Posamezna Številka 10 dinarjev Mtofaa plačana v gotovini ZASAVSKI Weja OkrajM eSm Seetalisttcat mn Sefcvrua >h*r> v Titovih* — r.refcje la odgovarja uredniški odbor 0t*o«u-ar»e*rt: Stane j«ar - Tiska Mariborska •irVrrna » “'T^-ira — trslo* freitatlt** ut -irfave - Nbi" Titovih uarava rudnika — Tcltitd^.Tos — Rafta trt lodrotnlct Narodne bank* • Trbovca* S14-T-146 — List iibaja vsako sredo -Letna narotniaa 400 din. soletna 200 din. fetrtletna 100 Ota, mesečna 3d din - Pososezna ttetilka 10 dto Rokorial morajo biti s nrednUtvo aajkasneie vsak petek dopoldne in te n* vratar* LETO VII. — Štev. 26 TRBOVLJE, 30. JUNIJA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Rudarski praznik 3. julij - zgodovinski pečat borbe slovenskih rudarjev Ob tem velikem prazniku na-lih rudarjev, ko se širom po Sloveniji po rudarskih revirjih vrše velike priprave za dostojno proslavo tega dneva, ne bo odveč, če o njegovem pomenu spregovorimo nekaj besed, namenjenih za mlajšo generacijo in širšo javnost 3. julij je brez dvoma za 1. majem kot splošnim delavskim praznikom eden izmed najvažnejših zgodovinskih dni, ki nas živo spominja na borbo, žrtve in uspehe naših slovenskih rudarjev, ki je trajala dolga desetletja pod zastavami svobodnih delavskih sindikalnih organizacij. Ko so v 19. stoletju začele razne kapitalistične delniške družbe odpirati in razširjati rudarsko industrijo širom po slovenski zemlji, se je začela tudi borba za življenjsko eksistenco prvih slovenskih rudarjev. Sprva je bilo sploh težko dobiti moške, ki bi si upali prijeti za delo v rovih pod zemljo, kajti motili so jih razni praznoverski predsodki o podzemeljskem vragu, imenovanem »bergmandeljc«. Tiste pa, ki so se pokazali junake in šli na delo v rudnik, so od početka visoko cenili in jih celo oproščali vojaščine. Sčasoma, ko so ti predsodki docela popustiti, je bilo rudarjev vedno več in njih izkoriščanje se je iz dneva v dan stopnjevalo. Delali so po 12 in še več ur dnevno, plače pa so dan za dnem padale. Obolele in izčrpane rudarje so brezobzirno metali na cesto.! Takratna buržoazna oblast se za to ni niti malo zmenila. Socialno zavarovanje n) obstajalo in revščina je naraščala. Rudarji, ▼ glavnem nepismeni proletarci, so obupani gledali v bodočnost. Kapitalistični rudniški podjetniki so to vsak dan bolj grobo izkoriščali, delovni pogoji so se slabšali, v zvezi s tem pa je rastla tudi nezadovoljnost med rudarji. Razumnejši rudarji so začeli razmišljati, kje in kako najti pot iz te obupne situacije, ki je prav taka, kot je bila, ustvarjala plo-donosna tla za organizirano sindikalno borbo proti neusmiljenim izkoriščevalcem. Ko je zaživela marksistična socialno demokrat- niiiHiiiniiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiniiiiiiiiiiniinii ( Miha Marinko v Trbovljah ' na razpravi o gosoodar-skih vprašanjih V torek, 22. JnnUa. Je SZDL mesta Trbovlje sklicala širše posvetovanje o gospodarskih problemih. Konference se Je udeležil tudi tovariš Miha Marinko. Po uvodnih besedah predsednika SZDL mesta Trbovlje, tov. Dušana Povšeta, ki je obravnaval vlogo in delo sindikalnih organizacij, je nato govoril tovariš Miha Marinko »O novi vsebini dela sindikatov«. Kako bomo proslavili v Trbovljah 3. julij, Dan rudarjev? 2e tretjikrat bodo slovenski rudarji obhajali letos svoj praznik, Dan rudarjev, v spomin na veliko gladovno stavko, ki se je račela 3. julija 1934 — torej ravno pred 20 leti. Po vseh na-Sih rudnikih bodo rudarji proslavljali ta praznik z raznimi kulturnimi in drugimi prireditvami ter bodo imeli 3. julija tudi dela prost dan. V Trbovljah bo na predvečer ”• julija ob 18.30 slovesna akademija na telovadišču TVD »Partizana« s sodelovanjem DPD »Svoboda« in telovadnega društva. Slavnostni govor bo ‘mel predsednik Republiškega ®veta sindikatov Slovenije, na-Jndni heroj tov. Rudolf Janko. Ob tej priložnosti bodo rudarji v Trbovljah razvili tudi svojo sindikalno zastavo, ki ji bo kumo-’al tov. Rudolf Janko. — Ob labom vremenu bo ta priredl- *tV dvorani Delavskega doma. Na dan 3. julija pa bodo naši fjtdarji pohiteli v planine, v ve-i.rfeT\ ®tevilu pa se bodo seveda neležtlt tudi proslave občln-Pfnznika mestne občine ska internacionala, se je po svojih dobro inštruiranih zastopnikih povezala tudi t slovenskimi razgledanejšim' rudarji in ustvarila iz njih prve rudarske sindikalne aktiviste. Organizacija se je začela sicer razvijati, toda v zelo težkih »izmerah. Vse to prvo sindikalno delo je teklo ilegalno in strogo konspirativno, v dostih primerih teže kot aktivizacija za OF ob izbruhu druge svetovne vojne. Organizirale so se tako imenovane trojke, ki so se polagoma razvijale ▼ vedno večje skupine. Sindikalni sestanki so se vršili po gozdovih in jasah v bližini kakšnih hribovskih vasi na teritoriju Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, t j. na Kleku, Gabrskem in Planinski vasi ter Cem-šeniških hribih nad Zagorjem. rudarji panika in padala je morala. Požrtvovalni vztrajnosti zavednih delavskih borcev je povzročalo to ogromen napor, pred-no so to spet spravili v normalen tek in omogočili nadaljnji razvoj in porast organiziranega članstva. — V dokaz resničnosti navedenega niso samo zgodovina in sindikalne kronike po rudarskih revirjih, ampak številne še žive priče, celo nekatere takratne žrtve med našimi rudarskimi upokojenci. Po dolgoletnem trdem boju so nastale iz prvotnih ilegalnih sindikalnih skupin močne delavske organizacije, ki so po rudarskih centrih legalno poslovale in s svojo vztrajno borbo dosegle tudi vidne uspehe. Po rudarskih revirjih so z izdatnimi prispevki To je bil zanetek prve' deiav- delavcev In zbrane članarine za-ske sindikalne organizacije — I graditi Delavske domove, ki poznejše »Unije slovenskih ru- 1 *° imeli tiste čase doka, lepe dar jev,« kise je spričo svoje dvorane Ti so bili prva žarišča borbenosti in velikih žrtev pa in *ane,kl delavske kulture ,n tudi doseženih uspehov v teku Prosvete. V njih so se vzga,ali let razila v mogočno fronto borcev za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev slovenskega rudarskega delavstva. Kot že poudarjeno, ta borba ni bila lahka, upoštevajoč dejstvo, da je bila na strani kapitalističnih izkoriščevalcev takratna državna oblast ter vsa meščanska in malomeščanska »purgarija«, ki je v danih pogojih dajala ton vsemu javnemu mnenju. Uprave rudarskih podjetij $o budno sledile porastu in razvoju sindikalnega gibanja in ga ovirale povsod, kjer koli je bilo mogoče, s trdim namenom, da ga zaduše. Strah pred organiziranim proletarskim odporom jim je moril izkoriščevalske živce. Zbirale so določene plačane vohune in jih v namen izdajstva najsposobnejših sindikalnih aktivistov vtihotapljale v prve organizirane skupine. Sledile so Izdaje in začelo se je preganjanje. Odpusti organiziranih rudarjev so bili na dnevnem redu. Racije, kot za časa fašističnega nasilja, so bile večkratni pojav. Sledili so zapori in pregnanstva. Ob vsakem takem primeru je nastajala med novi kadri in borbeni funkcionarji sindikalnega gibanja. Vsi napori meščanskih političnih strank in v njih organiziranih vodstev podjetij, kako zadušiti to zanje tako nezaželeno delavsko gibanje, so bili zaman. Moč organiziranega delavstva je uporno rastla ter dosegla doma in v svetu vedno večji ugled. Socialno nezavarovano rudarsko delavstvo si je spričo organizirane moči kot prvo priborilo svoje socialno zavarovanje v obliki bivše »Bratovske skladnice«, k) je zajemala v svoj zavarovalni krog vse rudarske, kovinarsko-plavžarske in cinkarniške delavce. Imela Je vse tri oddelke socialnega zavarovanja, in to bolniško, nezgodno in pokojninsko. Prva leta po ustanovitvi so jo vzdrževali delavci sami kot nekakšno samopomoč. Plačevali so visoke prispevke. Toda ko so bili organizacijsko močni, jim je z energično zahtevo uspelo prisiliti tudi podjetja, da so plačevala 50% prispevkov. Ta pridobitev Je bila brez dvoma velikega pomena, toda imela je tudi svojo slabo stran. S pariteto prispevkov je nastopila tudi pa- primerih kvarno vplivalo pri odločanju dajatev zavarovancem. Nastopala je borba v podjetjih in v socialnem zavarovanju. Le dobro razgledanim poznavalcem raznih predpisov je uspelo s pomočjo sindikalne organizacije zaščititi rudarje kot delavce in zavarovance. Zastopniki podjetij so svojo izkoriščevalsko taktiko nadaljevali, in to v vseh mogočih oblikah. Uglednejšim in med delavstvom priljubljenim sindikalnim voditeljem so ponujali v službi boljše položaje, če opuste delo v organizaciji, kar so razni omahljivci in slabiči tudi storili. Vsak tak primer je sindikalnemu gibanju mnogo škodoval, kajti zaupanje rudarjev v vodstvo sindikata se je zrahljalo, kar je bil glavni cilj kapitalistov. Značajni in delavski stvari predani voditelji tega niso storili, ampak so v vsakem takem primeru storilj vse potrebno za ponoven dvig moral? in monolitnost organizacije. Le-ti so bili kapitalistom največji trn ▼ peti. Na njih so iskali vse mogoče vzroke, kako jih onemogočiti. Za vsak malenkosten prekršek so jih ošibali kot protidržavne elemente, jih odpuščali iz službe in tirali v zapore. Med prvo svetovno vojno Je bilo sindikalno delo skoro docela onemogočeno. Vsa rudarska industrija je bila nekako mflitari-zlrana. Obupen glad pa, ki je zajel vse tudi rudarsko idnustrijske kraje, ob vsem tem pa še pretirano težko delo, je imelo posledice vedno bolj naraščajočo nediscipliniranost, za katero so bile predpisane ikde kazni. Zapori so se polnili zlasti v Trbovljah, kamor so žandarji vlačili tudi h Zagorja in Hrastnika nepokorne, izčrpane rudarje v zloglasno »CL j glano«. — Tu so formirali tako imenovane kazenske kompanije in jih pošiljali na najnevarnejše odseke ruske ali italijanske fronte. Doma ostalj rudarji in njih družine pa so spričo garanja in lakote izgledali kot živi skeleti. Toda tudi tega je bilo konec Prišlo je leto 1918. Iz razpadle avstroogrske monarhije so nastale nove, tako imenovane, narodne države, med njimi tudi naša predaprilska Jugoslavija. Delavski razred je z zaupanjem pričakoval boljših časov, toda varal se je. Oblast je prevzela v roke razbohotena jugoslovanska bur-žoazija, ki je prav tako gledala delavstvo kot neki manjvredni človeški element Izdani so bili sicer razni novi delovnopravni zakonj in predpisi, ki pa so ostajali v glavnem le na papirju. Kot v stari Avstriji, se je tudi sedaj z vsem ostalim delavstvom vred počutil slovenski rudar kot nekakšna brezpravna raja. Bremena so rastla, pravice pa padale. Ustanavljale so se razne nove politične stranke z bleščečimi programi, dejansko pa so se vse borile samo za svoj lastni prestiž. Le Komunistična partija in socialno demokratska stranka s sodelovanjem krščanskih socialistov so se spustile v neizprosno borbo proti izkoriščevalcem. Organizirane so bile razne stavke, železničarska v L 1920 te rudarska v 1. 1923, ki je kot ena naj-dalje trajajočih še danes v neizbrisnem spominu vseh starejših slovenskih rudarjev. — Organizirano in solidarno Je potekala v vseh rudarskih revirjih, toda kljub temu Je zaradi izdajalskih in provokatorskih posegov privržencev takratne buržoazije klavrno propadla. Sindikalne organizacije so se spričo tega znašle v zelo težkem položaju. Med sestradanim in izčrpanim rudarskim delavstvom je padla morala. Sindikalni rudarski funkcionarji so bili preganjani, odpuščeni in večinoma zaprti, delavstvo pa diktatorsko podrejeno absolutni komandi rudniških direkcij bivše Trboveljske premogo-kopne družbe. Plače so bile diktirane in so se po mili volj podjetnikov stalno zniževale. Takšna usoda je nepopustljivo morali slovenske rudarje leto za letom. Sindikalne organizacije niso mogle priti do izraza. Vso mi-zerijo je povečala še težka premogovna kriza na notranjem in svetovnem trgu. Zaradi velike konkurence z juga in iz inozemstva se je začelo po slovenskih rudnikih občutno praznovanje. Rudarji so delali tedensko le po 2—3 šihte. Temu so sledile po vseh rudnikih TPD še velike redukcije, katerih prve žrtve so bili sindikalni funkcionarji, predvsem levo usmerjeni socialisti, t j. člani ilegalne KP, ki je bila z zloglasno »Obznano«, prepovedana in črtana iz indeksa političnih strank. S tem pa ni bila uničena ideja kot gibanje, ampak so se člani KP vključevali v razne Se dovoljene organizacije ter tam neutrudno, toda previdno pripravljali članstvo na borbo v danem trenutku. Njim so sledili na cesto izčrpani in bolni rudarji, nekater] starejši Izmed njih pa so bili upokojeni. Mnog! odpuščeni, ki so bili še delazmožni, so (Nadaljevanje na 2 strani! Hrastnik se pripravlja na svoj praznik Hrastnik — dolina dima in sajl 1 vi bogatih tradicij in izkušenj iz Tako nekako govorijo tisti, ki ne preteklosti gradi trdno, čvrsto žive v njem in še niso imeli pri- sedanjost, istočasno pa daje jas-ložnosti spoznati, da ta kraj ni no slutiti, da gre tudi Hrastnik samo dolina dima in saj, ampak naproti lepši in srečnejši prihod-da utripa v njej tudi svetlejše nosti. rltetna uprava, kar Je ▼ mnogih življenje — življenje, Iri na osno. ' Takšna sta v resnici življenje 3. julij — praznik mestne občine Hrastnik - ‘ * " '‘ fe.8 ? 5"''<■ / Sl**' V* * .. "".2^? ' : .r -rt)#**4 • Si ■ '' » j |® * ****** t w ^ M, ! *■ . ^ /'Si '.v „ .tj. 7-.