvisnosti od vsakega pod angleškim protektoratom. Zadnje dni se je čitalo, da so Mladoturki izpustili Egipt iz svojega programa, kar je pri nacijonalistih vzbudilo veliko razburjenje. Jz slovenskih dežel. Demonstracije so se vršile tudi v Mariboru in Celju. Tu pa ni demonstriralo slovensko ljudstvo, ampak nemški mob, ki je v Mariboru razbil šipe pri slovenskih zavodih in slovenskih hišah ter snemal slovenske napisne table. V Celju je bilo pri demonstracijah, ki so se vršile v nedeljo, opaziti nepričakovano dejstvo. Nemčurski Celjani, zlasti trgovci in obrtniki, so se le malo ali skoro nič udeležili demonstracij. Dobro slutijo in tudi že čutijo, kaj so ptujski dogodki povzročili. Demonstrantje so bili večinoma iz Maribora in Ptuja, katerim so po dnevu otroci morah kazati slovenske hiše, da so jih ponoči napadli in razbili šipe. Vojaštvo je kaj hitro napravilo red in pognalo fakinažo v beg. Gospodarski boj v Celju se strogo izvršuje in so z njim najprej slovenske dame, katerim gre vsa čast, pričele. To se bo skrivil hrbet nemčurskim trgovcem in obrtnikom, ko pripravimo tudi okolico do tega, da ne bo poljubljala rok svojih sovražnikov! Pri nedolžnih demonstracijah bi si v slučaju, da ne bi prišla vojaška pomoč, sami pomagali. Imeli smo že zavihane rokave, da planemo na razbijajočo tolpo in naši savinski fantje so bojaželjno gledali, kedaj bodo malo pomedli z ulično svojatjo. Lahko trdimo, da bi se Nemcem strašansko slabo godilo, ko bi morali mi delati red. No, so pa slovenski fantje — vojaki tudi dobro opravili! Nemške demonstracije v Celju proti Slovencem bodo kmalu nehale, ako bodo Celjani sami demonstrirali. Zdaj smo že toliko močni, da se nas Celjani boje. Ako bomo strogo izvajali geslo „svoji k svojim," potem se bo prigodilo kakor pri Vas v Ljubljani: čez noč bodo znali Celjani slovensko ter zatrjevali, da so Slovenci. Trdo jim moramo stopiti na prste in zajavkali bodo tako milo po slovensko, da se nam bodo smilili. Že občutijo to trgovci in obrtniki in čimdalje manj izzivanj se sliši. Iz Celovca. Naš deželni zbor. Dne 15. t. m. se je otvoril naš deželni zbor, kajpada v nemškem jeziku, kajti niti vladni zastopnik, niti deželni glavar še nista izgovorila nikoli slovenske besedice v zbornici, čeprav je na Koroškem tretjina Slovencev, torej že lepa manjšina. Nas zanimajo posebno poročila in predlogi deželnega odbora. Predlogi za regulacijo hudournikov in izsuševanje močvirja zahtevajo, naj deželni zbor dovoli za Zgornje Koroško 139.429 K, za Spodnje Koroško pa 3895 K. Ne oporekamo, da so hudourniki na Zgornjem Koroškem hujši in jih je več, zato pa imamo na spodnjem delu več povodnji in močvirne zemlje, ki se mora izsušiti. Celo nemški poslanec Kirschner je protestiral proti zapostavljanju spodnjega dela ter poživljal deželni zbor, naj začne vendar enkrat pravično delati tudi za Spodnje Koroško. Iz gorenjih številk se iz-previdi, kako pravično se dela v blagor Nemcev in Slovencev, čeprav so davki za oboje eni in isti! Gorica. Dne 22. t m. se je otvoril deželni zbor. Po otvoritvi, v kateri sta cesarski namestnik in deželni glavar priporočala slogo in skupno delovanje v blagor dežele, je poslanec dr. Gregorin predlagal, naj se v znak žalosti nad ljubljanskimi dogodki seja prekine in z istim dnevnim redom preloži na drugi dan. Svoj predlog je jako lepo utemeljeval in povdarjal, da je vojaštvo samo v Ljubljani tako naglo in brez povoda streljalo, dočim se na Nemce še nikoli ni streljalo, čeprav so ti vse drugače nastopali. Italijanski poslanec dr. Maran i je izjavil v imenu Italijanov, da se pridružijo temu predlogu, kar je vzbudilo veliko