-ž
SLOVENSKA STRAN
10. juli 1978 - Naše Novine 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
FO SIOVENIJI PO SIOVENIJI
kar po domače.
Te dni sem dobila "Vest-nik", slovensko glasilo iz Viktorije, ki na prvi strani prinaša odprto pismo uredniku melburnskega dnevnika "AGE". Pismo, ki je pisano v angleščini sem priobčila-v moji rubriki časopisa, ki izhaja v angleškem jeziku pod imenom "Ethnie Newsweek", prepričana sem, da bo prišlo v prave roke. Za naše občinstvo pa pri-občujem namesto običajnega pomenka, razlago o temu odprtemu pismu, ki so podpisali predstavniki slovenskih društev v Viktoriji, s katerimi se brez dvoma strinjamo tudi mi.
Melbournski dnevnik "The Age" je 23. maja 1978, med poročili iz federalnega parlamenta Avstralije objavil odgovor, ki ga je podal minister za zunanje zadeve Mr. Peacock na vprašanja Mr. Whitlama o gibanju "Pre Slovenia". To gibanje baje organizira eden čalnov eksekutive liberalne stranke v New South Wa-lesu, po rodu Slovenec. Takole je rekel minister:
"Avstralija ni nikoli priznala neodvisnosti Slovenije od Jugoslavije in njeni pogledi na ta problem so isti kot na problem Hrvatske."
Vse poročilo" nas Slovence ne bi prav nič prizadelo če ga urednik "The Age"-a ne hi postavil pod z debelimi črkami tiskan naslov "NO SLOVENIA".
Motiv, ki je urednika privede! na to nam je neznan. Morda je le navedna nevednost ali površnost. Čudno pa se nam vseeno zdi, zakaj je urednik smatral potrebno da povdari to, za večino javnosti nepomembno novico, s takim dvomljivim naslovom. Morda so pa le zadaj globlji vzroki.
ČUVANJE DETETA
Tražimo stariju ženu ili bračni par voljni da čuvaju malo dete. Za uzvrat nudimo nameštenu sobu i po želji dnevnu sobu, u Liverpool-u.
Telefon 607-8468, posle 6.30 uveče, ili na adresu:
Petar Popovič 36 Dunbier Ave., LURNEA N.S.VV. 2170
POZNANSTVO
Želela bih upoznat i karak-ternog i zgodnog muška-rca do 43 godine, pravoslavne vere. Imam 41 go-dinu. Pisati na adresu:
22 Mindarie Street, NARRABUNDAH, 2604
Radi svojega majhnega števila in radi svoje zadržanosti smo Slovenci sedaj, ko se priznavajo nekateri dobrobiti etničnim skupinam ?e itak prikrajšani. Tolmačev na . uradih in raznih institucijah skorajda nimamo. Prevodi uradnih oba-vestil na Slovenščino tudi ne obstojajo.
Zakaj?
Zato ker nas v večini primerov še vedno mečejo v jugoslovanski koš in mislijo da moramo razumeti in govoriti srbo-hrvaško.
Če je kdaj koli potrebno delo, prevod ali tolmačenje v Slovenščcini, potem naj to Slovenci opravijo prostovoljno, v svojem prostem času medtem, ko oblasti za ostale jezike vzdružjejo plačane tolmače. Kakor, da mi Slovenci ne plačujemo davke v enaki meri. Kakor, da bi mi Slovenci ne bili ena najbolj delavnih in soldnih etničnih skupin.
Kaj je vzrok temu zapostavljanju? V manjši vrsti nevednost odlučujočih, v večji meri pa v naš nevsiljivost in skromnost, a še v večji meri v agresivnost onih, ki na račun ekspanzije vpliva srbo-hrvaščine, ter deloma svojih osebnih interesov uporabljajo jugoslo-venstvo kot svojo orode. Jugoslovanstvo pa je političen in ne etnični pojem. Nad vse očiveden primer zA to je 3EA, kjer imamo v takozvanem jugoslovanskem programu od sedmih ur na^ teden samo po eno čisto v slovenščini in makedonščini. In paziti moramo, da si bomo ohranili tudi to.