-< £ C ■* - tv-. , rv-^- ," «j§. LOMO Hrastnik čestita vsem svojim volivcem ob prazniku mestne občine Hrastnik. Prav tako pa iskreno čestita vsem slovenskim rudarjem ob njihovem prazniku, 3. juliju, Dnevu rudarjev. in utrip Hrastnika. Pa saj drugače tudi biti ne more. Dva in pol tisoč delavcev, po veliki večini pravi proletarci, hodj dnevno na delo v rudnik, v steklarno, v kemično tovarno, v urade in še drugam, kjer vestno opravlja svoje naloge, izpolnjuje pa hkrati častno poslanstvo, da pomaga graditi nov, lepši družabni red. Tega svojega poslanstva se vsi delavci Hrastnika dobro zavedajo — in prav to fim vliva in daje vedno novih moči, da v težki borbi za dokončno zgraditev socializma odločno vztrajajo na svoji poti in dosegajo hvale vredne delovne uspehe. Delavsko samoupravljanje je tisto, kar daje kolektivom nove pobude za napredek in razcvit podjetij. Upamo si trditi, da v tem nismo na zadnjem mestu in da bomo s skupnimi močmi tudi v prihodnje storili vse, da bomo vedno v prvih vrstah borcev in graditeljev. Ce bi delali drugače, bi sramotili spomin na vse tiste naše borce — proletarce, kf so v stoletni zgodovini borbe delavskega razreda darovali tudi svoje življenje za svetlejšo prihodnost delovnega človeka. Prav ta bogata tradicija borb delavskega razreda v hrastniški dolini, ki Je dobila svoj polni izraz v številnih stavkah, zlasti pa velika gladovna stavka rudarjev pred 20 leti — v prvih dneh meseca julija 1934. ki so jo pričeli hrastniški rudarji — spomini na vse tiste, ki so to borbo neustrašeno nadaljevali tudi v času. ko Je bila naša domovina pregažena in zasužnjena, nam dajejo moralno opravičilo, da te spomine trajno ovekovečimo in obhajamo vsako leto na dan 3. julija. Ob letošnji prvi proslavi tega spominskega dne želim da postane ta dan v resnici praznik vseh delovnih ljudi v Hrastniku istočasno pa izkoriščam priložnost, da k temu prazniku čestitam vsem delovnim ljudem hrast, niške doline in izrekam dobrodošlico vsem gostom iz sosednih in drugih krajev, Iti se bodo udeležili proslave tega praznika, in jim želim, da bi se v naši-sredi kar najbolje počutili predsednik LOMO Hrastnik. Stane Brečko, Hrusfniško rudarstvo v dobi kapitalistične eksploatacije Pri sestavljanju naloge sem se opiral na prepis Valentiničeve kronike (I), na »Moje mladostne spomine« od inž. Boštjana Roža (II), na zapiske upokojenega ravnatelja nižje gimnazije Alojza Hofbauerja, objavljene v »Jutru« in »Zasavskem vestniku« (III), na zapiske bivših rudniških uslužbencev (delovodje Laznika, jamomerca Brinerja, inž. Drolca in drugih, sestavljene na osnovi uničenega arhiva (IV) in končno na pojasnilo sedanjih rudniških uslužbencev (inž. Stularja, inž. Peternela, jamomerca Rogliča itd.). Obilni skladi premoga, ki so počivali in še počivajo v votlinah hrastniške, trboveljske in zagorske doline, predstavljajo neizmerno vrednost; vredni so milijarde. Premog, ki ga zasledujemo od Pečovnika pri Celju in pa Hude jame in Brezna pri Laškem, preko Marna, Slatna, Dola, Hrastnika, Ojstra, Trbovelj, Zelene trave in Zagorja do Kisovca, pripada eni in isti formaciji ter je bil pri svojem prvobitnem geološkem nastaja n ju nesumljivo združen v eno, vodoravno ležečo plast. Poznejše spremembe v zemeljski skorji so to velikansko ploščo zdrobile v več kosov. Jih izkrivile in iz-vitoperile. Naš premog pripada oblasti rjavega premoga boljše kakovosti, ima jačino 4000 kalorij. Njegova plast je do 20 m debela in tudi več. Premog je bil domačim lju dem že od nekdaj dobro znan, a se ni nihče brigal zanj, ker je bilo povsod dosti drv za kurjavo. Kako so naši stari cenili važnost premoga, priča sledeča mala prigoda: razporški hlev je stal deloma na premogu. Kadar je nastala huda zima in je drv primanjkovalo, so razpoškl hlapci, namesto da bi šli v ho-sto po drva, skrivaj luščili pre mog v hlevu in ga nosili ženskam v kuhinjo. Ko je gospodar, Martin Razpotnik, moj ded, to operacijo opazil, se Je nad hlapci zelo razsrdil, jih dobro oštel ter jim strogo prepovedal nadaljnje kopanje premoga, rekoč: »Da se ne drznete več kopati v Stali, pokrijte takoj z gnojem ona mesta, kjer ste ga razkrili, da se ne vidi. No, to bi bilo lepo, da zvejo škriei za premog v moji Stali, pa da pridejo in mi Stalo poderejo!« — tako Inž. Boštjan Roš v II. Omenjene premogove plasti so začeli izkoriščati v začetku 18. »tol. po Valemtiniču 1807. ali 1822. leta. Tedanji lastniki rudnika so bili Tadej HSffele, Andrej Schčnbucher in Ivan Ra goseh. 1829. leta ga je kupil Ljubljančan Josip Lusner, 1845 pa ga Je ta prodal pl. Brucku, ki je osnoval Tržaško premogo-kopno družbo. V to dobo sodi fevdno pismo c. kr. štajerskega rudarskega glavarstva in rudarskega sodišča v Leobnu pod 4254 L z dne 28. 12. 1842, ki podeljuje J. Lusner ju jamsko mero »Josef«. Pismo se nahaja med ostanki rudniškega arhiva. Iz te dobe ata tudi 2 starejši karti s preiskovalnimi rovi »Josef«, »Maria«, »Theresia«, »Flo-rian«, »Francisci«, »Franciscl-Unterbau«, »Johanni«, »Johan-ni-Oberbau«, »Jacobi«, »Carolli« in »Barbara - Stollen«. Karti imata Lusnerjev podpis in letnico 1842. Karti sta bili do nedavna v rudniškem arhivu, sedaj pa pri Tehniškem muzeju v Ljubljani. Izkopavanje je bilo tedaj zelo primitivno. Na odkopu je kopalo 5—10 rudarjev. Premog so vozili po slabem kolovozu do Save, po Savi pa s 50—60 m dolgimi in 4—5 m širokimi ter do poldrug mater globokimi čolni. Čolne so vlekli konji ali voli. Premog so prodajali ljubljanski cukrarni ali pa paroplovnemu podjetju v Sisku. Del premoga je porabila apnenica gospoda Martina Splllerja — tako Valentiničeva kronika. Novi gospodarji so rudnik modernizirali. Vodstvo so zaupali izkušenemu rudarju, Prusu Wehrhanu. Ta je uvidel, da tedanji način prevoza ne ustreza potrebam, zato Je začel graditi normalnotirno železnico od 2u-ganja do Save. Obratovanje se je vršilo z železnimi vozički s 5t prostornine, ki so jih vlekli konji. 1857. leta so kupili prvo parno lokomotivo, ki jo poznajo stari Hrastničani pod imenom »Koklja«. Leto kasneje jo je zamenjala druga močnejša, z imenom »Triost«. Ne vem, ali so že takrat pričeli po rudniški železnici obratovati vagoni državne železnico? Kronika omenja prvo poizkusno vožnjo z železniškimi vagoni v novembru 1875. Takrat je obratovala že tretja lokomotiva s storilnostjo 8 praznih 101 železniških vagonov. Prvo separacijo so zgradili okoli 1875. Stala jc nasproti sedanji* separacije oziroma nasproti lakratnega premogovnega skladišča. Nekaj časa jo je gnala »Koklja«. Jalovino so odla- gali na odvalu Prednjega rova, da so dobili ravno površino pred sedanjim glavnim jaškom na levem bregu Bobna. Kasneje so jo vozili z vzpenjačo na odval Glavnega rova. Vzpenjačo je gnala brezkončna vrv, to pa parni stroj separacije. Ista vrv je gnala tudi ventilator. Kasneje sta dobila vzpenjača in ventilator električni pogon. Staro separacijo je 1892. leta zamenjala nova z dvema stacio-niranimi kotloma, to pa 1931 sedanja in najmoderneje urejena. Pri prejšnjih separacijah je bila potrebna številna delovna sila za sortiranje, za odbiranje jalovine in za odmetavanje premoga na nakladišče, tu pa jc delo popolnoma mehanizirano. »Jutro« poroča v svojem članku dne 10. februarja 1931, da je bila gradnja te separacije čudo tehnike, ker je bila zgrajena na prostoru stare separacije, da niso bile potrebne nove čistilne naprave za vodo in ker ni bila pri tem proizvodnja v ničemer prizadeta. 1938 so pričeli na Zvezni progi Hrastnik—Trbovlje in Ojstro —Trbovlje. Dela so končali 1942. Leta 1944 so začeli voziti premog na trboveljsko separacijo. Omenjena dela je Izvršila že TPD, ki je postala med leti 1874 in 1883 lastnik celotnega rudnika. Za Wehrhanom in Kalliwo-do, ki sta služila še starim gospodarjem, so vodili ta dela Terpotitz, Rdhrleitner, Drasch, Fitz, Leiler in Drolc. Zaradi izkopavanj na prvem globinskem obzorju so 1874. leta zgradili strojni jašek in kotlarno s tremi kotli. Takrat so zgradili tudi dnevno zvezo med nakladiščem strojnega jaška in prostorom Prednjega rova, kjer je bil takrat izsipalni prostor stare separacije. Zveza obstaja še danes, vendar služi drugim namenom. Za odvažanje jalovine so morali zgraditi pomožni jašek, ker je strojni jašek zaradi naraščanja produkcije zmagoval le izvažanje premoga in prevoz jamskega lesa. Pogonsko so montirali okoli 1900. leta na tretjem obzorju. Njena storilnost je znašala 2400 l/min in 77 m tlačne višine. Leta 1912 so montirali kar 10 črpalk na električni pogon, seveda različne storilnosti, 2 s 600 l/min in 120 m tlačne višine. Podatek nam da na eni strani slutiti močno razširjenje obrata v globino in širino, po drugi strani pa nam priča o vedno težjih delovnih pogojih. Prvi ventilator brez žlot (cevi) so montirali okoli 1875. leta (s staro separacijo). Gnala jo je »Koklja« z brezkončno vrvjo. 1890 so ga zamenjali z novim, z žlotami. Oba sta služila zračenju 14. obzorja. Leta 1900 so pa namestili za zra čenje glavnega obzorja nov ventilator, ki ga je spočetka gnala tudi lokomobila, 1910. leta pa jo je zamenjala elektrika. Njegova storilnost znaša 900 m’ zraka/min in služi še danes kot rezerva. 1911 so postavili nov ventilator s storilnostjo 2400 ms zraka/min, ki ga goni parni stroj s 76 KS storitve. Paro dobiva iz kotlarne pomožnega jaška. Ta ventilator je še danes v obratu kot glavni. Električni pogon omenjenih naprav je omogočila provizorična električna centrala z generatorjem z 48 KW storilnosti in 3000 volti napetosti. Gnala ga je para Iz kotlarne pomožnega jaška. Centrala dela s pomembnimi izpremembami še danes. Služi pogonu ventilatorjev, delni razsvetljavi in v skrajnem primeru pogonu črpalk. Drugače se poslužuje rudnik električne energije iz kalorične centrale v Trbovljah. (Se nadaljuje) Kako je bilo pred 20 leti ob rudarski gladovni stavki v Hrastniku Glavno stavko so pričeli rudarji v Hrastniku in Kotredtžu pri Zagorju dne 3. julija 1934 ob dveh popoldne. Ta se je razširila še isti večer in drugo jutro na vse obrate rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Takratna Trboveljska premogo-kopna družba je v hudih dnevih praznovanja hotela še znižati rudarske mezde in rudarji so v obupu sklenili uvesti energične protiukrepe pod vodstvom Komunistične partije. Hrastnilki rudarji so šli po štirih dneh praznovanja, dne 3. julija zjutraj na delo. Ko je prišel čas odhoda iz jame, so sklenili vsi na pobudo rudarjev — partijcev, da ostanejo v njej. Vseenc jim Je — tako so dejali — če poginejo v jami ali zunaj nje. Se bolje bo v jami, da njihovi domači ne bodo vedeli za njihovo trpljenje. Tako sta sklenili tudi druga in tretja izmena rudarjev, da se ne vrneta poprej iz jame, dokler ne pridejo od zunaj ugodna poročila, da je TPD svoje napovedi umaknila. Rudarji so iz jame poslali svojega zaupnika, takratnega predsednika II. delavske skupine tov. Benedikta, ki je ravnatelju hrastniškega rudnika tolmačil naslednje zahteve rudarjev: kopači prve kategorije naj dobe namesto 38 din na dan plačo 40 din. V ostalem naj TPD obljubi, da ne bo izvršila napovedane redukcije mezd, revizije kopai-kih kategorij, da ne bo znižala kvote deputatnega premoga ter 'tudj ne odpravila ostalih ugodnosti, ki so jih do takrat uživali rudarji, Ker rudarjev ni bilo na svetlo, so bile njihove družine ra- Program v času občinskega praznika v Hrastniku V dneh od 2. do 4. julija t. L, ko bo mestna občina Hrastnik obhajala svoj občinski praznik, bodo v kraju razne kulturne in silo mu je dajal separacijski kotel preko brezkončne vrvi. športne prireditve. Zaradi poglobitve do tretjega globinskega obzorja v letih 1903-4 je moral dobiti pomožni Jašek svojo strojnico in kotlarno s tremi kotli. Odslej služi ta jašek kot glavni izvozni jašek. Strojni jašek je služil takrat le dovažanju lesa. V zvezi z odkopavanjem na globinskih obzorjih so bile potrebne namestitve mehaničnih črpalk in ventilatorjev. Uporaba ročnih črpalk in ventilatorjev ter zračnih jaškov je bila nezadostna. Uprava rudnika je pač morala žrtvovati zato potrebna sredstva na račun dobička, ker bi v nasprotnem primeru nevarno ogrožala produkcijo in življenje rudarjev. Prvo črpalko na parni pogon V petek, 2. julija bo ob 17. url odkritje spominske plošče pad- : lemu skojevcu Francu Ramšaku-Luki; ob 18. uri je predvidena spominska slovesnost pred spomenikom padlih žrtev, ob 19. uri bo koncert orkestra in pevskega zbora »Svobode I« v Domu TVD »Partizana«, ob 21. uri pa propagandno taborjenje Rodu temnega hrasta. V soboto, 3. julija, bo ob 5. uri zjutraj budnica obeh hrastniških godb na pihala; ob 8. uri bo slovesna seja Ljudskega odbora mestne občine Hrastnik; ob 8.30 bo slavnosten pohod delovnih kolektivov iz Sp. Hrastnika z železniške postaje in iz Zg. > TVD »Part Hrastnika; stik obeh sprevodov! Hrastniku. bo na telovadišču, ob 9. uri pa slavnostno zborovanje delovnih množic; ob 10. uri je na sporedu koncert pevskega zbora in godbe »Svobode H« v Domu TVD »Partizana«; ob 15 uri telovadni nastop vseh enot TVD »Partizana« Hrastnik, ob 17. uri pa koncert godbe »Svobode 1« in JLA is Ljubljane v proslavo 10-letnice odhoda rudarske godbe is Hrastnika v partizane. — Po koncertu prosta zabava. V nedeljo, 4. julija bo nogometni turnir »Rudarja«, košarka, propagandni moto kros, v Bobnu pa propagandni vzpon AO Hrastnik; ob 10. uri dopoldne bo pri steklarni v Spodnjem Hrastniku in na rudniku v Zg. Hrastniku promenadni koncert hrastniških godb na pihala. — Popoldne: množična udeležba okrajnega telovadnega nastopa »Partizana« na Dolu pri zumljivo v velikih skrbeh. Bliskovito je šla po vtem Hrastniku žalostna novica o sklepu rudarjev. Zunaj pred rovom so se začele zbirati velike gruče ljudi: matere z otroki, starši in tudi drugi Hrastničani. Otroci so jokali, videč svoje objokane matere. Le redke žene so se držale pogumno, češ: »Mora biti tako! Oni že vedo, zakaj so se tako odločili I« — Zvečer so žene in otroci prinesli od ust pretrgano hrano k jašku. Napolnile so cel voziček s kruhom in ga poslale svojim dragim v jamo. Toda zaman. Rudarji so hrano odklonili in voziček je bil spet poln pripeljan nazaj z naročilom družinskih očetov: »To naj pojedo ubogi, izstradani otroci. Nam je pa vseeno. Vztrajali bomo brez hrane do zadnjega!