odobravanje na galeriji in pri poslancih. Tudi mi Goričani sočustvujemo z Vami, vroče in iskreno ter obžalujemo nedolžni žrtvi, ki sta padli za narodno stvar. Iz Trsta. Pri nas je zavladalo velikansko razburjenje, ko so došla poročila o umorih iz Ljubljane. Nebroj ljudstva se je zbralo pred Narodnim domom in prišlo bi do hudih demonstracij proti tržaškim Nemcem in zlasti proti njih društveni hiši, ko bi naši voditelji ne vplivali pomirjevalno na ljudstvo. Prav so povedali: s tem, da demonstriramo proti njim, se bodo še bolj povzdignili in si domišljevali, da res kaj veljajo v Trstu, dočim jih je komaj mala peščica. Kranjsko. Pogreb mučencev Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra je bil tako veličasten, kakor se menda na Kranjskem še nikoli ni vršil in se ne bo kmalu. Rodbinama umorjenih žrtev naj bo to vsaj nekoliko v tolažbo, da se je pogreba udeležilo nad 30000 ljudi, vsa ljubljanska narodna društva in avtonomne korporacije. Složno so nastopala napredna in katoliška društva, videl si politične nasprotnike v parih hoditi za pogrebom. Koliko solz se je prelilo pri tem pogrebu, kako so se omehčala srca vsem udelež-nikom in vsak je čutil le neizmerno bol in gnev, da smo mi Slovenci morali dati na žrtvenik dve mladi življenji. Mrtvaški sprevod je bil dolg pet četrt ure in videl si v njem vse odlične zastopnike slovenskih in socijalnodemokratične stranke. Vse, kar slovenski čuti, se ga je udeležilo. N i se pa udeležila pogreba naša c. kr. vlada! Značilno! Protestni shod zaradi izgredov v Ptuju, ki gaje priredilo 17. septembra „Slovensko društvo" v Ljubljani, je bil veličastna manifestacija. Udeležilo se ga je gotovo 8000 ljudij. Govorila sta občinska svetnika dr. O r a ž e n in dr. T r i 11 e r ter gospa dr. Tavčarjeva. Vsi so povdarjali, ' da moramo po nečuvenih napadih na mirne Slovence v Ptuju gledati na samopomoč ter podpirati edino le Slovence. Ljudstvo je v dvorani in zunaj na trgu navdušeno odobravalo vse govore. Govorniki so tudi povdarjali, da se ne sme demonstrirati s silo, ampak demonstrirati z drugim orožjem, ki veliko več izda na gospodarskem polju. Povod demoustracijam v Ljubljani. Kljub opominjevanju se ljudstvo po protestnem shodu ni moglo vzdržati mirno, temveč je glasno dajalo duška svoji nevolji ter razbilo šipe pri kazini, kranjski hranilnici in nekaterih drugih nemških hišah. Že dan poprej se je vedelo, da je vlada dala poklicati orožnike z dežele ter kon-signirati vojaštvo. To je razburilo ljudi, ki so vedeli, da vlada v Ptuju ni hotela priti Slovencem na pomoč. Kadar gre pa za Nemce, tedaj mora biti takoj cela vojska tukaj, da jih ščiti. Zato se je pa klicalo proti žandarmeriji in vojaštvu, koje nastopilo: „Kje ste bili pav Ptuju?" — Obsojamo sicer te izgrede in se veselimo, da se ni nič hudega zgodilo Nemcem na telesu, vendar bi pa bilo edino pametno od vlade, da bi drugi dan pustila v miru ter ne dražila ljudi s tem, da je pri belem dnevu postavila žandarje in cele kompanije vojakov po ulicah. In če bi že bili domači ljudje, toda vojaki 27. pešpolka, ki so že, odkar so v Ljubljani, najbolj zagrizeni sovražniki Slovencev, ki so mirne gledalce naravnost izzivali s „Heil" klici, to je bilo ono, kar je ljudi tako razburilo, da se niso hoteli raziti, ampak se shajali v skupinah, povsem mirni. In take ljudi se je potem podilo po ulicah, jih teplo, zbadalo z bajoneti in streljalo. In ko se je prelila kri, ko sta dva nedolžna mladeniča izdihnila dušo, tedaj je vlada vedela, kdo je pravi krivec, odpoklicala je vojaštvo 27. pešpolka ter ga interniralo v vojašnici, da se ni smel nihče pokazati na