Zato se sprašujemo odkod prihaja avstralskemu časopisu motivacija za naslov "NO SLOVEN1A". Ali so kakšni posebni vplivi ali samo slučaj. Naj bo to ali ono, nam Slovencem tukaj tak naslov lahko samo škodi, kajti na prvi pogled daje vtis, da Slovenija ne obstoji in s tem seveda tudi temelji za zahtevo po pravicah Slovenske etnične skupine v Avstraliji ne obstojajo.
Da vsaj nekoliko popravijo ta vtis so zastopniki Slovenskih društev v Viktoriji takoj napisali pismo uredniku dnevnika "The Age" v upanju, da ga bo priobčil v rubriki "Letters to Editor". Ko to pišemo te objave še ni bilo in vse izgleda, da je pismo romalo v koš. Upajmo pa, da bo vsaj z objavo v "Vcstniku" pismo prišlo tudi na nekatera merodajna mesta ter, da bo vrbudilo pozornost med našimi ljudmi ter jim pokazalo, da je naše edino orožje in naše edino jamstvo za obstoj, kot si ga želimo mi, skupno in složno nastopanje.
Pavla Gruden
ZAČEL SE JE LJUBLJANSKI POLETNI FESTIVAL
LJUBL JANA-20. junija so v preddverju ljubljanskih Križank ob že tradicionalni pogostitvi s kruhom, soljo in medico ter ob siju ognjemeta svečano odprli 26. mednarodni poletni festival ter 6. jugoslovanski operni bienale. Zatem je v letnem gledališču nastopila ljubljanska Opera z otvoritveno predstavo "Andre Chenier" Umerta Giordana.
SPET "KMEČKA OHCET" V LJUBLJANI?
UUBUANA-Kaže, da bodo turistični delavci iz Ljubljane ponovno oživili atraktivno turistično prireditev, ki je vsako leto privabila veliko obiskovalcev - "Kmečko ohcet". Prireditev, ki je bila vrsto let tradicionalna naj bi bila že prihodnje leto, verjetno v začetku junija.
KOLPO LAHKO PIJEŠ
VINICA-Kopla sodi med tiste redke slovenske reke, ki jo ljudje še lahko pijejo, ne da bi sc bali za svoje zdravje. Belokranjci vedo, kaj jim pomeni Kolpa, zato je bodo čuvali za vsako ceno. Takšnega mnenja je tudi 50-letni mlinar Juraj Benetič iz Vinice, ki je zaljubljen v ta še ohranjeni biser narave. Mlinar in Žagar Jurij ima vedno dela dovolj, vendar kljub temu z enim očesom vedno bedi na^l Kolpo. Med drugim vsak dan iz nekakšnega hobija izmeri temperaturo vode, ugotovil je, da je Kolpa imela najmanj 8 stopinj Celzija in največ 26. stopinj. Dnevnih podatkov ne zapisuje, rad pa jih posreduje kopalcem, ki se najraje kopajo na peščeni in zeleni "plaži" Bedetičeve domačije.
"Frankcfurier Rundschau" je- zapisal Titovo stališče o spoštovanju enakopravnosti, neodvisnosti in pravici do raznolikosti, kot pogojev za nadaljnji kontinuirani razvoj socializma kot svetovnega procesa. Tito je rekel, dodaja ta zahodnonemški časnik, da je nesprejemljiv nekakšen' "vodilni center oziroma univerzalni model" v tem procesu. O tem, kako močno je odmeval Titov govor po svetu, pričajo že sami naslovi v številnih tujih vodilnih dnevnikih: "Opiranje na lastne moči, neodvisnost in nev-mešavanje" /Tokio, Šim-bun, Japonska/, "Jugoslavija ostaja takšna, kakršna je" /II Messaggero, Rim/, "Jugoslavija gre po svoji poti" /Buenos Aires Herald/, "Tito poudaril načelo neuvrščenosti in samoupravljanja" /Frankfurter Rundschau/, "Tito opozarja na nevarnost vojne" /Bagdad Observer/, "Titova domovina ostaja neodvisna od blokov" /Al Ahram, Kairo/, "Tio pooseblja Jugoslovansko revolucijo in neodvisno pot v socializem" /Washington Post/, "Jugoslavija ne bo nikoli trpela, da bi se kdorkoli vmešaval v njene notranje zadeve"
/La Suissc, Ženeva/, "Zgodovinska odgovornost ZDA in ZSSR" /Aften Posten, Oslo/, "Močna in enotna Jugoslavija gleda z zaupanjem v prihodnost" /Corriere della sera, Milano/, "Uspehi socialistične Jugoslavije so pomembni in nesporni /Izvestija, Moskva/.