« Sprejeli so samo tobak za žvečenje. Istočasno so dali rudarji iz jame sporočiti svojim ženam, naj se nikar ne razburjajo in naj so mirne na svojih domovih. Žene so ubogale. Rudarjem v jami so se pridružili tudi zunanji delavci rudnika, rokodelci v rudniških delavnicah, nameščenci v pisarnah ter ostali na svojih delovnih mestih. Tudi ti niso hoteli sprejeti nobene hrane in so se tako iz solidarnosti do jamskih tovarišev pridružili gladovni stavki. Tako se je razširila borba za obstoj na vse zaposlence rudnika. Z rudarji so simpatizirali prav vsi prebivalci Hrastnika. Steklarji so sklenili, da bodo tudi ti stopili v stavko, če TPD ne bo ugodila zahtevam rudarjev. Prav široka solidarnost, kakršne še ni bilo do takrat pri nobeni akciji, je dala mnogo upanja, da bodo rudarji uspeli v svoji obrambi. Obrtniki in trgovci so zaprli svoje obratovalnice. Vse prebivalstvo je bilo na strani rudarskih družin ter je v kraju vladala smrtna tišina. Dne 5. julija se je vršila v Ljubljani razprava med zastopniki delavstva in TPD. Navzoči so bili predstavniki rudarskih strokovnih organizacij iz vieh revirjev, Delavske zbornice in župani revirskih občin. Pogajanja so potekala zelo napeto in so jih morali večkrat prekiniti, ker so v sosednji sobi pelj telefoni in je bil posebno generalni direktor TPD Rihard Skubic ponovno klican na razgovore z odločujočimi činitelji v državi in tujini (v Parizu). Zaključil jih je generalni direktor Skubic z izjavo, da družba po nalogu vlade do nadaljnjega preklicuje izdane ukrepe in da torej ostanejo pravice in prejemki rudarjev neokrnjeni. Zaupniki rudarjev so odšli domov, vsak v svoj revir, in obvestili delavstvo o izvršenem preokretu. Ko so v rudarskih revirjih zVedeli, da je TPD svoje namere preklicala, so se rudarji začeli vračati iz rovov. Do večera so se vrnili vsi. — Rudarski revirji so se oddahnili. * Napad na Ravnah Meseca junija 1944 se je pa-trola nemških policistov podala v vas Ravne nad Hrastnikom z namenom, da skuša revne kmete, obenem pa napolni svoje požrešne želodce z zrelimi češ n jami Bistro oko Dušana (Povše Avgusta) jih je opazilo pri kraji. Dal je povelje za napad. Prvič je v tej vasi oziroma pri Ravnikarjevem mostu zapel partizanski mitraljez. Ponosno ga je nosil vsem dobro znani in pri Švabih z debelimi črkami zapisan Hrastničan »Matjaž« (Franc Povše) brat Dušana. Matjaž je imel smolo. Mitraljez je odpovedal, toda hrabrj borec ni obupal. Stekel je z nelzpravnim mitraljezom za dvema policistoma, ki sta utekla, ju dohitel ter razorožil. Tako je padlo ob tej priložnosti 5 zelencev, 2 pa so nasitili s češnjami ter pozneje pognal; v dolino. PREKLIC! Preklicujem besede, ki sem jih govoril o Jožetu Mlakarju, Sklendrovec 36, zaradi rezerve, k- so neresnične. Mirko Korin-šek, Sklendrovec. 16. seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okraja Trbovlje Prav zanimiva je bila razprava na zadnji skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, kjer so ljudski zastopniki obravnavali stanje kmetijstva v okraju Trbovlje. Med odborniki Je na Rudarski praznik 3. julij (Nadaljevanje s 1. strani) bili prisiljeni Iskati sl kruha v tujini. Transport za transportom so odhajali v Francijo, Nemčijo in druge tuje države. Svobodne sindikalne organizacije so bile brez moči, vendar njih delo med članstvom ni počivalo, ampak se Je iz dneva v dan krepilo in to ne brez uspeha. Ker se je od propadle stavke leta 1923 življenjski standard slovenskih rudarskih delavcev vedno slabšal, je rastla tudi nezadovoljnost med rudarji in s tem organizirana pripravljenost na odpor, kar se je leta 1923 tudi zgodilo. Sindikalne organizacije to skušale t pomočjo takratne Delavske zbornice pripraviti TPD na pogajanje z zastopniki rudarskih sindikalnih organlzacil in ji ob tej priložnosti predložili upravičene delavske zahteve. TPD tega predloga ni sprejela s trditvijo, da spričo velike krize, ki jo je povzročala vsestranska konkurenca na premogovnem tržišču, njeno finančno stanje ne prenese niti najmanjših novih bremen, bodisi v obliki povišanja plač ali kar koli. Ko so rudarski sindikalni funkcionarji obrazložili stališče TPD delavstvu v revirjih, je potrpljenje priktpelo do vrhunca. Na pd-budo tako imenovanih levih socialistov, članov KP, je rudarsko delavstvo spontano stopilo v gladovno stavko, računajoč, da bo to najskrajnejše obrambno sredstvo v kapitalistični družbi prineslo Izkoriščanim zaželeno izboljšanje. Rudarji so ostali v jami v vseh večjih revirjih TPD skoraj 3 dni brez jedi in kakršnega koli okrepčila razen vode — zahtevajoč od družbe svoje osnovne življenjske pravice. Izjavili so, da so pripravljeni na vse žrtve ter da bodo zapustilt iamo in se vrnili domov le ob uqodni rešjivi postavljenih zahtev. Vse javno mnenje je bilo na njihovi strani. TPD Je bila nad tem nepričakovanim revolucionarnim uporom presenečena in primorana stopiti v pogajanja z zastopniki II. rudarske skupine in sindikalnih organizacij. Pogajanja so se res začela na centrali TPD v Ljubljani. Obljubljala se )• vsestranska rešitev postavljenih zahtev, samo da gredo rudarji iz jame, kajti to je bil za TPD največji škandal, ki ga je prav sama izzvala s svojim od strani oblasti podprtim diktatorskim režimom in nenehnim izkoriščanjem. S svojim diplomatskim in provoka-torsklm nastopom ji |e po celodnevni burni razpravi uspelo prepričati delavske iunkcionarje, da iskreno želi ugodno rešiti postavljene zahteve, toda le pod pogojem, da rudarji zapuste rove! Ko so sindikalni zastopniki sporočili to stavkajočim, so v veri, da Je TPD le enkrat Izrekla Iskreno obljubo, začeli zapuščali rove. Žive priče tega boja so šc danes številne, še živeči rudarji in posnetki s slikami, kako se sestradani In do smrti izmučeni jamski trpini vračalo iz rovov v prepričanju, da je uspah dosežen. Nekaj jih je na posledicah tega nadčloveškega napora tudi pomrlo in zapustilo nemili usodi svoje bedne in obupane družine, skoro vsi ostali pa so dolgo časa čutili posledice na svojem zrahljanem zdravju. In kal potem? TPD je gladko prelomila dano obljubo, češ da so rudarji zapustili jame. Svojo zmago je slavila s ponovno nadaljnjo ditakturo. Sankcije nad organizatorji stavke niso izostale. Odpuščanja so bila na dnevnem redu ln zapori so se polnili z najvidnejšimi sindikalnim! funkcionarji. Med žrtvami ie bilo največ Članov KP, toda kljub temu organizacijska mreža ni bila pretrgana. — Spričo verolomnega in izdajalskega početja TPD so bili rudarji pripravljeni svojo borbo ponoviti in nadaljevati do zaže- lenega uspeha. Po nekajdnevnem obratovanju to ponovno ostati v jami — začela se je druga gladovna stavka, ki pa je bila že v prvih urah obsojena na neuspeh. TPD je s svojim vplivom dosegla, pri vladajoči buržoazijl, kar koli je hotela, samo da bij strla upornost izkoriščanih in izmozganih rudarjev. Medtem ko to bili ob prvi gladovni stavki vel takratni časopisi »Jutro«, »Slovenec«, ln drugi polni vsaj navidezno sočustvujočih člankov v oporo borečim te rudarjem, ob izbruhu druge gladovne stavke ni smel noben list omeniti niti besedice o stanju v rudarskih revirjih. Nasprotno. Krepiti so se začele žandarmerljsk« postaje in policijske enote, v revirje soprl-hajale cele čete vojakov. Strojnice In puške to bile naperjene naravnost na boreče se proletarce in vsi gibi sindikalnih funkcionarjev so bili tako rekoč pod kontrolo. Stavkajoči rudarji so bili prisiljeni zapustiti rove ln se poraženi vračati domov, To je bila borba, kakršne zgodovina slovenskih rudarjev do takrat ne zaznamuje. Vsi napori tedanjih svobodnih delavskih sindikatov niso mogli streti odpora kapiteli-stične meščansko buržoaziie. Sl. tuaclja se je začela dtlno zboljša-vati šele tik pred drugo svetovno vojno, toda ne zaradi delavstva, ampak zaradi naraščajoče gospodarske konjunkture, ki to jo zahtevale priprave na drugo svetovno vojno. Delavstvo se ]e tega dobro za- ( »tavka leta 1934. čevito oprijeli. Aktivizaclja je zajemala vedno širši krog ln rudarji so se klicu maršala Tita za vključitev v partizane množično odzivali. Nedvomno so kot taki doprinesli svoi veliki delež k borbi za izgon okupatorja in domačih kapitalističnih izkoriščevalcev. Rudarski revirji so z velikim veseljem in zadoščenjem pozdravili novo priborjeno Titovo socialistično Jugoslavijo, ln so prva leta po osvoboditvi, ko je bila rudarska industrija po naših južnih republikah še v obnovi, neutrudno delali tudi vse nedelje in praznike, samo da se je čim hitreje razvijal promet in začela dalati industrija. Pri tem so odigravali veliko in odločilno vlogo naši novi »Enotni sindikati«, ki so kot šola komunizma še danes najvažnejši faktor v nadaljnji izgradnji socializma. Vloga, ki jo kot taki odigravajo v naši novi socialistični stvarnosti, je zgodovinsko važna. Samoupravljanje podjetij po neposrednih proizvajalcih, kulturni in strokovni ter politični dvig našega delavstva so sadovi smotrnih sindikalnih naporov za našo boljšo prihodnost. Ko pa je bilo pred naše rudarske sindikat« In kolektive postavljeno vprašanje, kateri zgodovinski dan si bodo Izbrali za svoj stanovski praznik, so se so- | Trbovlje glaano odločili za 3. julij kot spomin na težke borbe in žrtve, ki jih je zahtevala gladovna vedelo in se pod vodstvom KP pripravljalo za odločilen primeren trenutek maščevanja, ki s« je pričel z vdorom fašističnih httlerjanskih tolp na jugoslovansko ozemlje, Lepo in častno število slovenskih rudarlev je bilo že takoj leta 1941 pripravljeno na oboroženi hnor za nacionalno in socialno osvoboditev. Ko je bila 27 aprila 1. 1941 ustanovljena OF, so se je tudj rudarji kr- Zato tov. rudarji, dostojno ga proslavimo! Naj živi nova socialistična Jugoslavija in njen vodltell tov. Tito! Naj žive enotni sindikati Jugoslavije kot pridobitev velike ljudske revolucije! Naj žlvj ZKJ. prvoborka delavskih pravic! Naj živi rudarski praznik 3. iu-lii kot simbol borb rudarskeoa proletariata! ' A. D. eplošno prevladovalo mnenje, da je treba v našem okraju posvetiti. vse večjo pažnjo živinoreji ln sadjarstvu. Dosti je bik) govora tudi o strokovnem kadru v kmetijstvu, ki naj bi bil v pomoč Kmetijskim zadrugam. Stavljen je bil predlog, naj bi vsaka KZ imela kmetijskega strokovnjaka, ki bi ga tudi sama vzdrževala. Predmet širše diskusije so bile nadalje zadružne ekonomije. Tako je bij vrst ljudskih zastopnikov sprožen predlog, naj bi se ekonomija v Loki pri Zid. mostu v večji meri preusmerila na pridelovanje zelenjave, ki jo potrebujejo naši revirski centri. Prav tako je bilo stavljeno vprašanje, zakaj ta ekonomija ne goji zdravilnih zelišč, kakor je to delala že pred leti, zlasti ker se je to pridelovanje izkazalo kot dokaj donosno. Zelo mnogo so ljudski odborniki razpravljali o izboljšanju živinoreje. Predlagali so, da bo treba posvetiti večjo pozornost, odbiri plemenske živine. Da je stanje kmetijstva v našem okraju nezadovoljivo, je po mnenju ljudskih zastopnikov iskati glavni vzrok v tem, da kmečka mladina še vedno v preveliki meri sili v industrijo, medtem ko na vasi primanjkuje mladih delovnih moči, kjer ostajajo na delu le starejši ljudje in ženske. Sprožena je bila tudi kritik* na račun OZZ Trbovlje, da se v premajhni meri briga za poslovanje naših KZ. Te zadrugo bi se morale vse bolj zanimati za raž* voj in dvig kmetijske proizvodnje, vse manj pa za trgovske p^ sle. — Odborniki so razpravlja*1 tudi o obveznem škropljenju sadnega drevja. — Ob zaključku razgovorov so ljudski odborni« izbrali komisijo, ki naj podrobno pregleda stanje KDZ Troian^ ugotovi nadalje odnose med OCt-Trbovlje in zadružnimi ekonomijami in Kmetijskimi zadrug*«1' ter posamezniki. V to komj»‘J so bili določeni ljudski odborniki: Tone Hudoklin, Milan žuh, Franc Bravoc, Jože SU* Tine Romškar. Na seji so liudskt zastonj potrdili) še Pravilnik o r»la*“, n zdravstvenih zavodih. Rft*r. je dolžnosti dosedanji "“črin za notranje zadeve Dri or bovlie, tov. Zvone °rehek “s,0. odšel na drugo službeno *»•■« njegove dolžnost! P« Prc . v »» »kletni ljudskih odbornikov tov. Franc Kralj-Cink. Stran S ŠTAJERSKA V BORBI Rož Albina: Pogajanja za rudnik Hrastnik Revirske rudnike vsak prav dobro pozna. No, in tak rudnik (e tudi v Hrastniku, ki spada tudi v revirje. V zadnjem letu okupacije so Nemci na vsak način hoteli hrastnižkj rudnik uničiti, vendar so jim to spretno preprečili naši partizani. Rudnik Hrastnik so odprli ie v letu 1851. Poznali so ga pa že mnogo prej. V začetku so kopali premog na zelo primitiven način. Po izkopu so ga kmetje vozili'do Save, od koder so ga potem čolni odvažali. Pozneje so rudnik preuredili, zgradili od rudnika do železniške postaj« industrijski tir in tako je ilo delo hi treje od rok in prevoz je bil mnogo cenejši. Rudarji so bili vseskozi reveži. Delali so trdo — njih plače pa so bile nizke. Zato so večkrat stavkali, kar pa ni dosti pomagalo. Tako je potekalo borno živ-lienje hrastniških in drugih rudarjev vse do leta 1941, ko je prevzel vodstvo rudnika okupator v svoje roke. Tudi okupator ni ravnal z rudari! bolje kot prejšnji kapitalisti. Že ▼ prvih letih je odžlo nekaj rudarjev v partizane — zadnja leta so pa odhajali kar v skupinah, * Hrastniški terene! so se odločili, da bodo rudnik minirali In ga tako vsaj za nekaj časa onesposobili. In res — rečeno — storjeno. Bilo je sredi poletja leta 1944. Ob mraku je odkorakala skupina desetih, z brzostrelkami oboroženih mož proti dolini. Hrastnik je bil lepo razsvetljen, da so partizani, ki so bili povečini Hrastničani, kar strmeli. Številne lučke so bile kot zvezde na nebu. Zdaj je ena ugasnila, se spet druga prižgala In to se je ponavljalo ves večer. 