ulico. Izročila je zopet oblast in odgovornost županu in kakor bi trenil je zavladal mir, kar je naravnost čudno. Ljudje so bili v ponedeljek naj hujše razburjeni, vsak je bil pripravljen dati svoje življenje in ko bi se zopet sovraženo vojaštvo pokazalo, bi bilo na obeh straneh nešteto mrtvih. To je bila menda najpametnejša odredba, kar jih je naša vlada — toda šele na ukaz ministrskega predsednika — izdala. Ljubljana je bela, je slovenska! Ponos in samozavest napolnuje vsakega Slovenca, ko se zdaj sprehaja po ljubljanskih ulicah. Vsi nemški in dvojezični napisi so izginili, treba je že prav posebne pazljivosti, da se še najde kak majčken napis. Edino javni ulični napisi so še dvojezični, a tudi ti se vsled sklepa občinskega sveta odstranijo in nadomestijo samo s slovenskimi. Tako je prav in odslej šele bo zrl celokupni slovenski narod s ponosom na belo Ljubljano kot središče Slovencev! Jubilejna slavnost naj odpade! Tako zahteva globoko žalostno ljudstvo. Letos ne moremo biti več veseli. Spomin na prežalostne dogodke zadnjih dni se je pregloboko začrtal v ljudsko dušo, da bi se moglo z veselim srcem slaviti inače lepo slavlje. Naj se raduj ejo raje oni, ki so se preobjedli ob polni državni mizi! Mi Slovenci pa smo bili vedno teptani in psovani. Premišljeno so nas po nedolžnem preganjali, tolkli, po ječah vlačili, streljali kakor zajce, sedaj pa naj delamo jubilejske slavnosti! Vse lepo, nimamo nič zoper vzvišeno osebo vladarjevo, a letos, po teh dogodkih in ob teh nastopih c. kr. oblastev ne smemo in — nočemo! Proč z dvojezičnimi napisi! Vlada je obljubila Nemcem in nemškutarjem vse varstvo, varstvo bajonetov in pušk, da lahko zopet napravijo nemške napise. V zavesti, da jih ščitijo različni Majerji, so se zopet ponekod pojavili — dvojezični napisi, seveda samo pri notoričnih nemškutarjih. Če bi ti ljudje napravili samonemške napise, bi nič ne rekli, ali da hočejo ti ljudje varati občinstvo in je spravljati v zmoto s tem, da imajo razen nemških napisov tudi slovenske, to navdaja človeka z jezo. Kdor ima dvojezičen napis, ta hoče ljudi varati glede svoje narodnosti in torej z goljufijo zvabi j ati slovensko občinstvo v svojo prodajalno ali obrto-valnico. V tem ko nas grde in psujejo Nemci po svojih listih na brezprimeren, nečuven način, hočejo obenem svoje žepe polniti s slovenskim denarjem in obešajo poleg nemških napisov tudi slovenske. To je prav nemško. Kdor živi od Slovencev, naj ima samo slovenski napis, kdor od Nemcev pa samo nemški napis. Slepomišenja pa bodi konec in mora biti konec. Narodni odbor se je sestavil iz zastopnikov slovenskih strank takoj po umoru. Zdaj zbira materijal za grozodejstva vojakov in posluje stalno v ljubljanskem Narodnem domu. Daj Bog,- da bi iz tega odbora vsklil nov duh sloge in edinosti pri Slovencih, duh, ki bi našel vse Slovence vsaj v obrambnem delu vedno složne 1 Kranjska hranilnica vzdržuje s svojim denarjem celo nemškutarstvo v Ljubljani. Ko bi nje ne bilo, bi šli ljubljanski Nemci že davno rakom žvižgat. In v ta zavod nosijo Slovenci denar ter podpirajo s tem svoje narodne na- sprotnike. Dobe se slovenski sodniki, in še precej jih je, ki nalagajo pupilarni denar v to hranilnico. Sramotno bi bilo, ako bi se to še nadalje vršilo. V teh dneh žalosti in bolesti so ljudje trumoma hiteli dvignit svoj denar. Videlo se je vse stanove. Stare ženice, stari možakarji ki so doslej mislili, da je njih denar edino v Kranjski hranilnici varen, so ga vzeli vun in zaupanje se je nenadoma preobrnilo v nezaupanje. Ljubljančankam v album. Prejeli smo: Ljubljanski častniki so zmerjali pri zadnjih demonstracijah