Dopisi. Iz Ptuja. (Zastran volitev v okrajni zastop. — Vreduost kmetskega groša.) Hvala Ti postovani ,,Gospodai", ki si nas v svojem 20. štev. spotnnil na nove volitve v okrajne zastope, in nas podučil, kako naj ae ponašamo, da se reai. kar ae rešiti da pri tem našej naiodnosti in kmetskemu Ijudstvu škodljivem volilnem redu. — Je-li slovenski rodoljubi ptujskega okraja že kake priprave delajo, se niamo čuli; znamo pa, da irim ptujski ,,fortšritsverajn" to točko na dnevnem redu, iu da se njegovemu zvonconoscu, semkaj privandranemu pc«d imenom ,,cigurikanizanect< poznatemu ,,tajčpemcu" ne cedijo aline aamo po uiestuem županstvu, ampak še bolj po ,,obmannstvu" v okrajnem zastopu. Kako zbiraii pa so ,,tajčpemci" v obziru na sredstva, po kterib mislijo svoje namene doseci, in kakošua je pravičnost teh pruskib sosedov, aosebno nasproti drugim narodom, to zna celi svet. Zato rodoljubi ptujskega okraja pozor! in rešite, kar se šc v okrajuib zaatopih, v teh ,,trdnjavali neuičurstva" rešiti da. — Kako pravičen je volilni red za kmetsko ljudatvo, pokazal si nam dragi ,,Gospodar" z enim izgledom. Praviš namreč, da veliki posestniki mari- borskega okraja placajo za okrajue stroške sanio 27.000' fl., mestjani ne več kot 28.000 fl., veliki trgovci in obrtniki še polnih 12.000 fl. ne; nasproti temu pa plačajo kmetje 143.000 fl., pa vendar voli vrsta teh volilcev enako atevilo zastopnikov v okrajui zastop, in uadaljuješ: ,,kmetske ljudi zidine tedaj ve5, kakor polovica vseh okrajnib stroškov, v zastopu pa imajo samo V/ vseh glasov odmerjenih." Tukaj si se ljubi moj ,,Gospodaru v ra5unu zmotil. Ne ,,polovico" ampak več, kakor dvakrattolikOjkakorvelikiposestniki, trgovci, obrtniki in meatjani skupaj, plačajo kmetje, pa vend ar imaj o aamo Viglasov. Po tem takem velja groš velikib trgovcev in velikih obrtnikov toliko kakor kmetskih dvanajst; groš velikih posestnikov in mestjanov pa velja toliko, kakor kmetskib pet. Niso te razmere blizo take, kot one bercegovačkih iu bosanskib begov nasproti raji? Jako zanimivo bilo bi zvedeti, kako vrednost ima gros v ptujskem okrajnem zaatopu. — Dostavek uredništva: Veseli nas najti pazljive bialce, kakor je g. dopisnik; sicer |)a smo v 20. štev. navlaaS rekli: več, kakor polovica vseli okrajnib stroškov zadene kmetske ljudi, ker je topovsodi gotova resnica, Seravno nimamo od vseb okrajev nataučnib številk pri rokab. Od Marije snežnice na Velki. [Konec.J Na belo aoboto botela sta dva burklježa nekega tržana v Gmureku (Burgbarta) z goljufno brauilnično knjižico za 500 for. opebariti, pa apodletelo jima je; bila sta zaprta. Po uo5i pa eden apregovori iz zgornjega uadstiopja onemu tovarišu pod aeboj: ,,Veš kaj V obesi se, jaz boui se tudi — potem je te zruotnjave konec!" iu eden se res obeai! Belo nedeljo gre nek fant v Cmurek lepo njirno in tiho iz krčme; pri vratih ga 3 drugi napadejo in vsak mu oster nož v pisi zasadi! kar jia je bilo nekemu drugemu namenjeno. — Na Markovo je kakib 30 let star hudobnež, znan kot tat iu tolovaj pri belem dnevu celo blizo Cmureka napadel 751etnega starčeka, ki je 18 let pri vojakib služil, ga davil in ga botel oropati denarjev, ktere je prejšnji den dobil za prodana drva. Res! nevarnost življenja in imetja se množi!!  