2al pa naši partizani niso moglj občudovati številnih lučk in ugotavljati, kje približno stoje hiše posameznikov, k*r jim čas tega ni dopuščal. Hoditi so morali v precejšnjem razmaku, kajti pot je bila oizka in kamnita in paziti ao morali, da ne »prožijo kakega kamna v dolino, da ne bi vzbudili pozornosti. Straž okrog rudnika je btio nešteto in morali so biti previdni. Neslišno so prekoračili potok Boben in se napotili v sosednji hrib. Prišli so do samotne male hišice, v kateri je še gorela luč. Partizan Zdenko, ki je vodil skupino, je potrkal na vrata. Odprla Jim je žena srednjih let. Nemalo Je bila presenečena, ko Je spoznala partizane. »Saj veste, da je moj že dolga leta bolan. Kot senca se vlači sem ter tja, pa tudj jaz nisem dosti boljša,« J* pričela tarnati. »Vemo,'vemo, vse prav dobro vemo,« ji je odvrnil Zdenko. »Pustili vas bomo, samo ključ stranskih vrat rova nam dajte. Vaš mož Je paznik In le on ga ima,« je nadaljeval. Brez besed je prižel mož v spodnjih hlačah k vratom z velikim ključem, na katerega so čakali partizani. Po vsem telesu se je tresel, iz sebe pa nj spravil nobene besede. Zato pa je bila žena bolj zgovorna in le besedičila o svoji in moževi bolezni. S ključem so se partizani napotili proti rovu, kt ni bil daleč od hiš«. Pri hiši Je oatal partizan, da bi v »zmoti« ne šel Paznik po Nemce, Rov, ki so vanj stopili. Je bil Partizanom dobro znan, saj »o Partizani rudarji delali v njem že 'cta. V daljavi so zagledali lučke, ki so se premikale, to so bili rudarji. Svojim očem niso mogli v«rjeti, da »o partizani res prišli haopazno v rudnik. Stari tovariš! 80 sl stiskali roke, se objemali, do besed pa niso prišli. Jerič "diha je stopil na voziček in zbranim rudarjem povedal, da Nameravajo rudnik minirati, Za konec pa je še dodal: »Kdor hoče, naj gre z nami, °®laii lahko greste domovi« Vsi, prav vsi so hoteli v partizane. Minerji so kaj hitro opravki svoje delo. V razne tehnične *droje in v vozičke so položili mlNe, vozičke pa so spustili po v*penjačah navzdol. Skupno so zapustili rov. Niso prišli daleč, ko ?.° eksplodirale prve mine. Mora-' »o pospešiti korak. Pod Ceča-«0 bili, ko so se jeli oglašati Pfvi streli — toda bilo je že Prepozno, partizani so bili že Iz-v*n nevarnosti .Rudniku so prizadejali rano, ki J* ,Nemci niso mogli čez noč ^zdraviti. Manjkalo Jim je med uglm tudi rudarjev. Ljudje pa .j.,** na tihem veselili in si mi-koi *v°Je- Nemd so začeli ta-SIinH* P°Pravili, vendar je bila mišim kot *> 81 Prvotno ieslni Ja“° 1® rudnik stal preko lahk n *,me- spomladi Je ° Pričel obratovati ln le to e v vseh rovih. Spomladi leta 1945 je prišel v Hrastnik z enim bataljonom nemških vojakov kapetan Greisler. Že v prvih mesecih svojega bivanja v Hrastniku je pričel iskati »tike s partizani. To se mu je kmalu posrečilo, vendar niso imeli polnega zaupanja vanj. Da bi prepričal partizane o sebi, je od časa do časa poslal v »hribe* j kakšno desetino nemških Bricev, ki pa se niso vrnili. To je moral delati previdno, da se ne bi izdal. Nekega dne je Greisler naročil kurirju, ki je imej z njim zvezo, da bi rad govoril s partizani, da bi se pomenili glede rudnika, ki je pred nedavnim ponovno pričel obratovati. Kurir je takoj vedel, I katerih bi moral iti Bojan. Na žalost je pa en dan poprej prišel v Hrastnik z enim bataljonom esesovec Sphmidt, ki je po hrastniški dolini postavil svoje straže in uredil zasilne bunkerje, seveda brez Greislerjeve vedno- vlak, kjer je imel tudi svoje ljudi. Lepega popoldneva je Greisler povabil Schmidta v svoj avto in mu dejal, da se bosta popeljala malo proti Trbovljam. Greisler je zopet napeljal pogovor na partizane, na miniranje rudnika Itd. Nista se še pripeljala do pol poti, ko sta se pričela prepirati. Greisler je ustavil. Vsak Je skočil na svoji strani iz avtomobila, to- Partizani poderejo elektr. drog falskega vodo na Mekotovem sti. Streljali so torej Schmidtovi i ^ra,1 * v. r0'£1- Sc^midt je ■ . * , eaclnlil r.*Aisla*> naslednjih vrsticah v imenu vseh mater otrok, ki so izgubili očete v NOV, zahvaljujem in izrekam priznanje Okrajnemu odboru ZB Trbovlje za njegovo veliko priznanje (n skrb za te otroke. Ko smo pred nedavnim brale v našem lokalnem listu, da se bodo podeljevale štipendije partizanskim otrokom, ki obiskujejo šolo au pa se uče v raznih gospodarskih poklicih, smo bile matere teh otrok ob veliki pozornosti in skrbi za naše otroke po Okrajnem odboru ZB Trbovlje presenečene. Poudarila bi, da nat predvideno štipendijo matere oziroma skrbniki partizanskih otrok res uporabljajo izključno za otroka, da pa na drugi strani seveda budno pazimo, kako se bodo otroci uči- li, da jim bo ta štipendija, ki Jo daje naša ljudska oblast za lažje vzdrževanje otrok med šolanjem, v korist v pripravi na življenje. Ko se Iz leta v leto posveča vedno večja skrb partizanskim otrokom, kar vidimo med drugim tudi pri organizaciji brezplačnih letovanj in taborjenj teh otrok, nadalje skrb za učna mesta tem otrokom, ko dopolnijo 14. leto starosti itd., ugotavljamo, da gre glavna zasluga za vse to Okrajnemu odboru ZB Trbovlje. Prepričana sem, da bodo matere otroke, ki so Izgubili svoje očete v NOV, pravilno vzgajale in jih usmerjale na pot, ki so io začrtali njihovi očetje, ki so darovali svoje življenje za našo blaginjo, in Jih vzgojile tako. da bodo postal) vredni člani naše Titove Jugoslavije. Anica Pujs lavstvo s pogajanji ta dogovori ni moglo ustaviti preteče nesreče. Zopet je moralo pose« po stavki, čeprav zaradi delovanja nasprotnih sil še ni bilo enotno. V ozadju se je že čutila moč Partije, ki je delovala že ilegalno. Ker je imela oporo delavstva v revirjih, se je mogla na Čebinah v noči med 17. in 18 aprilom 1937 tudi formalno obnoviti. Svojo silo in pravilno pojmovanje življenja je pokazalo delavstvo tudi v »Svobodah«. Kulturna okrepitev je brezdvomno vplivala na samozavest, ki se je dvignila proti bedi in ponižanju. Kakor v po-četku revirskih stavk, so tudi tokrat prve nastopile žene. Beda jih je prisilila, da so zapustile svoje rudniške domove In zasedle trboveljske ulice. To je bilo leta 1933. Ko je 1. julija 1934 družba naznanila, da bo zopet znižala plače, se je delavstva lotil obup. Rudarji so zasedli jame in pričeli gladovno stavko. Kakor leta 1889, je bila tudi tokrat vsa boljša slovenska javnost na njihovi strani. Po dani obljubi so delavci s stavko prenehali, a so Jo mesec dni pozneje zopet obnovili. Vsaj toliko so uspeli, da so jim pustili že tako skromne plače. Zadnja 6tavka naših rudarjev v stari Jugoslaviji je bila de-cembra 1939. Delavci so zahtevali povišanje plač, ker pa sta bili skupini, povezani na vladajoči režim, preveč popustljivi, niso uspeli. Stavke so imele dvojni pomen. Prvič so z njimi delavci Izboljševali svoje gmotne razmere. Drugič so Jih pa usposabljale za revolucionarno borbo, skozi katero so morali iti, preden so v socialistični družbi mogli sami postati ne samo gospodarji svojega dela, ampak tudi podjetja, s katerimi so povezali svoje sile. Revolucionarno dejanje ao pa mogli izvršiti šele potem, ko so dobojevali strašno borbo z okupatorjem. Za to borbo so revirji dali okrog 7000 borcev, a same Trbovlje okrog 800 do 900 smrtnih žrtev. pedagoških In drugih znanstvenih delavcev. V svojem razmišljanju in razpravljanju pridem do zaključka — in to bi rad predvsem poudaril — da mora naša obvezna šola, ki je dolžna dati otrokom splošno in osnovno izobrazbo, s pomočjo katere sl bodo lahko hitreje pridobili in se usposobili za Industrijske, obrtne in kmečke poklice, ali uspešno nadaljevali študij v višjih šolah, dobiti drugačen okvir, novo vsebino in metodo dela tfr večjo življen-skost. Družba je dolžna, da v tem primeru hitreje postopa in najde primerno obliko in sistem — pedagoški delavci pa morajo šolo otrokom približati, da bo v njih zavel nov duh in se pokazala večja pripravljenost za pridobivanjem znanja In večje razumevanje današnjega časa in socialističnega razvoja. Sola je namreč tista prosvetna ustanova, ki je družbi lahko v največjo pomoč ln ki lahko najuspešneje kuje In oblikuje nove ljudi, borce za socializem, ki bodo razumeli našo težko in krvavo preteklost, uspehov polno sedanjost ln lepšo prihodnost v socialistični skupnosti. KAKO SI ZAMIŠLJATE DRUŽBENO UPRAVLJANJE V teh Šolah in koliko so NAPREDOVALI SOLSKI SVETI V ZAGORJU? Komaj smo dobro začeli. Kljub prizadevanju pa naše družbene .. *«, ... organizacije niso delegirale v I primeren za drugačno d šolske svete takšnih ljudi, ki bi ' ureditev, kot je naša. Ne otrokom smo dolžni pomagati do spoznanja, kako nesebična je bila borba njihovih najdražjih ln za kakšen svet, za kakšne družbene odnose in mednarodno sodelovanje so se oni borili. Prav tem pomagajmo, da bo njihovo delo uspešno in življensko pot lepša. Vseskozi pa bo poglavitna naloga šolskih svetov, da bodo s pomočjo učiteljskih zborov in prosvetnih društev vzgajali otroke, jih vključevali v društva, poskrbeli za koristno delo in primerno razvedrilo ter jih odtegnili vsem kvarnim vplivom, ki so jim v prostem času često izpostavljeni. SE TOLE: ALI NAJ BODO SOLSKI SVETI V SVOJEM DELU SAMOSTOJNI ALI SAMO POSVETOVALNI ORGAN MESTNEGA SPK? Sem za samostojnost šolskih svetov, vendar pa ima tudi vsaka samostojnost tvoje meje. Mislim na materialno problematiko, ki jo šolski sveti lahko rešujejo v okviru gospodarskih možnosti — še prej pa, da le-te dobro poznajo. KAJ LAHKO POVESTE O UČITELJEVEM POKLICNEM IN JAVNEM DELU? Jaz tega ne bi ločil. Sodim, da je učiteljevo šolsko ln javno delo eno jn loto. Slišim tudi pripombe o šolskem in izvenšol-skem delu, pa si mislim, da je to že davno za nami in je čas družbeno morem ------- — - ------—>»i «-»•’ - » sami po svojem osebnem intere- ti namreč predstavljali, kaj je su hoteli kar največ prispevali j izvenšolsko delo, kot še nisem in T oi P>\r ni} finrnp/rni/i ml {im t M r, in reševali bistvena vprašanja naših šol in njihovega napredovanja. V dosedanjem delu so pokazali največ iznajdljivosti v naštevanju In sumiranju materialnih problemov, veliko mani pa v reševanju drugih nalog, ki so prvenstvene — primarne — in ki jih je treba In takoj mogoče rešiti v okviru obstoječega materialnega položaja. Z izjemo novih šolskih gradenj je mestna občina v preteklih dveh letih porabila znatne vsote denarja za prosveto: za preureditev, razširitev in prečiščenje šolskih poslopij. Tudi letos se bomo lotili tega dela in napravili, kar je v naših močeh In kolikor dopuščajo gospodarske razmere. Pred šolskimi sveti torej stoje naloge, ki se jih je treba takoj pogumno lotiti in tako pomagati, da bomo resnično napredovali. — Dom fe treba še bolj približati šoli ln porabiti vsako obliko roditeljskega posvetovanja, da te bodo takrat vzgajali tudi starši In spoznavali principe socialistične vzgoje. Slatno je treba nadalje slediti In pomagati otrokom, ki jim je fašistična vojna ugrabila oba ali enega roditelja. Tem nikdar slišal o nekem izvende-lavniškem, Izventrgovskem, is-ventovarniškem delu in podobno. Najbrž razumete, da tretiram učitelja drugače kot samo učiteljskega uradnika v razredu, marveč da ga štejem za pedagoškega delavca, ki bo povsod: v šoli, na cesti, v društvu in drugod izvrševal tvoje poslanstvo In z drugimi tisoči vred delal za kulturni napredek in zmago socializma. Zaradi objektivnih okoliščin ne morejo vsi v enaki smeri vršiti tega za družbo tako koristnega dela. V Zagorju je pedagoško in družbeno politično delovanje nekaterih vse hvale vredno. V tej zvezi se spominjam tudi ustanovljenega Kluba 1/udskoprosvetnih delavcev, kjer so se združili prosvetni delavci iz šol ln društev z namenom, da razširijo dejavnost v prosvetnih društvih, ustvarijo čim več mladinskih sekcij in delo pravilno poraz-dele. V tem vidim konkretno obliko združevanja oseh ljudsko-prosvetnih delavcev, ki lahko pokaže dobre rezultate In kjer bo pedagoško delovanje prišlo do polnega Izraza. an-an. Zagorje prireja Teden kulture in gospodarsko razstavo 90-lefnica mednarodnega Rdečega križa 10-letnica ustanovitve Rdečega križa Slovenije, ki je bil ustanovljen I. 1944, v času NOV (Nadaljevanje ta konec) Ob desetletni« ustanovitve »edanje organizacije Rdečega križa je prikazano njegovo delo v tem obdobju. Mnogi ljudje, ki se jim ne more o«tati, da ne spremljajo dogodkov javnega življenja, bodo presenečati, kaj ustvarja ta kakšne vrednote grmadi tiho ta skromno de. lo, ki se razvija v okrilju te organizacije. Ljudje, ki imajo smisel za funkcioniranje organizacij, se bodo čudili, v kako lepi vzajemni paraleli raste na eni strani širina organizacije s pridobivanje vedno novega članstva ta kako se v istem tempu poglablja ta utrjuje njeno jedro, njen kader zdravstveni)) aktvietov ta funkcionarjev, za «gar dobro delovanje Je potrebnih mnogo ur sistematičnega učenja in vaj. Samo nekaj številk naj podpre te navedbe. Tako Je v desetih letih delovanja organ iza. dje RK obiskovalo njegove 55 ur trajajoče tečaje prve pomoči 22-499 članov ta enake 20 do 25-urne tečaje 17.657 pod- mladkarjev. Internatskih 30 celodnevnih tečajev za zdravstvene aktiviste Je izdelalo 1989 članov. Zdravstvenih predavanj so priredile krajevne •nota Rdečega križa v tem času vsako leto od 3000—5000, Id jih je obiskovalo najmanj (1950) preko 79.000 ljudi, največ pa leta 1953, ko se Je udeležilo teh predavanj 282.000 poslušalcev. Posebno pomemben pa je poseg organizacij Rdečega križa v dvig zdravstvene kulture naše vasi. Asanacljska dela, ki so že do sedaj dobila milijonske vsote za napeljavo zdrave pitne vode, za ureditev greznic, za postavitev higienskih stranišč, za preureditev živini nezdravih hlevov, Iz katerih