Slovence z „Windische Hunde, Windische Schvveine" in z drugimi takimi lepimi izrazi, ki jih pozna parfumirani častniški leksikon. Vedli so se nekateri tudi sicer tako, da bi se moglo kaj takega pričakovati pač od cestnih pometačev, ne od častnikov! A ljubljanske dame bodo še vnaprej srečne, če jih pogleda kak nemški častnik, ki sovraži njihovo narodnost, a sicer so mu slovenske 'žene in dekleta dobra. In če celo nagovori kateri kako, se kar topijo te naše ljube dame od same sreče in sladkosti kakor strd na solncu. In ko bo spet kak častniški večer, bodo morali kupovati nesrečni slovenski soprogi in očetje najdražje toalete, da malo omamijo in osrečijo z njimi naše ljube slovenske dame nemške oficirje. Ko bi se šlo naše ženstvo učit tudi v tem oziru v Prago! Povprašajte malo ljudi, ki poznajo češke razmere, kako je tam v tem oziru! Slovenski soprogi in očetje pa se naj postavijo tudi glede nemških častniških priredb na stališče, da nima slovenska žena in slovensko dekle na njih ničesar iskati! Kaj dobrega tako ne najde! Prosveta. Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. Sezona 1908/9 se otvori dne 2. oktobra t. 1. Za dramo so pripravljene te-le igre: Ksaverij Andrejev: „Zaklad". Naroden igrokaz v treh dejanjih. — Dr. Fran Detela: „Dobrodušni ljudje". Veseloigra v treh dejanjih. — Anton Medved: „Kacijanar". Žaloigra v petih dejanjih. — Ksaverij Meško: „Mati11. Igrokaz v treh dejanjih z epilogom. — Milan Pugelj in Cv. Golar: „Snubači". Komedija v štirih dejanjih. — Ant. Cehov: „Stric Vanja11. — lp. V. Spažinskij: „Gospa majorka". — B. Rakšjanin: „Nastop strasti". — Nik. Potjehin: „Zanka smrti". — M. Balucki: „Predlogi gospoda občinskega svetnika". — Zyg. Prcybylski: „Vicek in Vacek". — F. A. Šubert: „Žetev11. — Vaclav Štech: „Vroča tla". — W. Shakespeare: „Kralj Lear". — O. Wilde: „Idealni soprog". — Harry in E. A. Paulton: „Nioba". — Moliere: „Skopuh". — P. Bour-get & A. Kury: „Razporoka". — Rob. de Flers & G. Caillavet: „Ljubezen bedi11. — G. Gavault & Rob. Charvey: „Gospodična Josetta — moja žena11. — A. Guimera: „V dolini". — Testoni: „Tisto posebno ..." — Zambaldi: „Žena zdravnikova". — Verga: „Kmetski vitezi". —Henrik Ibsen: „Rosmersholm" in „Divja raca11. — Holger Drachmann: „Enkrat je bil . . .“ W. Goethe: „Faust". I.del. —Fr.Grillparzer: „Morja in ljubezni valovi". — Frid. Schiller: „Wallen-steinov ostrog". — G. Hauptman: „Bobrov kožuh". — Lud. Fulda : „Maskerada". — R. Havel: „Tujci" in „Politiki11. — Fr. pl. Schbntan & G. Kadelburg: „Gospod senator, Zlate ribice in Sloveča žena". — K. Kraatz: „Hribolazec11. — Karl Lauffs: „Vražja misel". — Angaževano osobje: Dame: Berta Bergantova, Zofija Borštnikova - Zvonarjeva, Štefanija Dragutinovičeva, Ludv. Kavcka, Marija Peršlova, Magda Ronovska, Kamila Šubertova, Terezija Thalerjeva, Jos. Nu-čičeva (sufleza). Gospodje: Ivan Belič, Fran Bo-huslav, Anton Danilo, Leon Dragutinovič, Edvard Grom, Ljub. Iličič, Josip Križaj, Hinko Nučič, Josip Molek, Josip Povhe, Josip Toplak - Jurič, Fr. Habič (inspicijent). — Opera in opereta ima pripravljena sledeča dela : Anton Foerster : „Gorenjski slavček". Opera v treh oddelkih. — Viktor Parma: „Hram Venere". Opereta .v treh dejanjih. —- G. Puccini: „Madame Butterfly“. — Saint-Saens: „Samson in Dalila11. — J. Mas-senet: „Werther“. — W. A, Mozart: „Gosi fan tute" in „čarobna piščalka11. — H. Marschner: „Jan Heiling". — Karel Goldmark: „Sabska kraljica". — O. Strauss: „Valčkov čar". — Karel Weiss: „Revizor11. — Ed. Lecocg: „Gi-rofle-Girofla". — Ed. Audran: „La Mascote". — L. Fali: „Dolarska princezna". — Angaževano osobje: Dame: Josipina Hadrboleova, Lilly Nordgartova, Julija Šipankova, Marija Peršlova, Mada Peškova, Terezija Thalerjeva, Berta Bergantova (sufleza). Gospodje: Fran Bohuslav, Al. Fiala, Josip Florian, Josip Križaj, Josip Arno Hess, Josip Povhe, Bogumil Vlček, Bogdan pl. Vulakovič (stalni gost.) Hi-larij Benišek, kapelnik. — Operni in operetni zbor šteje 28 členov. — Orkester: Koncertni orkester „Glasbene Matice" v Ljubljani (32 členov). Abonnement: Parterni sedeži: L—III. vrste krajnji sedeži 144 K, ostali 129 K, IV.