Vendar tudi nekaj lepega in veselega! Piidni  farmani so zbrali in izročili č. g. žnpniku denarjev  160 fr., ki so zato naročili podobo av. Elizabete,  kako beraču kruh darnje in podobo sv. Ciiila in  Meloda, slavjanskib apostolov. Podobe stojijo na  velikem altarju, in še čakajo blagoslavljanja. Vse 4 podobe so okusno iu nnietno izdelane, in bvalijo avojega mojstra Leop. Peiko-ta pri sv. Trojici. Za to skrb tedaj prisrčna hvala 6. g. župniku in far- manom! Z lepim upanjeni napoluuje nas letoanja epomlad, ker lepo cveteče drevje obeta obilno sadu in v vinogradib ,,kaverniki", mladi grozdiči, prav prijazno lukajo iz trsja. Bog nam daj svoj bla- goslov! Iz Središča. Pred kakimi 6 tedni brali smo v ,,Slov. Gosp." dopia iz Runča, v kojem se uradniki davkarije ormužke pozivljajo na bolj uljudno ponašanje, po imenu pa ae gosp. dopisuik toži na mladega adjunkta Mauriča, ki ima navado davkeplačitelje z osornimi besedami častiti. Nebi resnice govoril, kdor bi trdil, da se je ta nepriljudni gospodič od onega časa o čem ogladil, mar^eč postopa z da^keplačitelji ae skoro siroveje, kakor popred. Ne^eni da li zato, ker nena^adno dolgo ti5i ,,in den Flegeljahrenu, ali pak zato, ker se mu na tak način, kakoi- baje on inisli, najpred izpolui želja, da bo inam prestavljen. Bodi si to ali ono, mi mu želitno areSen pot 7 deveto deželo. Če pride kakerau glavarju, ki take fante zmiraj tesno na uzdi drži, še 7endar iz njega kedaj kaj bode. Morda bo še se onda tudi iedno pisati naučil; kajti njegovib zdajnih čičkarij nikdo ni kos brati, neizuzimajoči ne ,,Njib Gnado" gospoda adjunkta samega. Dokazano jest. — Za zdra^je enega jego^ih drugov bilo bi pa mnogo bolje, 5e bi bil prestavljen 7 kak kraj, kder je malo, malo sadu žlabtne trte. V takem kraju tudi ne pride človek tak lebko v skušnja^o — ustreljiti se! Iz Salovec. (Predtojnik.) Število naročniko7 na ,,sloveaske Sasopise naraača v naši ob5iui, kar je gotovo veselo znameoje, toda žalibog, da med naročniki ne najdemo našega občiuskega predstojnika, kateri bi moral, kot predstojnik sloirenske občiae, z branjcm sloveuskib 5asopiso7 7 izgled biti svojiin obcinam. — Na drugi strani pa je naš predstojnik sam močao potreben čitanja slovenskib časopisov, ker jcgo^o surovo vedenje nikakor ne kaže dosti omikanega človeka. — Prošenj in svetov svojib občano^ 7e5 poslušati ne5e, auipak ravna le po svoji timasti glavi, v kateii je ueki nemščina velik prostor zasedla. — Gospod predstojnik! kje in kako za Boga ste se sešli s tako ,,jeclja7o" neraščino, da Vas Nemec sam ne razumi? — Raji bi si gojili svoj materinski jezik z branjera slo^enskih 5asopisov, kakor pa, da segate ter sline cedite po plesujivi nemačini, iu potem bi bili 7aši občaai 7 Vaini bolj zado^oljni! Bog nčuvaj" slo^enske občine pred takimi predstojniki! Iz celjske okolice. (lz pred porotne sodnije.) Janez Štor, kmetski sin, 7 Teharjih doma, komaj 18 let star, je bil 14. t. m. pred porotniško sodnijsko obra7ua7o na 12 let težke ječe obsojen, ker je ua 87. Janeza 7ečer laui svojega brata s sekiro tako po glavi malinil, da mu je čepinjo prebil, iu je ta moral zarad tega umreti. Čudno pri tej obiavna^i je bilo, da se je njegO7 tovariš, _Jožef Veugušt, tudi blizo take starosti, prav po zasluženju 7jel. Hotel je uami-eč J. Štora rešiti, in se je tako 7 besedab zarnotal, da ga je drža^ni pravnik za^oljo kri^e prisege 7 zaporu podržal. —