se širijo nevarne bolezni na živali ta ljudi. Vrhunec tega prizadevanja pa bodo prinesli lansko leto započetl tečaji za žensko mladino, ki bodo ustvarili izvršilni element higiene na vasi. Dveletne tečaje je obiskovalo 16.273 deklet. Bitka proti TBC Je sistematična in nepopustljiva. Po uradnih statistikah je ta bolezen znatno nazadovala, kjer Ima tudi delo Pfotituberkulozne sekcije RK svoj delež. Sicer je pa ra vsak Izdaten uspeh v dvigu zdravstvene ravni potrebno sodelovanje «m večjih ljudskih množic. Te organizirati in jih duhovno oborožiti Je naloga RK. K tej mobilizaciji društva sodi tudi zdravstvena literatura. V okrilju RK ali ob njegovem sodelovanju ln razpečavanju je bilo v povojnem času izdano 31 zdravstvenih knjig in brošur, ki jih Je organizacija Rdečega križa v množicah razpečala med ljudstvom. Nov in po izjavah največjih zdravniških kapacitet uspešnejši način zdravljenja predstavlja transfuzija krvi. Za množično uporabo krvi je pa treba tudi množične preskrbe tega žlahtnega življenjskega soka. Orga-niradja RK si je pri tej oskrbi naložila dolžnost s svojo veliko organlzadjo pridobiti čim več prostovoljnih krvodajalcev, da bo omogočeno čim cenejše zdravljenje. Ob sodelovanju RK je bilo lansko loto zbrano skoro štiri tone krvi, kar pa po izjavah pristojnih zdravnikov ne zadostuje za potrebe, ki Jih ima naše zdravstvo. Se dve delovni področji sta, ki Jim mora naš Rdeči križ oskrbeti množično bazo, če naj DPD »Svoboda« v mestni ob Oni Zagorje prirejajo v ča«i od 27. junija do 4. julija 1954 Teden kulture s pisanim ta izbranim sporedom. Kot uvod v vse te prireditve so v Zagorju v nedeljo, 27. junij«, odprli veliko gospodarsko razstavo tamkajšnjih gospodarskih podjetij, ustanov ta organizacij. Ob otvoritvi so se zbrali predstavniki ljudskih oblasti, podjetij in političnih ter drugih organizacij. Med drugim so se udeležili otvoritve razstave tudi: predsednik OLO Trbovlje tov. Tine Gosak, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Bur-keljc, sekretar MK ZK Trbovlje tov. Dušan Povše, zastopnik iz Maribora tov. Rado Pušenjak ta še drugi gostje. Natanko ob deseti uri dopoldne Je otvoril razstavo predsednik pripravljalnega odbora res uspešno delujeta. To je organizacija širokega zdravstvenega skrbstva in boj proti pijančevanju. To pa sta hkrati tudi najbolj delikatni delovni veji. Zato se RK predvsem pripravlja na podrobno proučevanje vsega, kar je z njima v zvezi. Za borbo proti pijančevanju je že sestavljena posebna komisija, ki v njej sodeluje cela vrsta poznanih javnih in znanstvenih delavcev, katerih imena so porok, da bodo to vprašanje reševali po znanstveni in vsestransko proučeni metodi, da bo mogoče proti tej škodljivi navadi uspešno nastopiti ln se uveljaviti. Desetletnico svojega obstoja bo torej Rdeči križ praznoval sredi najintenzlvnejšega dela za dvig zdravstvene ravni našega ljudstva. Tako praznovanje bo njegova največja počastitev, saj je zavest o storjeni dolžnosti do ljudstva in zvestoba do njegovih teženj priznanje za organizacijo RK in njeno članstvo. tat Ivo Pust, za njim pa Je spregovoril še predsednik I/DMO Zagorje ta ljudski poslanec tov. Alojz Lukač. Gostje ta ostali so si nato ogleda® gospodarsko razstavo, kt je Zagorjanom lahko v ponos V 13 sobah nižje gimnazije v Zagorju je 38 razstavljaloev razstavilo svoje ;zdelke. Glede te razstave se omejimo za sedaj samo na izjavo, kj jo je dal predsednik OLO Trbovlje, tov Tine Gosak, ki je dejal, da je ta razstava boljša kot Je bila trboveljska. Več o razstavljalcih ta njihovih izdelkih pa v prihodnji številki. V naslednjih dneh bodo e okviru Tedna kulture v Zagorju še sledeče prireditve: dane*, v sredo, 30. junija, ob 8. uri zvečer bo koncert pevskih zborov; jutri, v četrtek, 1. julija, ob isti uri »Karolina Reška«; v petek, 2. julija, ob 8 uri zvečer Telovadna akademija TVD »Partizana«; v soboto, 3-julija, ob 10. uri dopoldne rudarsko zborovanje ob Prazniku rudarjev, ob 8. uri zvečer p« 90 n« sporedu Cankarjevi »Hlapci«, ki jih bodo dali člani SNG iz Ljubljane. Vse prireditve so na letnem telovadišču TVD »Partizana«. MINIRANJE »RTKLOVKGA MOSTU« (Nadaljevanje s 4. strani) bilg Slovenija! Padli so. Akcij0 Je vodU Hrastničan Dušan (Povše Avgust). , Zopet so pokazali naši borcu kakor ž* neštetokrat, da Ne«°c ne bodo izpolnili ukaza Hitler" Ja: »Napravite mi Spodnjo Štajersko nemško«. Pokazali so, da živi na tleh narod, ki se ne pusti Ružnjiti, narod, ki trga ki bo prej ko slej dvignil T * tovo zastavo proti svobodnem soncu! teh ZA’ KOTIČEK: ZA PIONIRJE Zlato poroko sta obhajala Janez: (Nadaljevanje in konec) Pravljica o pastirju Nejčku, Divjem možu in vodi življenja Res. Divji mož danes Se ni pil vode življenja. Stari urok, ki mu je dajal moč sedemkrat sedem let, je opolnoči popustil. Tik pred potokom se je Nejče domislil tega. Spustil je palico, zagrabil Divjega moža in ga potegnil nazaj. Divji mož se je poskušal osvoboditi. Se je bil močan, čeprav ni prišel do vode. Izvil se je Nejčku iz rok, ga sunil v obraz in zopet skočil proti potoku. Nejče je planil za njim. Vsa trudnost je izginila iz njega. Sedemkrat sedem podlasic ne bi bilo hitrejših. Vrgel ga je na tla, mu pokleknil na prst in z rokami stisnil za vrat, da mu je sapa pošla. Ko se mu je zdelo dovolj, je popust;/. Divji mož je brez moči obležal in stokal. Strašno ubog je bil zdaj, brez svojih urokov, brez svojih moči in duhov. Tudi Nejče je bil truden. Znoj mu je oblival obraz. Počival je na Divjem možu kleče in budno pazil na vsak njegov gib. Nad goro se je prismejalo sonce. Veseli žarki so se razlezli čez vrhove dreves, po mlinu, po tleh in tudi Nejčkove očj so našli Nejče se je spomnil uroka: okovi so v jutranji zarji pregreti, v žarkih kovani in v rosi kaljeni. Zdaj je čas, je pomislil. Vstal je, dvignil Divjega moža ih ga odvlekel k mlinarju med skale. Razklenil je okove, osvobodil mlinarja in priklenil Divjega moža. Potem se je pognal v težka, z železom okovana vrata starega mlina. Uprl se je vanje in vrata so se vdala. Za prvimi vrati so bila j druga, tretja. Vdiral je naprej. Za sedmimi vrat/ je bila k vlažni steni privezana Marička. Vsa je bila pretepena in na pol mrtva od strahu. Razvezal jo je. Od samega veselja so ji solze zalile oči. Skočila je k Nejčku in ga objela. »Bratec moj dobri, m mu je rekla. Več ni spravila Iz sebe. Nejče jo je odrinil. Nerodno mu je bilo, ko mu je rekla tako lepo bratec in tudi domov se mu je mudilo.-O'*’ Ko sta stdpila z roko v roki tz mlina, je gledal, kje je mll- Nagradna križanka za pionirje Črke: A A, D. II, PPP. RRRR, Z. nar. Čudno se mu je zdelo, da ga ni za njim. Vrnil se je pod steno in ga našel na tleh. Dolga sužnost in verige so mu pobrale moči, da niti vstati ni mogel. Nejče ga je vzdignil in odnesel k potoku Pit mu je da/ vode in tudj umil ga je. Mlinar je vstal in se široko zasmejat ter pretegnil. +Zdaj pa naj le pridejo duhovi,«t je dejal. »Polomil jim bom vse kosti.« »Tako je,* sta mu prikimala. Marička se je še umila v potoku. Nejče je natočil vode za bolnega dedka in že sta se poslovila od starega mlinarja, ki se ni mogel dovolj zahvaliti za svojo rešitev. Urno, kakor sedemkrat sedem volkov, sta se pognala ob potoku navzdol in še isti dan pod noč prispela domov Doma sta našla pred kočo in v njej zbrano celo vas. Deack je umiral. Vsem je bilo hudo za dobrim starcem, skrbelo jih je pa tudi, kdo bo poslhmal pletel koše, če dedka ne bo. Nejče se je prerini} k dedkovi postelji, mu dal piti iz čutarice in dedek je vstal. Cisto zdrav je bil Veliko veselje je bilo v koči in na vasi. Sreča se je vrnila k njim in zadovoljstvo. In konec? Nejče pase, dedek plete koše, Marička gospodinji, mlinar pa je stari mlin s sedmimi skrivnostmi Divjega moža porušil do tal ih si postavil novega. Zdaj melje zopet zlato pšenico in sladko ajdo, stopa proso in varuje Divjega moža, vkovanega v črno verigo pod steno ob vodi življenja. Rešitev nagradne številčnice Tudi na pionirsko nagradno številčnico iz prejšnje številke smo prejeli več pravilnih odgovorov. Tako je I. varianta rešitve: 1. vrsta (vodoravno) 537, 2. vrsta 942, 3. vrsta 186. Druga varianta spet: 1. vrsta 168, 2- vrsta 924, 3. vrsta 573. Tretja varianta rešitve je: 1. vrsta 618. 2. vrsta 753, 3. vrsta 294. Strogi žreb je prisodil nagrado pionirju Rudolfu Janežiču, učencu III. razreda osn. šole v Zgor. Trbovljah, ki naj se zglasi v našem uredništvu, da mu izročimo obljubljeno knjižno darilo. Ob državni cesti, malo pred trgom Vransko, leži v prelepi Savinjski dolini vas Prekopa. Tik ob cesti leži lep gasilski dom, kjer mladina večkrat prireja igre in se vrše še druge proslave. Sama vas je pomaknjena malo stran od ceste pod Dobrovlje, ki so bile med okupacijo trdnjava narodnoosvobodilne vojne, saj je imela ravno v tej vasi najboljše obveščevalce in podpornike. Partizani so imeli zavetišče v sleherni hiši in je tudi vsak sposoben moški odšel v partizane. Skozi vas je držala glavna vez med Dobrovljami in šentjurskimi .hribi, Trbovljami in še dalje. Stalno vez s stanico so imele posebno hiše: Farčnikova, Mr-mejeva, Znidarjeva in druge. Vsi prebivalci so bili povezani s partizani in med seboj. In ravno ta povezava je rešila vas, da ni imela prehudih in nepotrebnih žrtev. Saj je bil marsikdo zaprt ali izseljen, vendar ni izdal ničesar. Kot povsod, tudi tu ni bilo žrtev. Za svetlejše življenje je vas v borbi s fašisti dala pet žrtev. Kakor je bila vas enotna med vojno, tako je še danes. Iz razgovora z vaščan; sem razbral pomanjkljivosti v tej vasi. Ena iz-1 med njih je pomanjkanje dobre pitne vode, zlasti v sušnih mesecih. 2e pred vojno so imeli za to vse pripravljeno — izdelani so že bili načrti za vodovod in tudi nekaj cevi so že imeli, da bi začeli graditi vodovod. Pomanjkanje denarja, hmeljska kriza — hmelj so moralj prodajati pod pridelovalnimi stroški — je preprečilo, da se jim ta želja ni izpolnila. Tako so odložili to delo. Med vojno so izginili celo načrti. Treba bo začeti znova, zlasti še, ker leži v neposredni bli- tujih ljudeh. S 17 leti sem se osamosvojil. Postal sem rudar. Enaindvajset let sem delal v jami. Kot dober delavec sem kmalu postal vodja skupine in bil vsekdar poslan tja, kjer je bilo delo posebno nevarno. Leta 1904 žini vasi Dom Rdečega križa, j sem se oženil. Zena mi je rodila Ameriški film MACAO rrfl n q.:ixp HjP Vodoravno in navpično: 1. potrebščina civilizirancev (že pionir jo potrebuje v I. razredu); 2. sprejme rad vsak človek; 3. dobra jed. ki jo cenijo zlasti pionirji. Rešitve nam prinesite ali P* pošljite po pošti. Izžrebani pionir bo dobil od nas v spomin lepo knjižno darilo Ne daleč od Hong-Konga je nekdanja stara portugalska kolonija Macao, poznana pod imenom Monte Carlo Orienta. Na tem čudnem otoku se pretekajo iz roke v roko milijoni v zlatu in dragem kamenju v igralnici, ki jo vzdržuje bogataš Vincent Heloran. Nekega dne prispejo s parnikom tri novi obrazi. Nik Ko-kran, ki je zaradi nekega škandala pobegnil iz Amerike, pevka Julija Benton in zgovorni trgovski potnik Lorens Trambl. Ker mu je na parniku Julija vrgla listnico z dokumenti v morje, pride Nik Kokran brez papirjev na otok. Zaradi tega je Heloran pfepričan da je mladenič prišel po naročilu njujorške policije, da ga ujame in preda oblastem, ki ga že več kot dve leti iščejo zaradi umora in kraje nakita in dragocenih kamnov. Julija Benton dobi angažma kot pevka v Heloranovi igralnici, Kokran pa nasvet, da odootuje s prvim parnikom v Hong-Kong. Zaljubljen v Julijo in prepričan, da se za Heloranom skriva cela Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal ameriški film »KLOVN« Razpored predstav bo razviden z lepakov Kino »Svoboda« Trbovlje II bo imel na sporedu ame. riški film »MACAO« Razpored predstav bo razviden z lepakov tolpa, se Nik kljub opominu odloči ostati v Macau. Trgovski potnik Trambl, ki ga nihče ne sumi, je v resnici detektiv Brajen, ki je zadolžen od njujorške policije, da prime Helorana, brž ko bo ta zapustil Macao. Zaradi tega Brajen ; izkoristi Nikovo namero, da ostane pri Juliju in po njem ponudi Heloranu dragocen kamen iz neke znamenite ovratnice,. ki je v Hong-Kongu. Heloran privoli, da se z Nikom odpelje v svojem motornem čolnu v Hong-Kong zaradi ovratnice, Brajen pa organizira policijsko zasedo. ' ^ Pa Heloran je lokav in {previden Se vedno prepričan, aa je mladenič detektiv, ga pričaka pred brodom in prime, S pomočjo Heloranove ljublče Medži — ki je ljubosumna, na Julijo — Niko pobegne, a za petami so mu Kitajci, člani Heloranove tolpe. Na begu v pristanišče naleti Nik na Brajena. ki ga skuša rešiti. Neki Kitajec vrže nož z namenom, da ubije Nika, ta pa zadene detektiva. Pred svojo smrtjo odkrije Brajen mladeniču svojo nalogo. Nik pride nato k Juliji in jo prosi, naj mu pomaga ujeti Helorana. Ona mu je zaupala, da bo Heloran še to noč zapustil z njo Macao. Na motornem čolnu se razvije vroča bitka med Nikom in Heloranom, ki pa ji fta- pravi konec policijska kontrola. Ker je ujel in predal oblastem nevarnega hudodelca, se Nik lahko naposled z Julijo vrne v Ameriko. kjer bo okrevališče za šolsko mladino, ki tudi nima vode. Tako bi z eno potezo ustregli vasi in Domu RK. V tej lepi vasi so imeli pred nedavnim posebno slovesnost. Vas je praznovala zlato poroko. Ni bilo hiše, da ne bi sodelovala in se veselila z zlatoporočenci-ma. Pred 21 leti se je naselil v tej vasi upokojeni rudar iz Trbovelj, Anion Odlazek z ženo Marijo. V začetku so ga gledali vaščani postrani kot vsakega prišleka. Kmalu si je s svojo poštenostjo, odkritosrčnostjo ,in kremenitim značajem pridobil vsesplošno spoštovanje ih priljubljenost Vsi pravijo: to Je naš človek! Med okupacijo ni