—VI. vrste krajnji sedeži 123 K, ostali 108 K, VIL—IX. vrste krajnji sedeži 117 K, ostali 102, K X.—XI. vrste krajnji sedeži 72 K, ostali 60 K. Balkonski sedeži : L vrsta 69 K, II.—III. vrste 60 K. Galerijski sedeži: I. vrsta 36 K, II.—V. vrste 24 K. Najemnino za lože je plačati v dveh obrokih, in sicer 1. oktobra 1908 in 1. januarja 1909. Najemnino za sedeže je plačati v treh obrokih, in sicer 1. oktobra 1908, 1. decembra 1908 in 1. februarja 1909. Kavarne, prodajalnice itd. dobivajo gledališke liste zastonj. Za privatne osebe stane abonnement na gledališke liste za vso sezono 3 K. Priglase najemnikov lož in sedežev se sprejemajo v Šešarkovi trafiki v Selenburgovih ulicah. Istotam se naročajo gledališki listi. Književnost. Trgovski koledar za leto 1909. Uredila dr. R. Marn in Silv. Škerbinc. Založilo slov. trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Cena 1 K. Že tretje leto izdaja trgovsko društvo Merkur lične koledarje z najraznovrstnejšo vsebino, ki ni samo za trgovce velike važnosti, anjpak v prvi vrsti za vsakega obrtnika in druge stanove. Letošnji koledar se odlikuje po izborni vsebini, zlasti nam ugaja tolmačenje novega obrtnega zakona v posameznih sestavkih vsa določila, ki se razlikujejo od prejšnjih predpisov, zlasti za posamezne obrtne stroke. Vsebino zaključuje trgovsko-o brtni strokovni tolmač, ki tolmači mednarodne izraze v javnem življenju jako umljivo. Takega dela nam je jako potreba, ker ga Slovenci še nimamo. Strokovni tolmač se bo kakor čujemo vsako leto izpopolnjeval, da bomo na ta način dobili besednjak velike važnosti. Koledar prav toplo priporočamo. Dobi se ga pri slov. trgovskem društvu Merkur v Ljubljani. Razuoteresfl. Velikonočni prazniki predmet kongresa trgovskih zbornic v Pragi. V nekaj dneh se vrši v Pragi mednarodni kongres trgovskih zbornic in se bo na tem kongresu tudi razpravljalo, kako bi se velikonočne praznike napravilo stalne. Kakor znano, pade Velikanoč na prvo nedeljo po polni luni spomladi. Ta doba je od 22. marca do 25. aprila. Ta izpremenjava povzroča v trgovini večkrat veliko škodo, ker je ravno Velikanoč za vse sloje važnega gospodarskega pomena, kajti o Velikinoči se sklepajo in odpovedujejo delavne in zakupne pogodbe; v Nemčiji je tudi začetek in konec šole v zvezi z velikonočnimi prazniki. Ti prazniki se smatrajo kot najugodnejši kup-čijski rok za oblačilno in perilno stroko, za čevlje, dežnike, klobuke in razglednice, dalje za gostilniški in vse druge obrte, ki so v zvezi s tujskim prometom. Za te stroke ima menjava velikonočnega datuma veliko škodo. Ako so prazniki prezgodaj, torej še v mrzlem času, ljudje nimajo veselja za nakup pomladanskih predmetov, ako pa prepozno, so enake posledice, ker se zdaj nakupijo poletne stvari. Ta izpremenjava povzroča v vseh produkcijah neko negotovost in nestalnost. Za večino obrtov pomeni stalno ugotovljenje velikonočnih praznikov večji promet. Akcija, da bi se za Velikonoč določil gotov dan, se je pričela že leta 1891 in je bila rimska kurija že vneta za stvar. 