ANALIZA NASILJA NEMCEV NAD SLOVENCI
CELOVEC-Akcija koroških kristjanov za sporazumevanje narodnostnih skupin v Celovcu je priredila razpravo ob knjigi "Avstrija in njeni Slovenci". V razpravi je sodeloval soavtor knjige dr. Valentin Einspieler. Zg-
odovinar dr. Haas je v uvodu poudaril tezo, ki je v knjigi sicer širše obravana-vana, da namreč na Koroškem med Nemci in Slovenci že od nekdaj vlada hierarhično razmerje. V tem hierarhičnem razmerju se manifestira kontinuiteta strukturalnega nasilja posedu-ječega nemškega vladajočega sloja nad slovenskim živ-Ijem, medtem ko ima odkrito nasilje pri germanizaciji le podrejeno vlogo in se pojavlja. samo v kritičnih situacijah. Te teze je dr. Haas podkrepil s številnimi citati, s katerimi je dokazoval tudi to, da na Koroškem skoraj nikoli ne bilo Slovencem naklonjene politike.
Podpredsednik protislovenskega Heimatdiensta in ravnatelj največje koroške gimnazije dr. Einspieler, po rodu Slovenec, pa ni našel boljšega dokaza, kot da je dr. Haasu očital, da je v svoji knjigi zagovarjal stališče slovenskega zgodovinopisja.
V celoti je razprava potekla dokaj stvarno, če izvzamemo nekaj nastopov Einspie-lerjevih pristašev, ki so pokazali posebno občutljivost pri obravnavanju nacističnega obdobja. Potrdila pa je, • da nemško nacionalni dokazi niso kos stvarni znanstveni razpravi in da nemški nacionalizem, kot je potrdil dr. Haas, postaja vedno šibkejši.
NOVA ŠKOFIJA V SLOVENSKEM PRIMORJU
KOPER -
ŠKOFIJSKO MESTO
Po daljšem zavlačevanju, nekaj manj kot dve leti po podpisu osimskih sporazumov med vladama Jugoslavije in Italije, s katerimi je bila dokončno urejena meja med obema državama, je papež Pavel VI. s posebnim apostolskim pismom z dne 17. oktobra 1977, da bi ustregel »tako koristim kot potrebam množice kristjanov«, končno ločil koprsko škofijo od tržaške in jo osamosvojil. Hkrati je imenoval dotedanjega apostolskega administratorja za Slovensko Primorje, titularnega škofa dr. Janeza Jenka za prvega rednega škofa obnovljene škofije. Škof dr. Janez Jenko bo maja letos dopolnil 68 let. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski škofiji, dolga leta pa je služboval v beograjski nadškofiji, nazadnje kot generalni vikar, za apostolskega administratorja za Slovensko Primorje pa je bil imenovan 1. 1964.
S tem aktom je rimskokatoliška verska skupnost v SR Sloveniji dokončno cerkveno-pravno urejena razen župnije Razkrižje v Prekmurju, katere ozemlje je večinoma v mejah SR Slovenije, spada pa pod cerkveno juris-dikcijo zagrebške nadškofije. Obnovljena škofija je bistveno povečana z velikim delom goriške nadškofije ter s pomembnim delom tržaške in reške škofije. Sega od Julijskih Alp mimo Posočja in Vipavske doline, do Pivke, čez Kras do slovenske Istre. Obsega zahodno obrobje slovenskega ozemlja vzdolž jugoslovansko-italijanske meje. Površina znaša približno 4400 km2 in ima okrog 240 000 prebivalcev, od od katerih jih cerkev prišteva med vernike 205 000. Škofija se deli na 16 dekanij in ima približno 209 župnij. V štirih obalnih župnijah imajo redno bogoslužje tudi v italijanskem jeziku. Nova škofija je vključena tudi v tako imenovano ljubljansko cerkveno pokrajino — metropolijo, ki ji je sedaj poleg Maribora pripadel še Koper. Cerkev v SR Sloveniji je s tem pridobila tudi svojo pokrajinsko Škofovsko konferenco, čeprav bodo slovenski škofje tudi vnaprej sodelovali v delu jugoslovanske škofovske konference.