bilo hiše, kjer ne bi prišel nepovabljen pomagat k najnujnejšemu delu. Kljub visoki starosti je bil tovariš Odlazek pripravljen pomagati in to brez plačila! Spet slišim, j da v kraju še ne bi imeli po- 1 grebnega voza in da je k njego- j vemu nakupu največ pripomogel i ravno on. Kaj bi še naštevali 1 . Vsi ga imamo radi zaradi njego-1 ve odkritosrčnosti in veselega značaja. In to je res. Kakor je bilo življenje slavljenca težko, polno raznih udarcev, vendar nj klonil. Vedno si je znal pomagati. Kako trdo življenje imata oba jubilanta za seboj, pustimo, da sam pripoveduje: rodil sem Se 1876. leta — istega leta se je rodila tudi moja žena — v Šentjurju pod Kumom. Ko sem bil star štiri leta, so mi neznanci ubili očeta, mati pa mi je umrla, ko sem bil star dvanajst let. Po očetovi smrti sem I okuša; grenki kruh rejencev pri DOPISUJTE V ..ZasavsHi vestni — Na Jesenicah je nadaljeval delo plenum sindikata metalurških delavcev Jugoslavije. Plenum je ugotovil, da je po ukinitvi delavske preskrbe in z ukinitvijo menz stanje v preskrbi delavstva zelo pereče. Temu'stan ju so kri ve tudi cene v delavskih restavracijah. Plenum je bil mnenja, da je treba to vprašanje zaostriti in ga začeti sistematično reševati skupaj z organi delavskega samoupravljanja. — Po vsej Srbiji so v teku velike priprave za 7. julij — Dan vstaje. V vseh mestih in okrajih pripravljajo raznovrsten program. V Beli Cr-kvi. kjer je počila prva partizanska puška v Srbiji, bodo odkrili spomenik padlim borcem lužnobanatskega odreda. — Prvi daljnovod z aluminijastimi prevodniki bodo po načrtu akademika dr. inž. Milana Vidmarja postavili od mariborske transformatorske postaje v Pekrah do nove tovarne aluminija v Kidričevem. Dolg bo 27 km. Prevodnike je izdela! »Impol« v Slov. Bistrici. — Ob spodnji Neretvi se je začela žetev ječmena in pšenice. Po zadnjem deževju se tobak, in povrtnine dobro raz- vijajo. V Hercegovini računajo letos, da bodo pridelali 4,5 milijonov kg tobaka. — Na včerajšnjem plenumu Gasilske zveze Jugoslavije v Beogradu so predlagali, da bi država preskrbela stalen prispevek za potrebe gasilskih organizacij. — V soboto je bila v Zagrebu svečanost ob štiridesetletnici umetniškega dela uglednega jugoslovanskega režiserja dr. Branka Gavelle. Poleg drugih je jubilantu čestital tudi predsednik MLO Zagreb Holjevac. — Na Reko je prispela sku-j pina sedmih predstavnikov 1 sindikalnih organizacij iz Ant-werpena v Belgijk Na kvarnerski obali se bodo zadržali 14 dni kot gostje reškega mestnega sindikalnega sveta. — V Zadru se je končala prva letna skupščina Turistične zveze Jugoslavije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Marijan Brecelj. — V Ljubljano je prispelo šest članov Nacionalnega komiteja WUS (Svetovne študentske službe). Gostje si bodo ogledali vsa naša univerzitet-ska središča ter proučevali zdravstveno in ekonomsko problematiko naših študentov. šest otrok, hčerko in pet sinov. Vse otroke sem spravil h kruhu. Vsakega sem dal v uk, kar ga je veselilo, kar je bilo pri takratnih majhnih plačah težko. Da — težko je bilo takrat življenje rudarja! Redka je bila moja pot v gostilno. Kot resnega človeka in večnega borca za pravice delavstva so me rudarji kmalu izbrali za svojega zaupnika. Užival sera ugled pri rudarjih in tudi pri vodstvu rudnika. Ko je v letih po prvi svetovni vojn; nastala vsesplošna gospodarska kriza, je trboveljski rudnik hotel odpustiti tri sto rudarjev. Na zadevni konferenc; sem se tej nameri odločno uprl. Končno smo s štrajkom dosegli, da se ta namera ni izvršila. Se in še bi lahko našteval in pripovedoval. Vsako leto slavljenec praznuje 1. maj. In ob taki priložnosti rad pripoveduje o borbi delavstva za boljše življenje, o štrajkih, ki so trajali včasih tudi po dva meseca in več, vendar rudarji kljub lakoti niso klonili. Kot star socialist ponosno pravi, da ni bil nikdar stavkokaz. Leta 1933 je jubilant po 35-let-nem rudarskem delu odšel v zasluženi pokoj. Izbral si je Prekopo za bivališče ter si kupil majhno hišo. Leta 1936 je zadela ta zakonski par huda nesreča; sin Albin, trgovski pomočnik v Delavskem domu v Trbovljah, član pevskega zbora in dramskega odseka »Svoboda«, je utonil v Savi. Hud je bij ta udarec. Pa tudi doba okupacije ni šla mimo, da ne bi zaorala v njuno življenje globoke brazde. Ne samo, da je bil zaprt, ker je pobiral denar za partizane, marveč je velika vojna terjala od obeh Je večje žrtve. Leto 1944 je bilo usodno za nju. Padli so jima trije sinovi: Leopold, borec Ljubljanske brigade, je dal življenje zaradi izdajstva pri Cerknici, Anton, član UDV, je bil ubit zaradi izdajstva v Moravčah — sin Ivan pa je pogrešan od velike ofenzive Nemcev v zgornji Savinjski dolini. Znano je, da se ja sin Ivan prebil v Tuhinjsko dolino, od tu pa je izginila za njim uim » «*» IC„„ vsaka sled. Težko je bilo takrat staršema. Visoko narodno zavest te družine izpričuje dejstvo, da je Odlazkova rodbina s sorodstvom dala 22 žrtev v zadnji svetovni vojni. Vedrega čela in pokončne hoje sta oba slavljenca v krogu svojega sina, hčerke in sorodnikov, vaščanov ter prijateljev obhajala 50-letnico skupnega življenja, skupne borbe, tuge in veselja. Lepo je bilo to slavje, prisrčni so bili nagovori, ki so dokazovali, da je tudi rudar lahko človek vreden vsega spoštovanja. Na slovesnosti se je zbralo toliko ljudi, da je bila prostorna Ocvirkova hiša premajhna. Prijetno je bilo gledati, kako zlato-poročencema stiskajo roke, kako jima želijo še mnogo let prijetnega pokoja v njih sredi. Tudi mi se priključujemo Pre-kopljanom in zglednemu zakonskemu paru kličemo: Na mnoga letal -jr- Mtro Pucova- ' 3 TIHA VODA Roman »Briga me, pa še kako me brigal« je dejala zadirčno. »Resnico hočem vedeti! In zakaj mi ne poveš reanice, ko se zmerom bahaš % svojo odkritosrčnostjo .,.« »Nikoli se ne baham!« Zacepetala je z nogami. »Vedi se vendar spodobno!« Je gnevno vzkliknil, obračajoč »e z odpuščanja prosečim pogledom proti Agati. Toda Agata je bila že sedla v “očijo, lahno mu je pokimala v pozdrav in se odpeljala proti Mlakam. Peto poglavje 1. Krstinčka, dekla pri Novot-nYjevlh, je bila nelepega koza-y*ga obraza, kajti še kot otrok !• prebolela bolezen črnih koz, J" ji je pustila te posledice Bfla je močnih kost) kakor konj. ® kljub svoji robatosti silno po-levna. Zaradi tega so jo vsi jneli radi, vendar ni nihče ni-*?“ trdil, da je njena prevelika o *Va * kozavim obrazom in z 'belimi ruskimi kitami, ovi-n>' okrog čela, vsaj malo zala 1» • J* Pust* "a pogled ln se j, ..te9* tudi zavedala, kajti nt-- ' ,e ni noben moški zmenil )°- dokler ni tisto nedeljo Novotny proti jutru prilomastil pijan domov Krstinčka je vstala že ob petih. Našel jo je torej že opravljeno. Med deklo, ki je bila močna dovolj, da bi lahko tudi hlapca vrgla po tleh, in gospodarjem, ki je bil omamljen od vina, se je vnel eden tistih zagrizenih bojev, ko se oba nasprotnika sramujeta drug drugemu pogledati v oči. Končno se ji jc posrečilo, da ga je vrgla čez prag in se težko dihajoč naslonila na vrata svoje sobe, da jih ni mogel več odpreti. Vrata niso imela zapaha in Krstinčka je sklenila, da bo prosila gospo, naj bi ji zaradi tega zapaha dovolila stopiti po ključavničarja na Mlake. Toda s prošnjo je odlašala — danes je bila Itak nedelja in nihče ni delal. Sele prott večeru je stopila do gospe s svojo prošnjo. Agata se je začudila. Cernu je ravno danes začela pogrešati zapah na vratih? Toda tz zmedenih besed dekle, k| je vzdihovala, da sta čistost in sramežljivost prva lepota device in da je doižnast slehernega mladega kristjana, varovati se posvetnih zapeljivcev, je kmalu uganila vso resnico. In nenadoma se je Agati zahotelo, da bi zaplakala, da bi tekla v svojo sobo, se tam vrgla na posteljo in ihtela brez prestanka. Danes ji je bilo trideset let in nič dobrega ni nikoli prijela od življenja razen teh nekaj oblek in ugodja urejenih premoženjskih razmer,, to pa je bilo premalo za cejeg? človeka Kar se je zgodilo danes. je pomenilo strašen, smrten udarec njenemu ponosu, njej pa se je vedno zdelo, da je ponos edino, kar Ji še ostaja. Bila je manj vredna kakor Krstinčka, ki se je z zardevajočim kozavim obrazom opravičevala, da hoče imeti zapah na vratih. Bila je manj vredna od gostilničarke »Pri škratu«, o kateri so ljudje prišepetavali. da zahaja Novotny k njej, in je bila bolj zavržena od raznih šo-taric pri rudniku... Pa saj je že davno vedela za to početje svojega moža! Nobenega razloga ni bilo, da bi se morala prav danes razburiti zaradi tega ali nenadoma občutiti, da jo ponižuje pred vso dolino. Ne, prav nobenega razloga ni bilo za to, saj je bila vendar do njega tako strahovito ravnodušna. Bolelo pa jo jc vendarle in komaj se je zbrala, da jc Krstinčkl povsem mimo odgovorila in potem odšla k večerji. Za mizo je molčala tn počasi se je polegla tista razdražena bolečina v njej in samo hladen i prezir do vsega ji Je še vztrajal | na dnu srca. Sedela je nasproti svojemu I možu in se je delala, da ga ne vidi in končno se ji je res posrečilo, da ga ni več videla. Sedela je sama v svojem svetu in je bila središče vsega sveta, vedno mirujoča os, okoli katere so se medlo vrteli ljudje in dogodki in je niso mogli premakniti. Čutila je to negibnost v sebi kot nekaj strašnega in vendar tolažilnega. Zdaj ji nič več ni bilo važno, nič je ni moglo raniti, bila je močna... Po prekrokani noči je bil No-votny ostal ves dan doma. Pri-šej je k večerji v spalni srajci, ki jo je imel zatlačeno v hlače in preko katere mu je mehedrala odpeta domača halja. Hlastno je jedel, nenadoma se ga je bila polastila prava volčja lakota. Ozrl se je preko mize. Agata ni jedla. Nagubal je čelo. »Čemu pa ne ješ?« jo je nekam hripavo vprašal. »Hrana daje moč . . . Res, rad bi vedel, kako bo s teboj, ko bomo vsi potrebovali čim več moči, da ostanemo pri zdravju. Saj veš, da so čme koze Izbruhnile na Mlakah, Po vsem videzu se bolezen hitro širi. Kmalu bomo vsi v nevarnosti!« Povzdignil je glas, skoro vreščal je. Toda nje se to ni tikalo, ostala je hladna. Najbrž j! je bilo vseeno, da bi on lahko obolel, celo umrl bi lahko. Za vraga, sai dela tak obraz, kakor da bj se ji to kar prileglo! je mrko pomislil. Motril jo je kakor človek, ki so ga užalili. • Presneto ljubeznjiva ženska si, Agata « ji je pokimal ln se naslonil nazaj na stol, držeč še vedno v rokah vilice in npž. »Na vsako besedo imaš pripravljen — molk. To je višek tvoje ljubeznivosti. Da, ljubezniva si še bolj kakor pa lepa. Najbrž tl v vsem Zabukovju ni enake. Ce bj vsi tisti, ki se ozirajo za teboj, vedeli, kakšna si v resnici... Ah, zdaj sem se spomnili Ali si že opazila, da te naš dragi ravnatelj Femhahn zalezuje? Ne? To bi sl bil lahko mislil. Ti sploh ničesar ne opaziš — to je tvoja velika odlika.« Odložil je nož in vilice ln čakal. Ta njena molčečnost ga je neznosno dražila. Obšla ga je želja, da bi zakričal in da bi kričaj na ves glas, dokler se ne bi morda prestrašila In ga obsula z očitki, ki bi jih bil kar vesel. Glej, kljub vsej svoji živahnosti, zgovornosti ln izzivalnosti Je bil za to prekleto žensko kar mrtev! »Po vsem videzu išče Fern-hahn priložnosti, da bi bil lahko s teboj kje na samem. Kaj praviš k temu?« Zdaj je že pozabil na čme koze in na strah, ki ga je mučil zaradi te bolezni, ki je bila tolikanj nalezljiva. Mislil je samo še na to. kako bi jo zadel v živo. Vedel je, da je krepostna in ji je to malone zameril, ker je sumil, da se zaradi tega sama pred seboj smatra za nekaj boljšega od njega. A če ne bj bila krepostna, bi JI to še bolj zameril. Bila je njegova last, ki jo Je drago plačal, in gorje, če bi se je kdo drug samo pritaknil. »Kaj praviš k temu? Kljub vsemu mislim, da nisi takšna svetnica, kakor se delaš . Ali sl gluha? Vprašal sem vsaj nekaj, milostiva Izvolite mi odgovoriti!« »Pijan si še,« mu je kratko, prezirljivo odvrnila. Njene skoraj prevelike svetle oči, obdane s črnimi vejicami, kakor črnim okvirjem, so stremele prazno predse kakor kamenite oči kakega kipa. »Vsa čast vašemu bistremu opazovanju, milostiva! Toda povrnimo se k stvari! Dejal sem vam, da ste hinavka. Vaša lenoba in plašnost vas zadržujeta, da ne prelomite zvestobe, s katero se vaša krepost tako ponaša In vrhu tega se vam prileže, ko vas vsi pomilujejo, ker imate vi. svetnica, takšnega prasca za moža!« Pretegoval se je na svojem stolu in je prežal na to, kaj bo porekla. »Tako tiho. milostiva? Molčečnost je najbolj zanesljivo vedenje za človeka, ki samemu sebi ne zaupa. Strašna si. Aosta, ti bela golobica. .. Tako bela, tako tiha, tako mila. In kaj se skriva za vso to milino? Samo vražja zloba. Sovražiš me ln se mi ne upaš tega povedati. Tiha voda. tiha voda. .