1906 so nemške trgovske zbornice zahtevale, naj se v tem oziru združijo vse kulturne države in namen je zdaj, da bi se za Velikonoč določila tretja nedelja po nastopu pomladi, to bi bil čas med 4. in 11. aprilom. Dunajska trgovska zbornica je v tem oziru zaslišala mnenje vseh gospodarskih zvez ter se obrnila tudi na vlado, naj se zanima za to vprašanje. Mednarodni kongres trgovskih zbornic v Pragi bo o tem storil definitiven sklep. ■ :¥-y 'W^ - ;77T:r SaSSfiSSSSSfiSSOSSBSSSSSSSS&SSfiS Spominjajte se družbe sV. Cirila in Metoda! SBa852SS2SS2SB2S5aS52Si5aSB2SSa pl^====== □ I Mestna hranilnica ljubljanska ( Stanje hran. vlog: nad 24 milijonov K I v lastni hiši v fvešernonih ulicah št. 3 i Rezervni zaklad: nad 900.000 kron poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. Sprejema hranilne vloge Vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne jih obrestuje ® ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. po "“T* jO Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojini premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. B Ben« vloge se sprejemajo Mi po pošli in polom c. kr. pošte hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/40/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. sa 1 Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. m Dre »»d r» r» *2 !# d se*lošna delniška družba i W d V w Im ®1 za zavarovanje v Pragi na življenje. . . „ „ . a) Za slučaj smrti. Najugodnejše m naj- b) Za slučaj smrti in doživenja. « .c) Zavarovanje dote in oprave nevest, ceneje zavarovanje: d) Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovan jem vseh vlog. e) Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti. f) Najrazličnejše kombinacije zagotovljenje pokojnine. Edina slovanska delniška življenska zavarovalnica. Glavno Zastopništvo Za Slov. dežele V Trstu, ulica Torre bianca Št. 21. L, kjer se dobi vse cenike in potrebna pojasnila. Edino praVi je samo Thierry-jev balzam z zeleno nuno kot varstveno znamko. Najmanj se pošlje 12/2 ali 6/1 ali 1 patentovana družinska steklenica za potovanje K 5 —. Zavojnina prosta. ThierrH'jevo eentifolijsko mazilo Najmanj se pošlje 2 puščici za K 3 60. — Zavojnina prosta. Vsepovsod priznani kot najboljši domači sredstvi zoper želodčne težave, zgago, krče, kašelj, zasli-zenje, vnetje, poškodbe, rane itd. — Naročila ali denarne pošiljatve je nasloviti na: A.Thierrjf, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu Zaloge v več lekarnah. Čudež industrije! Nevv-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena oddati vso svojo zalogo zgolj proti maj-fcjj| hnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem jgilji izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sle-'UpIlPp' deče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. 6-90 in sicer: 6 kom. najfln. nam. nožev s pristno angl. klinjo 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega kosa; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; /,'j\ 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; rtiE 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; $S1 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor. '*• 42 komadov skupaj samo gld. 6*90. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gl. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6-90. Američansko pat. srebro je znano, skoz in skozi je bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je.posebno prikladna kot prekrasno ženitovanjsko in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se 9 4ftt*CŠ>1lh0t*rf 9 eksPortni hiši anler' edino le v JI« JMl JLllUGl g'# pat. srebrnega blaga na Dunaji II., Rembrandstr. 