Temelj za sedanjo cerkveno-pravno ureditev Slovenskega Primorja predstavljajo meje nove Jugoslavije, pri čemer pa je potrebno posebej podčrtati zgodovinsko odločitev II. zasedanja protifašističnega sveta narodne osvoboditve 'Jugoslavije ob priključitvi
Istre in Slovenskega Primorja k Jugoslaviji.
Ob tej priložnosti ne bi smeli mimo zaslug našega primorskega človeka, kmeta, delavca, izobraženca, ki so med seboj trdno povezani na tem prelepem koščku slovenske zemlje ohranili slovensko dušo in srce, ne glede na vse pritiske italijanske iredente in v času fašizma. Končno je dobila zadoščenje velika večina katoliške duhovščine Slovenskega Primorja in slovenske Istre, ki je v izredno težkem obdobju fašističnega nasilja in raznarodovanja, kot tudi v obdobju narodnoosvobodilnega boja dokazala svojo ineomajno privrženost slovenskemu narodu in njegovemu boju za svobodo in boljšo ter pravičnejšo družbeno in politično ureditev. Primorski verniki in duhovniki so pravzaprav šele v novi Jugoslaviji pridobili pravico do svoje enotne cerkveno-pravne ureditve z novo koprsko škofijo. Zanimivo je, da je primorska duhovščina že kmalu po priključitvi k Jugoslaviji ob koncu II. svetovne vojne na pobudo Ciril-meto-dijskega društva slovenskih katoliških duhovnikov naslovila na Sveti sedež spomenico s prošnjo, naj se vse slovensko primorsko ozemlje, do tedaj v treh škofijah združi v eno samo škofijo. V času od leta 1964 do leta 1977 je bilo v Rim poslanih vsaj 15 uradnih prošenj, ki pa so žal ostale vse brez odmeva. Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo torej ostaja, da je šele politična rešitev meje med Italijo in Jugoslavijo v osimskih sporazumih omogočila ustanovitev nove škofije.
Za odnose med socialistično samo-. upravno družbo in rimskokatoliško cerkvijo v SR Sloveniji kot tudi z ostalimi verskimi skupnostmi lahko rečemo, da se uspešno razvijajo ter da jih označuje dobra volja na obeh straneh za nadaljnje poglabljanje ter medsebojno razumevanje in spoštovanje. Ko je na svečanosti obnovitve koprske škofije v Kopru 8. januarja letos predsednik Komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kol-man novo imenovanemu škofu in vsej duhovščini čestital v imenu RK SZDL izvršnega sveta Slovenije ter komisije, je izrazil željo »da bi novi škof vodil obnovljeno in hkrati najstarejšo slovensko škofijo kot del slovenske me-tropolije v duhu razumevanja za sodobne tokove in na osnovi načel, ki oblikujejo našo socialistično ureditev.«
Črt Podvornik
		<\7	2	TRIBINAČITALACA		H		~~I
SVI RADOVI KONKURIŠU ZA NAGRADU CRNOGORSKOG KUD 'NJEGOŠ", SYDNEY
RASTANAK
Noč bez snova,
dan bez sunca,
i smjeh bez radosti,
to je s ve što sam ostavio iza sebe.
Zar nisi vidjela kakvu sam pustoš i bol
ostavio iza sebe u mom srcu.
Zar nisi vidjela suzu u oku koju sam htjeo sa osmjehom da sakrijem?
Zar nisi cula onaj bolni jecaj, pomješan sa onim dovidenja, što sam ti rekao pred odlazak.
Rade Duric N. Balwyn Vic.