« Prebledela je celo v ustnice. Kljub temu se niti zganila ni. Samo obrnila je pogled in se mu je zagledala naravnost v oči. Vedela je. da ga ie s svojim molkom strašno dražila. In neko nevarno, kruto veselje jo je obšlo zaradi tega. (Dalje prihodnjič) Širom po nosem Zasavju V zadnjih dneh IZ TRBOVCU v naših revirjih V odmoru je podal obširno |pa srčkano nastopili hrastniški -»Kam 4-/vtr en t/vmhnlA Taborjenje otrok. — Pretekli ponedeljek je odšla prva skupina otrok — partizanskih sirot {okrog 95) na letovanje v Gornji grad — v soboto pa je odpotovala * šotori in ostalimi pritiklinami druga skupina otrok v Belo krajino, kjer bo I. izmena otrok ostala 14 dni, nato pa pride na vrsto druga. Partizanskim sirotam je omogočil prijetne brezplačne počitnice prizadevni Okrajni odbor ZB v Trbovljah. Repriza komedije »Radikalna kura«. — Gledališki kolektiv »Svobode II« iz Zg. Trbovelj je sinoči ponovil veseloigro »Radikalna kura« s pevskimi ln glasbenimi vložki v Domu »Svobo-de-Zasavje«, nocoj in jutri zvečer ob pol S uri pa jo bo ponovil še v dvorani Delavskega doma. Cisti dobiček Je namenjen za Društvo prijateljev mladine v Trbovljah, LT okraja Trbovlje. — Pretekli četrtek zvečer je bil v restavraciji »Turist« na Vodah ustanovni okrajni občni zbor Ljudske tehnike v Trbovljah. — Občni zbor je bil dobro obiskan. Mirko Rogelj. — Pred kratkim smo pisali, da je padel triletni otrok Mirko Rošelj s hiše na Vodenski cesti 42 z II. nadstropja na cestni tlak, kjer je obležal težko ranjen s počeno lobanjo Kakor sedaj čujemo je ta fantek kljub neverjetno hudi telesn' poškodbi na poti okrevanja, česar smo poleg njegovih staršev veseli vsi Trboveljčani, saj nas je nesreča tega dečka vse globoko pretresla. Pridite po izgubljene stvari! — Pisarna TNZ pri olo Trbovlje nam sporoča, da je bila 28. dec p. 1, na Trgu Revolucije izgubljena ženska ročna torbica, v njtj pa kos mila; nadalje je neka oseba dne IB, decembra p, J. pred trgovino na Partizanski cesti izgubila 1000 din gotovina; prav tako je v času okrog 81, jan. 1954 neka ženska izgubila ženske rokavice — eno-palčnike; v času okrog 28. febr-t. 1. pe je nekdo izgubil na Partizanski cesti v Trbovljah usnjeno aktovko, v njei pa dvoje delovnih hlač, srajco, pulover in pripravo za britje — Prizadeti naj pridejo po izgubljene reči v pisarno TNZ na Vodah (soba št. 10). Povišanje prispevkov za soc. zavarovanje. — Ker sodi Zavod za soc. zavarovanje okraja Trbovlje med zavarovalne ustanove, ki ne krijejo vseh izdatkov za soc, dajatve z rednim 45-odstotnim prispevkom ozir. 10-odstotnim prispevkom za vajence in 25-odstotnim prispevkom Za gospodinjske pomočnice je okrajni ljudski odbor na svojj zadnji skupni seji na osnovi zakonskih določil (Ur. list FLRJ št. 54-53) sklenil, da se ti prispevki z veljavnostjo od 1. julija 1954 dalje povišajo za 2 odstotka. zgodovino pevskega zbora tov, Viktor Malovrh ter čestital jubilantoma — pevovodji in zbo. ru v imenu DPD »Svobode I«. Čestitkam so se pridružili zastopnik Ljudske prosvete iz Ljubljane in zastopnik Zveze »Svobod« Slovenije, prav tako predstavnik DPD »Svobode II« iz Sp, Hrastnika, Cvetlični dan je priredilo Društvo prijateljev mladine v Hrastniku. Istega dne so imeli cicibanj tekmo s skiri, kolesi in avtomobilčki. Popoldne so cicibani. Imel; so tudi tombolo z lepimi in praktičnimi dobitki, ki so jih izdelali rokodelci hrastniških industrij in podjetij. Dobiček te prireditve je določen ea letovanje hrastniških otrok, kar je vredno pohvale. Šah. Pred kratkim je bila v Hrastniku prvenstvena tekma Celjskega šahovskega okrožja, kjer so se pomerili med seboj šahisti »Savinjčana II«, »Šen-petra« in »Svobode I« iz Hrastnika. Zmagali so Hrastničani. Iz Litije in okolice Prvi načrti o bodoči litijski komuni V naši dolini se že razgovar-iamo o bodočih komunah. Tudi Litija bo dobila svojo komuno. Litijska komuna bo zajela naslednje občine: Litijo, Šmartno, Prežganje, Gabrovko, Kresnice in Vače; vse te občine so v dosedanjem sestavu ljubljanskega okoliškega okraja. V bodočo litijsko komuno pa si žele tudi prebivalci polšniške občine in ljudje iz Tirne in okoliee, ker jim je Litija mnogo bolj na roko, kakor dosedanje okrajno Neverjetno, pa resnično Deset let se je skrival pred ljudmi in oblastjo Novice iz Zagorja Produkcija Glasbene Sole. — V petek je bila v Domu TVD »Partizana« produkcija Glasbene šote v Zagorju Udeležba prireditve je bila zadovoljiva. Učenci Vajenske ide. — V soboto so imeli učenci Vajenske šole zaključek pouka s kulturnim sporedom Tudi ta prireditev je bila v Domu TVD »Partizana« — v nedeljo zvečer je Pa pevski zbor topliSke »Svobode* priredil pevski koncert v Kisovcu. Cisti dobiček je določen za poplavljence. V nedeljo je imel TVD »P»r tizan« n* Izlakah svoj letni telovadni nastop. Sodelovale so kot gostje telovadne vrste zagorskega in trboveljskega »Partizana*. Teden kulture v Zagorju. — V nedeljo, 27. junija, je bila ob v Zagorju z istočasno veliko gospodarsko razstavo gospodarskih podjetij mesta Zagorje. O tej prireditvi poročamo na drugem mestu. Proletarec—Nafta 3:1 (2:1). — V tekmi za pokal rudarjev Jugoslavije je v nedeljo domači Proletarec premagal Nafto iz Lendave s 3:1 (2:1). Gostje so se predstavili občinstvu kot zelo grobi in nedisciplinirani igralci. Za domače so bili uspešni Rupnik, Ogrinc ln Praznik, za goste pa Kučar S to zmago se je Proletarec uvrstil v finalno tekmovanje v Sloveniji ter se bo 11. julija pomeril z zmagovalcem srečanja med Rudarjem (Velenje) ln Rudarjem H (Trbovlje). — V predtekmi je II. moštvo Proletarca Izgubilo z moštvom rudniške separacije z 10 url dopoldne v poslopju I 1:0. — V Kisovcu je velenjski nižje gimnazije v Toplicah slav- ! Rudar v enaki tekmi premagal noatna otvoritev Tedna kulture domačo Svobodo s 3:1 (2:0). Iz Hrastnika Neverjeten, a vendar resničen dogodek se Je pripetil v našem okraju v vasi Doberljevo, v občini Čemšenik. Še vedno naletimo na ljudi, ki so neverjetno nasedli tuji, sovražni propagandi, da sami sebi in drugim niso več verjeli. Tak človek je bil tudi »junak« naše povesti. V vasi Doberljevo, v čemše-niški občini, so izza druge svetovne vojne pogrešali Jožeta Razborška, ki je bil leta 1943 mobiliziran v nemško vojsko Tedaj je bil vpoklican v mesto Kulm na Poljskem, kjer so vse novince vojaško izurili, nato pa poslali na fronto. — Na ruski fronti so sc nemški vojaki vedno bolj umikali ter prišli med drugim spomladi leta 1944 tudi v Romunijo. Ves čas so te čete kot vojake držali v najstrožji disciplini in sovražnosti do vsega, češ da je nemški hitlerizem nepremagljiv in neminljiv. In tudi če bi Nemci res vojno zaigrali, se bodo vsi lahko vrnili v svoje kraje. Tudi Jože Razboršek je nasedel in veroval nemški propagandi o nepremagljivosti tretjega rajha, kar ga je stalo deset let strahu in izgube svobode. — Ko je Razboršek prispel spomladi leta 1944 kot nemški vojak v Romunijo, se je prehladil in zbolel. Odšel je najprej v bolnico, nato pa je dobil štirinajstdnevni dopust in napotnico, ki pa je veljala samo do Celovca. Odločil se je, da bo pobegnil iz nemške vojske, a k partizanom ga ni veselilo iti. bilo zgodilo. Toda zaslepljenost od propagande, da bodo prišli Nemci še nazaj in da ga bodo kot dezerterja ubili, ga je zadrževala od tega koraka. Ni verjel, da bo Nemčija premagana, živel je v veri o nepremagljivosti tretjega rajha. — Tako sta minili dve leti. Spremembe ni bilo. kot je pričakoval Jože Razboršek, oblastem se pa tudi ni priglasil. Izpovedal je sedaj, da ne zato, ker ni imel nobenih pa Je naročil svoji sestri, naj jim pove, da ga pogrešajo in da ne ve ničesar o njem. To se je zgodilo večkrat po osvoboditvi. Sedaj se je Jože Razboršek priglasil oblastem, prost je in dela doma na posestvu. Nič se mu ni zgodilo. Sam se je lahko prepričal, kako škodljiva je sovražna propaganda. Na lastne oči lahko vidi, da je v naši socialistični državi dovolj prostora za vse, ki hočejo pošteno delati in sodelovati pri graditvi naše socialistične domovine. Vsem Hiša v Cerašeniku, kjer je imel Razboršek skrivališče dokumentov. Vedno bolj se je bal, da se mu bo kaj zgodilo, če se priglasi, in tako so tekla leta dalje. -Njegov brat Alojz in sestra sta ga večkrat nagovarjala, naj se priglasi oblastem, toda odgovoril Tukaj je pač nemška sovražna jiina je> da sJ kaJ napravi, propaganda opravila svoje. Vce- > ^ pa da bi to »toril. Vedno je pila mu je mržnjo in nezaupa- | imej na razpolago vse časopise, Za občinski praznik v Hrastniku se vsi z vso vnemo pripravljajo. Čistijo poti, belijo fa-eade hiš, pletejo vence, postavljajo slavoloke, pripravljajo zastave, da io bo imela vsaka hiša. Posebno živo je na novem letnem telovadišču TVD »Partizana«. Tu opravljajo zidarji zadnja dela pri gradnji stalne zidane tribune, drugi planirajo telovadišče, tretji delajo novo ograjo itd. — Člani vseh hrastniških društev se marljivo pripravljajo za svoje nastope v okviru občinskega praznika. Tako bo vse v redu pripravljeno do samega praznika — 3. julija. ČUni Avto-moto društva v Hrastniku se vsi z vso vnemo pripravljajo. Čistijo poti, belijo fasade hiš, pletejo vence, postavljajo slavoloke, pripravljajo zastave, da jo bo imela vsaka hiša. Posebno živ« je no novem letnem telovadišču TVD »Partizana«. Tu opravljajo zidarji zadnja dela pri gradnji stalne zidane tribune, drugi planirajo telovadišče, tretji delajo novo ograjo itd. — Člani vseh hrastniških društev se marljivo pripravljajo M svoje nastope v okviru občinskega praznika Tako b0 vse v redu pripravljeno do samega praznika — 3. ju lija. Člani Avto-moto društva v Hrastniku so priredili v nedeljo skupinski izlet na Velenjsko Jezero. Obenem so se udeležili moto tekem v Šoštanju. Razstav« ročnih del cicibanov obeh otroških vrtcev v Hrastniku sta bili dne 27. junija prav lični. Isto nedeljo so pa cicibani nastopili z igro »Čarobna košara« in še drugimi prizori ter vajami kar čedno. Pri hrastniški lekarni so zgradili te dni na cesti Hrastnik— Prapretno čez potok Boben nov most in ga izročili prometu. Uredili so tudi okolico mostu ter s tem olepšali ta kot hrast-niške doline. Ena tretjina steklarjev v Hrastniku je v nedeljo še delala v prid poplavljencem, ostali, med njimi nogometaši, kegljači in zabavni orkester, so pa odšli v goste v Zagreb, kamor jih je povabil kolektiv tovarne »Neve«. Visoko socialistično zavest so pokazali hrastniški delavci. Za nesrečne poplavljence v Sloveniji so darovali vsi člani delovnih kolektivov vseh hrastniških industrij in ostalih podjetij po enodnevni zaslužek. Društvo upokojencev v Hrastniku je izplačalo iz svoje blagajne za poplavljence 4000 din, Rdeči križ v Hrastniku pa Je nabral 17.000 din. Najbolj se je pa izkazal novoustanovljeni vaški odbor RK v Bobnu, ki je nabral za poplavljence 7000 din. Pevski koncert ob 30-letnici obstoja pevskega zbora pri »Svobodi I« v Zg. Hrastniku in 30-letnem delovnem jubileju njegovega pevovodje tov. Alojza Podlogarja Je bil zelo dobro obiskan. Hrastnlške pevce sta ob njihovem prazniku pozdravila zastopnika Ljudske prosvete in Zveze »Svobod« tovariša MSflco Kranjec in Rafael Ajlec. Navzoči so bili Se: pobudnik tega pevskega zbora tov. Karel Malovrh st-, nekdanji pevovodja Karel Laznik ter prv^ pevci tega zbora in nekdanji funkcionarji hrastnlške »Vzajemnosti« in »Svobode«. Vzdušje v dvorani je bilo slavnostno. Pevci in pevovodja so se res potrudili ln naštudirani program odlično podali. Višek kulturnega užitka pa je pripravila poslušalcem solistka tov. Nada Podlogarjeva, hčerka pevovodje-jubilanta. nje do vsega drugega, na drugi strani pa pognalo v kosti strah pred vsemogočnim nemškim rajhom. Iz Celovca se je Razboršek prebil preko Jesenic v Jugoslavijo in prispel po štirih dneh potovanja v domačo vas Cemše-nik. Nihče ga ni videl. Odločil se je, da se bo skril kot dezerter nemške vojske — sporazumno s svojo sestro Marijo, ki je vedela za vse, pa si Je uredil skrivališče v podstrešju hiše irt na kozolcu v senu. Hrano mu je prinašala sestra, pa tudi sam je večkrat prišel po njo. Prišla je svoboda in z njo konec blazno oholega rajha. Ker Razboršek ni imel nobenega hudodelstva na vesti, bi se lahko brez vsake bojazni priglasil našim oblastem. Nič bi se mu ne seznanjen je bil z vsemi dogodki po svetu, a vseeno ni verjel, da je vse to res. Ko pa je pred nedavnim bral o nekem podobnem primeru v naših listih in je videl, da se prizadetemu ni zgodilo nič hudega, je sklenil — čeprav s težkim srcem — da se bo tudi on priglasil oblastem. — Zanimivo je njegovo skrivališče. Imel ga je poleti v hiši pod streho, pozimi pa v sonu na kozolcu, kjer je bil preko celega dneva. Imel je tamkaj le majhno odprtino, iz skrivališča pa je odhajal le ponoči po 10. uri zvečer in to samo 15 metrov daleč od hiše. Od sosedov ga ni nihče videl. Ko smo imeli popis prebivalstva, so se popisovalci seveda zanimali tudi zanj in vpraševali, kje se nahaja. Jože Razboršek središče Trbovlje. Po ustanovitvi povih komun bodo precej razbremenjeni z delom dosedanji okrajni ljudski odbori, ki bodo obdržali predvsem insjtruktorski značaj za novo nastale komune. Vse ostalo upravno, gospodarsko, prosvetno, kulturno, zdravstveno in drugo delo pa bo prešlo v Litijo. Sodijo, da bo dohila Litija okrog 30 novih upravnih organov, predvsem inženirjev, pravnikov, tehnikov in drugih, ki bodo delovali na razvoju komune. Spričo pomanjkanja stanovanj pa bo treba začeti z gradnjo stanovanjskega bloka za nastanitev teh uslužbencev. Po reorganizaciji komun bodo izgubile precej svoje dejavnosti sedanje občine, ki bodo imele le najmanjši nameščenski aparat, ki bo skrbel za povezavo domačega okoliša z bodočim upravnim središčem v komuni. Ljudje že doumevajo, da se bo z ustanovitvijo litijske komune poživilo gospodarsko življenje v naši Litiji, kar bo vplivalo gotovo tudi na vse predele litijske soseske. Planinski praznik na Sv. gori Sveta gora pri Litiji je znana kot najbolj popularna izletniška točka v našem Zasavju. V zadnjem času so pripravili zasavski planinci Planinski teden. Zaključna proslava je bila na Sveti gori, privabila je mnogo turistov. Tudi iz Litije je prihitelo k slavnosti mnogo izletnikov, litijsko PD sta zastopala predsednik tov. Jože Zen in tov, dr, Ivan Grašič. Taki skunni sestanki predstavnikov zasavskih planinskih društev so za razcvit turizma v naši dolini nujno potrebni, kajti le s skupno podporo bomo lahko dvignili plani-narstvo v Zasavju. 