19 L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^ Čistilni prašek za njo 10 kr. ^ e Pristno le z zraven natisnjeno varst-IP(t Teno znamko (zdrava kovina). T 6»'^ Izvleček iz pohvalnih pisem: Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Oton Eartusch, c, in kr. stotnik v 27. pešpolku v Ljubljani. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožacc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Biibm, okrožni in tovarniški zdravnik S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Sarajevo, 22. oktobra 1904. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež, pri vladi v Sarajevu, i Steckenpferd- lilijinomlečnorailo Za kožo najmiBejše milo. Ul Priporoča izborno zalogo vsakovr-in starih vin v sodih in steklenicah AJ cscccccccccccccccccccccccccccccccccccccccccccccccccc««# Proč s peresom! ,.1^11 vi I1 je pisalni stroj za vsakogar1. Model A........K 38'— Novi model III . . . K 50-— Brez konkurence z ozirom na ceno in uporabnost. Ni igrača; ne zamenjati s sicer cenejšimi posnetki, ki pa so brez vrednosti; črke tako lepe kakor pri najdražjih pisalnih strojih; črke niso iz mehkega gumija. Raz-množbe vsake vrste. Pretiskalne kopije. Jamstvo za brezhibno delovanje. ( > tli il«) v ^vn na. vseh. razstavah. H. Krauss & Co» Kufstein. Prospekt zastonj in poštnine prosto pri razpošiljalni družbi posojilnica o jtadvoljiei Rezerv, zaklada iznaša: registrovana zadruga z omejenim poroštvom Oglejte si -- nnlipHpkllih ctrnipn slamoreznic, čistilnic, naj večjo zalogo jJUlJCUCldllltl dllUJbv, mlatilnic, gepelnov in preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri V LJUBLJANI ------------- FR. STUPICA na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve. * Ravno tam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete, Slovenci, kupujte uži-galice v korist družbi sv. Cirila in Metoda. = © Julija Štor 0 v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice Naj večja zaloga - moški, ženski io olročjili čevlje* iz najboljših to varen, domačih in tujih. Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje Zmerne cene. Solidna postrežba. ^ ©C-----------------------3© 82$Sg2$S82$S825SSSSra8SS8ŽS$gSS FR. ŠEVČliT puškar v Ejubljani, Židovsko ulico št. 7.- Ljuliljana, Prešernove ulice lajvečja izbera izgotovljene oiilele za Drogerija^ ANTON KANC Ljubljana, Židovske ulice I. priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvezila sredstva za desinfekcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida. Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd. Priporočajte povsod ,Naš List’ Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Popravila se točno izvršujejo. Cenik na zahteVo zastonj. Brezskrbno družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih znamkah ga. A. Kaupa, Berlin S. W. 296 Lindenstrasse. 50. S'SS 'M S CW8 £ 03 "ref c« t**8 k r ^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo r Ustanovljena leta 1882 V Ljubljani Ustanovljena leta 1882 Podrejena škontraciji „Zveze slov. zadrug" v Ljubljani Telefon štev. 185. na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic ol>v<©?-;t:Lij<- lil’.'m i 1 iio vloge po Poštno-hranilu, urada štev. 828.406. brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Ifradne ure od 8. do 12. in od J. do V. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilnienega urada. 4 V/o Upravno premoženj e kmetske posojilnice 31. dec. 1907 Stanje hranilnih vlog K 12,434.333 24 * ,2,888.795.43 * 59,897.246.20 ^ \ 1 — * ■ X Denarni promet Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po 51/4% z IV2°/o na amortizacijo ali pa po 5l/40/0 brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.