IDEJA
TOM NAUMOVSKI
rockdale butchery
Treba jednog kvalifikovanog mesara sa diplomom. - Odlični radni uslovi i zarada
Javiti se na telefon: 59-4043 iii lično posetiti vlasnika na adresu: 30 WALTZ St. ROCKDALE, NSW. 2216
Setio sam se ... učiniču nešto za "tebe" promeniču ime i prezime i zvaču se "sutra putujem". A ti ...!
nastavi istraživanja.
Koliko če ti samo dugo trebati
da upamtiš novi lik,-i uspostaviš ravnotežu. Ako uspeš čekaču te negde na putu F. 10. sa crvenom zorom.
Ukoliko budeš st\gla prepoznati me nečeš. -A ja ču te gledati kako juriš zamnom, kako se sebi smeješ i kako ti sve postaje tužno.
Uzalud me nečeš stiči, bičeš umorna od tuge, i zastačeš negde. Svejedno gde ... i biče ti sve glupo, a ja ču biti daleko na devetom horizontu.
Ti ostani, ili nastavi dalje pa ako ti bude tužno tuguj sa samom sobom, jer sam ja sada daleko!
Condor Valentino Red Hill, ACT
O H O h
CA
S J
m o.
375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662
ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI
Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu.
*U Boji ili *Crno bele
ODLAZAK
Odlaziš s bledilom neba na licu odlaziš s isplakanom rekom suza koja nikada neče doči tvom izvoru a ti nikada nečeš doči u zemlju u kojoj si do juče samnom bila.
I sunce moje dnosiš s to bom bez ijedne reči i skrivenog bola obrisa moje životne strane sveta neznajuči da če nas praznina razdvojiti posle izlaska zore na istoku.
Ponesite uzdah mog pesničkog bola u postelji tvrdoj duše rasplakane u kojoj bezgranične misli naviru dok plamen se gasi sa mog lica vatra tvoga tela sagore poslednji korak.
Z. Brkič
DAN KOJI
NEMA IMENA VIŠE
Dan koji nema imena više izgubio se negde u dnu moje duše,
nad mojim nebom tužne su kiše,
ona je otišla, nema je više.
Otišla je s čudnim pobie-dom
otišla je s upiakanim smehom,
otišla je s bolom i tugom ploveči rekom nepovratno dugom.
Ostao sam čudno tužan, jer ljuba vi sam bio dužan a davao sam, davao i sve sam dao,
al da me voli to nišam znao.
Dan koji nema imena više izgubio se negde u dnu moje duše,
nad mojim nebom tužne su
kiše j
ona je otišla nema je više.
Dragan Stojanovič Canberra
Razum u komi
Ja neču suze roniti više, Jer čemu patnje i čemu boli;
Neka mi srce od sad uzdiše, Kad nikog nema da mene voli.
Tek zavoieh život i proleče, Voijenu mladost što sjajom blista;
Izgledao sam ko nežno cveče-
Sve u prah ode, ne osta ništa.
Bez sažaljenja vrme uze sve, Stari j oš čuju mladosti zov; Nešto im odnese životne sne Čežnjive oči skrivaj u bol.
Nesretna ljuba v, šta ima gore?
Svaka je bolest uteha draža; Dok listaš srečne memoare, Ti oživljavaš sečanja snažna
Znaš voleo si, al nisi srečan Izgledaš tužan, ništa ne shvataš;
Jer posle svega ostaješ sam, Da kao proklet u komi skapaš ...
Zamrle ¡suze, nema ih više, Muzika trešti, savest se briše;
Drhtaj uz čašu, zatvaram oči,
U zagrljaju poslednje noči.
Živorad Jovanovič
POSETA POGLAVARA KIPARSKE CRKVE
Posle četvoro nedelj ne posete Australiji u četvrtak je otputovao za Kipar, poglavar Kiparske autokefalne pravoslavne crkve, njegovo preosveštenstvo arhiepiskop Krisostomos. Za vreme posete Australiji njemu su ukazane največe počasti od strane crkvenih velikodostojnika, a posebno od strane doseljenika sa Kipra i iz Grčke.
Na slici: Arhiepiskop Krisostomos u društvu P. Aronia, istaknutog grčkog poslovnog čoveka u Australiji /desno/ i glavnog urednika grčkog lista A. Lionisa.
i
L
Iv	v
Šariš ¿nio Skok
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku..
I I I I i I
J