66-letnica litijskega gasilskega društva V nedeljo, 20. junija, so litijski gasilci slavili 66-letnico svojega obstoja. Litija je imela ob tej priložnosti slovesen zunanji videz. Pred gasilskim domom in na športnem igrišču »o požrtvovalni člani postavili dva mlaja, ki sta v , i « , , dosfegala domala* vrh litijske zanimiv dogodek lahko v dokaz. | cerkye Gasilski ik je J u da se ni treba nikomur skrivati j vabi v Litijo tudf 0 gostov in bati naše ljudske oblasti ako ; od z'unaj ob t prjio2n0sti so je njegovo delo m zadržanje razvi]( ^Qv0 društveno zastavo tistim pa, ki so še pod vplivom sovražne propagande, pa 'je ta pošteno. Za smeh RANA URA... Mamica bi rada spravila sinka do zgodnjega vstajenja in mu v ta* namen našteje celo vrsto lepih zgledov, med njimi tudi tega: »Zgodnji ptič ujame debelega črva.« Sinko na to: »Vidiš mamica, debeli črv bi moral ostati dalje časa v postelji!« • GIBANJE »Sam zvijaš cigarete?« »Da, zdravnik mi je predpisal dosti gibanja.« * Cuvai »Je vaš pes dober čuvaj?« »Odličen, samo malo zaspan. Ponoči ga je treba zbuditi, da kdaj pa kdaj zalaja.« Uprava rudnika rjavega premoga Zagorje čestita delovnim kolektivom ob rudarskem prazni« ku. Z združenimi napori bomo dvignili storilnost in izboljšali kvaliteto proizvodov ter s tem dali prispevek k graditvi naše socialistične domovine. in odlikovali več svojih zaslužnih članov ter imeli tudi družabno prireditev. Koloradar se je spet pojavil Koloradar se je tudi letos pojavil na naših krompiriščih in nam grozi s škodo. Krajevna ljudska oblast je ustanovila poseben odsek, ki Je napovedal boj koloradarju, Apeliramo na vse naše prebivalstvo, naj sodeluje pri zatiranju koloradskega hrošča. Da bi koloradarja čim-prej zatrdi, odkupujejo na vsem področju naše litijske občine najdene koloradske hrošče. Borovnice za izvoz Kmetijske zadruge v Litiji in okolici odkupujejo borovnice za ljubljansko odkupno podjetje. Lansko leto so člani litijske Kmetijske zadruge dobili za prod a borovnice tudi delež v tujih divizah, in sicer 2.000 dolarjev in 180.000 lir. Z nabiranjem borovnic koristijo nabiralci sebi in skupnosti, ki pride na ta način do tujih valut, ki služijo vsej naši socialistični domovini. Koncert v Litiji V Litiji deluje mladinski pevski zbor, ki ga prizadevno vodi prof. Vereno Korošec. V soboto zvečer je nastopil v predilniškj sindikalni dvorani ta pevski zbor, ki je izvajal bogat program slovenskih in jugoslovanskih narodnih, umetnih, borbenih in delavskih pesmi. Koncertni nastop je pokazal v*e vrline umetniškega združenja tako glede Izbire programa, intonacije, podajanja, harmonij® in ostalega, kar dokazuje, da so po zaslugi prišteti med najboljše slovenske mladinske zbore. Zlasti so ugajale pesmi domačega skladatelja Petra Jereba »O kresu«, Tomčeve »Ribniške popevke«, narodna »Konjun planino«, Adamičeva »Zbadljivka« 1. dr. Da bi poživili program, so nastopili tudi solisti m kvartet. Vsa izvajanja so dokn' zala, da ima Ltltija tak mladinski pevski zbor, ki ji Je v pono^ Dvorana je dala mladim Pevce"l In dirigentu Korošcu mnog, aplavza. Zaslužili so si Iskreno čestitamo vsem uspehu ga! . . . vola, kuhinjske opreme, radioaparat in še 40 glavnih dobitkov lahko dobite dne 18. julija na VELIKI TOMBOLI — Vrednost vseh dobitkov bo znašala tri četrt milijona dinarjev — Vabi Vas ŠD Proletarec Sttan 7 Š P O M T K »Rudar", Trbovlf« — rokometni prvak Slovenile Polfinalno državno prvenstvo za moške bo v Trbovljah dne 2., 3. in 4. julija na stadionu $D „Rudarja“ Letošnje tekmovanje v rokometu za moške je bilo zanimivo in napeto. Vse do zadnjega ni bilo jasno, kdo bo prvak Slove« ni je: ali »Rudar«, »Svoboda«, »Odred« ali »Branik«. Po zadnji tekmi z »Branikom« je imel RK »Rudar« isto število točk kot »Odred. k< Je zmagal nad »Svobodo«, toda ljubljanski RK »Odred« je imel boljšo diferenco' v golih. Ker pa so se pri »Odredu« ugotovile razne nepravilnosti, je Rokometna zveza Slovenije registrirala tekmo med »Odredom« in »Svobodo« s 6:0 v korist zadnjenavade-ne rokometne ekipe, s čimer je RK »Rudar« postal PO vseh Tekmovanje za pokal maršala Tita Za nogometno tekmovanje za pokal maršala Tita se je priglasilo v okviru Nogometnega centra Zasavje 10 moštev. Prvo kolo bosta odigrala 4. julija »Bratstvo« iz Hrastnika in »Brežice«, nadalje »Krško« In »Svoboda« iz Kisovca. »Dobrna« in »Rudar II« iz Trbovelj, prav tako »Senovo« in »Svoboda« iz Trbovelj. V drugem kolu se bodo srečali zmagovalci 'prvega para proti zmagovalcu drugega para ter zmagovalec četrtega para proti zmagovalcu tretjega para. pravilih rokometni prvak Slovenije za leto 1954. Po sklepu Rokometne zveze Jugoslavije bo polfinalno prvenstvo v rokometu — kakor zgoraj navedeno -» v dneh 2., 3. in 4. julija v Taborniki „Rodu temnega hrasta" is Hrastnika v Kumrovcu oprti na dejstvo, da je bilo le nekaj naših tabornikov doslej v Kumrovcu. Do sobote, 19. junija smo zbrali vse priglasitve. Triindvajset mlajših članov in 15 ostalih je Po uspelem občnem zboru društva v letošnjem marcu, na katerem so bile prikazane vse slabosti dela v preteklem letu in storjeni vsi koraki za njih odpravo, se je delo v »Partizanu« letos zelo razživelo in razgibalo, tako da je to delo čutiti in opažati njegove uspehe zlasti med mladino. Vs* skupine in telovadne vrate pridno vadijo, kar je že rodilo lepe uspehe, saj so radeški telovadci in telovadkinje že nastopili v lepem številu v Trbovljah in na republiškem zletu v Ljubljani. Pripravljajo pa se tudi na samo-stojen telovadni nastop v letošnjem poletju. Zbralo se je nadalje lepo število starejših članov, ki sestavljajo samostojno telovadno vrsto in so tako dali najlepši zgled mladini. Na njihov nastop smo še posebno radovedni. Predvsem pa so tega razgibanega življenja veseli mladinci, Zmagovalec II. kola se bo sre- mladinke, pionirji in pionirke, ki čal z nogometnim moštvom jim je sedaj telovadnica priljub-»Rudarja I«, drugi zmagovalec Ijeno zatočišče. Mer naidepo doli kola pa s »Proletarcem« iz j volj zdravega razvedrila, si kre- »Marjan« iz Splita in »Rudar« iz Trbovelj. Moštvu RK »Rudarja« čestitamo k lepemu uspehu in želi. mq, da hi naši fantje tudi V -- » . . tekmi z najboljšimi rokometni- , mia]sm clanov ln „ Trbovljah- Sodelovala bodo ro- mi moštvi Jugoslavije pokazali preteklo soboto ponoči odrinilo kometna moštva: »Železničar«, I lepo in borbeno igro. j M pot y Brežicah smo zasedli i .—i ■!■■»■ —.... —. ... .. .. ... .. ... mm ■ ■ ■ : pripravljen avtobus in v najbolj- šem razpoloženju prispeli v zgod. njem jutru v Kumrovec. »- 1* doline ob Sotli so se rahlo dvigale megle in nam odkrivale lepoto teh krajev. Naša prva pot je bila k rojstni hiši tovariša Tita. Sicer zelo Naši agilni taborniki v Hrast- t ki vedno — namen pripraviti si niku so na občnem zboru spreje- j sami skromen zajtrk in kosilo, je li sklep, da bodo obiskali v čim | bilo njihove prijaznosti konec, večjem številu, zlasti najmlajši j Odrekli so nam, razen prodaje člani, v dneh 19. in 20. junija j pijač, vsako uslugo. Celo stra-t. 1., rojstni kraj tovariša Tita, nišče so zaklenili. RADEČ Poživljeno delo TVD „Partizana“ v Radečah hvaliti tov. Marto Peničevo, ki je gotovo ena izmed najbolj požrt- , vovalnih članic in vaditeljic. Ne j zgovorni, so naši najmlajši ven- splošno se je število vaditeljev zelo povečalo, in kar je najbolj razveseljivo, je to, da so se ze delo v društvu in za napredek TVD »Partizana« v Radečah zavzeli tudi naši prosvetni delavci in se uvrstili v vaditeljski zbor kjer sta zlasti delavna prof. Janez Pešec In Viktor Pergar. Za napredek društva in njegov pro-speh pa se seveda zelo živo zavzema celotni odbor s predsednikom tov Francem Lasičem na čelu. Letno telovadišče, ki ga gradi dar resni in radovedni stopili proti hiši. Zbrali smo se ob kipu, kj prikazuje našega vodjo, tovariša Tita, v koraku, globoko zamišljenega. »Tak je kot živ,« je omenil eden od najmlajlih. Sicer nasmejani in razposajeni obrazi so bili v napetem pričakovanju nekako zresnjeni. Prijazna oskrbnica nas je nato povabila k ogledu notranjosti rojstne hiše. Ob skromnosti notranje hišne oprave šele človek občuti, da mladost tovariša Tita ni bila ne' kaj »izrednega« ter lahko razu- j Kaj smo hoteli1. Naš ekonom in kuharici so odšli s svojo opravo in zalogo v vas in v preprosti kmečki hiši našli tisto gostoljub-no*t, k( je v hotelu ne poznajo. Sredi igre in opravljanja taborniških izpitov so nas poklicali h kosilu. Vsem je dobro teknil rižoto s solato- Pa še med jedjo smo jezno pogledovali prgti ho- telu, ki je lep, a njegovi neprijazni uslužbenci rojstni vasi našega največjega borca za pravice delovnega človeka niso v posebno čast. Z zgodnjih popoldanskih urah smo z razvito zastavo odhiteli nazaj proti Brežicam. Zadovoljni smo se vrnili * Hrastnik. Izpolnili smo dano obljubo in našim najmlajšim članom pokazali še en lep det naše domovine, tiste tihe loke ob zasanjani Sotli, kjer je rasel in zorel največji sin naše domovine — naš vzornik tovariš Tito. J. K društvo, bo v najkrajšem času | memo njegovo preprostost in pri- | dovršeno. Na njem se bo dru- ljubljenost med ljudskimi množi- Zagorja. Kdo bo finalist za rudarski pokal? niio duha in telo ter se tako nai-, bolje pripravljajo za naloge, ki ■ jih čakajo v življenju. štveno življenje še lepše in boljše razvijalo in razgibalo. Tako vidimo, da je razprava na občnem zboru društva rodila lepe uspehe in da takrat storjeni sklepi in dane obljube piso bile prazne besede, kar najbolj dokazujejo dosedanji usDehi. Upajmo in prepričan smo, da se bo delo v tem pravcu nadaljevalo in bo »Partizan« v našem družbenem življenju zavzemal tisto mesto, kj mu po njegovem namenu in Iz tekmovanja za pokal rudarjev Jugoslavije go dosedaj izločena nogometna moStva: Rudar I, Dobrna, Svoboda (Kisovec), Rudar iz Hrastnika in Senovo. Dosedanji rezultati so: Rudar, smotrih gre in ki ga v prevzgoji Med najdelavnejšimi člani in I našega ljudstva, predvsem m!«-vaditelji je treba vsekakor po- I dine. mora zavzemati. -vim- Ce smrčke . . Srečna družina, če nihče ne smrči! Raziskovalci so s posebnim sluhomerom napravili poskuse z I : proletarec 2:3, Nafta : Do-; ljudmi, ki smrče in ugotovili, da bma 5:2. Svoboda (Kisovec) : Rudar (Hrastnik) 3:2. Rudar (Velenje) : Svoboda (Trbovlje) 5:1, Senovo : Rudar II 3:2. V drugem kolu v nedeljo, 27. junija, je bilo moštvo Rudarja iz Trbovelj prosto, medtem ko se je srečanje Proletarca in Nafte v Zagorju končalo z rezultatom 3:1 za Proletarec. V Kisovcu je domača Svoboda igrala proti Rudarju iz Velenja; zmagal je velenjski Rudar z rezultatom 3:1. »o takšni ljudje lako glasni, kakor precej živa pisarna Smrčanje pa ne onemogoča normalnega počitka samo tistim, kj spe t smrčečim človekom, temveč tudi smrčečemu človeku samemu. Samo deset odstotkov tistih, ki smrče, ve, da smrče, čeprav jih pogosto prebudi lastno smrčan|e. Smrčanje nastane zato ker se pri izdihavanju tresejo mehko nebo ln glasilke To dihanje je naporno zaradi globokega vdiha in izdiha skozi nos in skozi usta. Človek, ki spi normalno, ima zaprta usta, diha skozi nosnice in mu ne vibrira v grlu prosto tkivo. Približno lahko rečemo, da smrči vsak ospgj človek , s- Smrčanje je v glavnem doka* motenj v dihalnih organih, zlasti v nosu, in zato tak Človek ne more v spanju dihati zaprtih ust. Glavni povzročitelj smrčanja so polipi otekline v nosu, otekla nosna sluznica in nepravilna oblika nosnih kosti. Ce člqvek pretirano smrči, je prav, da povpraša zdravnika za svet. cami. Rasel je kot preprosti kmečki fant, se marljivo učil, se boril in zmagal v boju za pravice preprostih delovnih ljudi, in se danes, vsemu svetu znan kot prvoborec, rad vrača med svoje ljudstvo. Razstavljeni dokumenti, orožje in ostala osebna oprava tovariša Tita so v tej hiši tiha, toda živa priča njegovega nenehnega dela. Ko smo ’ si nakupili spominskih razglednic, smo se vpisali v spominsko knjigo. Sedaj, ko smo že izpolnili dano obljubo, so se oglasili šele naši želodci. Sonce je vedno krepkeje pripekalo in poiskali smo si zatočišče na senčnem dvorišču tamkajšnjega hotela. Veselo razpoloženje pa nam je delno pokvarilo osebje tega gostišča. Ko so ti uslužbenci videli, da imamo — kot taborni- X^Mr*rhorsM'en gas ilna Trojane Kolektiv trgovskega podjetja »POTROŠNIK” HRASTNIK trgovina — pekarna — gostilne: Potrošnik — Delavski dom — Na Logu (prej Logar) in Prapretno Ob prazniku mestne občine Hrastnik 3. juiiiu n Dnevn rudarjev pošiljamo borbene pozdrave vsem z željo, da dosežemo čim večji razmah in razcvit pri razvijanju komune. Stran fl $t‘>v :<5 ( i> i <> i» i> } i* i> i* !» c <> 1» \ (» } } X Republiški odbor sindikata rudarjev Slovenije posili o vsem rudarjem Sfave~ nit e m preko njih vsem ostal m borbene rudarske pozdrave ob Dneva radarjev - 3. julija ter nm zeli *e mnogo nadaljnjifi uspehov v izgradnji socializma ¥ (i (» (' (1 C I' I' I' t' DELOVNI KOLEKTIV STEKLARNE HRASTNIK čestita vsem delovnim Hudem mes ne obč.ne Hrastnik za občinski praznik mesta Hrastnika — 3. Julij Prav tako poslja borbeni pozdrav slovenskim rudarjem ob Dnevu rudarjev * * * * * \ i» i* i» i» i» i» \ (t <» i» <> Kolektiv trgovskega podjetja HRASTNIK GOSTINSTVO KLAVNICA MESNICE PEKARNA IZDELOVANJE SODAVICE čestita ob občin, prazniku mestne občine Hrastnik 5. JULIJU ter ob tej priložnosti prav tako čestita rudarjem k njihovemu prazniku Obi^č^te lokale naših podjetij, pa boste zadovol,nll | d o d i» i» \ i» <» ) i1 TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA" HRASTNIK DELOVNI KOLEKTIV POSLOVALNIC: „ZA SAVO" — „PRI STEKLARNI" — „PRI MENIHU" IN „PRI HERCOGU" Čestitajo delovnim ljudem občine Hrastnik ob občinskem prazniku 3. JULIJO ter ob DNEVU RUDARJEV Obiščite naše poslovalnice, klor "e solidna postrežba in solidno cene Kolektiv Kemične tovarne I v Hrastniku se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov ob občinskem prazniku občine Hrastnik 3. juliju in Dnevu rudarje v NAPREJ V NOVE ZMAGE! j J