Družina Čez nekaj dni se bodo zaprla šolska vrata in učiteljstvo bo za dva meseca oproščeno vsakodnevne službe v razredu — po celoletnem dclu, ki ga je posvetilo mladini in državi. Šolarji bodo preživeli počitnice v okrilju doma, na polju in ob vodi, da se naužijejo sonca, učiteljstvo — mlajše — bo pa tudi odhitelo na svoje domove, kjer bo razgibalo svoje misli ob toplem materinem srcu po dolgih samotnih dnch, ki so jih preživeli v oddaljenih in zapuščenih krajih. Tako so počitnice čas, ko se snidejo otroci s starši in za kratek čas zažive življenje iz otroških let, v topli in prisrčni domačnosti. V domovih zavlada ona od vekov opevana družinska sreča, od katere ni večje v svetu. Starejšim učitcljem se bodo vrnili iz mest otroci, ki tam študirajo, pozabljene bodo za hip težave- enih in drugih od enega samega radostnega trenutka: svidenja otrok s starši. Saj je družinska sreča največja; od pravekov je bila navdih velikih umetnikov, je zapisana v iVseh verah sveta, potrjena s čaščenjem božje družine, je cilj vseh življenje nastopajočih mladeničev in mladenk, izvira iz časov stvaritve sveta, ko sta bila dana na svet prva dva človeka in jima jc bila izročena zemlja v last, da jo oplodita z delom svojih rok in uživata njene dobrine! Družina jc stvorila temelj vclikim državam, krepka rast družiri je ustvarila slavno zgodovino mnogih držav, s propastjo družin so izginile z zemeljskega površja države in narodi. Družina je izvor vse moralne sile vsakega naroda, iz družine potičejo vse vrline in slabosti posameznikov in narodov, njen napredek je napredek naroda in moralni ali eksistenčni padci družine so istočasno propast naroda. Družine sestavljajo družbo, in kakršne so stanice, iz katerih družba obstoji, taka je družba. Ni si mogoče misliti izboljšanja morale v narodu, dokler ne pronikne zdrav duh v družine in ni mogoče doseči zdrave in moralne družine, dokler za to niso dani pogoji. Mnogi duševni velikani drugih narodov se zavedajo tega usodnega zrasta družine z narodom in s človeštvom sploh, zato je njihova skrb namenjena prvenstveno družini, njenemu obstoju, da se tako narodu zagotovi duševno in telesno zdrav naraščaj, ki bo umsko sposoben in telesno dovolj močan, da bo prenesel vse naporc pri ustvarjanju novih vrednot, za katerimi streme poedinci in narodi, zavedajoč se, da je to najvišji cilj in poslanstvo človeka na zemlji. Tako vidimo, da so v neki bližnji državi uvcdli češčenje krvi, rase in družine, kar kaže samo pretirano skrb za narod in njegovo bodočnost. To in razne poročne nagrade in javne dote in prispevki za otroke — v svetu, so dokaz, da se drugod mnogo volje posveča in stvarno pomaga družinam. Tudi v naši državi je mnogo odličnih poznavalcev moralnih odlik, ki potičejo iz družinc, imamo visoke cerkvene in posvetne funkcionarje in zasebna društva, ki se bore za moralni dvig družin. Proslavljamo matere in se navdušujemo nad deco, čitamo zanosne govore, a .stvarno stanje družin je, da naš narod moralno pada, radi slabih gmotnih razmer. Resnica je, da je vsc to privatno iniciativno delo posameznikov in društev vršeno v najboljši volji, da se družinam istinito pomaga, a da ostane vse prizadevanje teh idealistcv samo papirnata akcija, je vzrok nerazumevanje in brezbrižnost onih, ki jim skrb za družino pripada po položaju, ne kot privatno udejstvovanje, ampak kot javna, narodu odgovorna služba in dolžnost. V težkih dneh, ki pridejo nad narod, zmožne so prenesti družine tudi največje žrtve, vedoč, da je to potrebno, a težko narodu, kadar taka nujnost ne obstoja, a žive deli naroda v nenormalnih gmotnih razmerah, ne po lastni krivdi in ne iz splošnih državnih potreb, temveč po volji neznanih činiteljev. Kadar se javlja v gospodarskem življenju naroda povečana delavnost, kadar se veča izvoz z vsakim mesecem in poročajo časopisi o splošni trgovski razgibanosti in višjih dohodkih, kakor so bili predvideni, ko se gradi težka industrija in uživa tuj kapital krasne olajšave in prednosti, ter cene živilom neprestano rasejo — tedaj moramo iskati vzrok nenormalnih naših gmotnih razmer ne v državni nujnosti, temveč v volji neznanih činiteljev. V družbi drugih stanov tudi učiteljski stan vrši svoje delo. Razmere mu dajejo posebno obilcžje, kar je vzrok srditih in krivičnih napadov na stan. — Učiteljstvo točno razume svojo službo in svoj stanovski odnos do družbe in vsega javnega življenja. S krivičnimi udarci mu nc bo mogoče streti niti ponosa, niti popolnoma zavreti njegovo delo. Bodočnost bo dala priznanje njegovemu dclu. Žrtve bodo osvetlile sedanjo dobo. Učiteljstvo v svojih upravičenih zahtevah ni uspelo. Sodeč po pisanju merodajnih časopisov je nastopilo v deželi blagostanje. S tem so dani pogoji, da se uravnovesijo s povišanimi cenami in s splošnim gospodarskim utripanjem uradniški prejemki, ki so bili radi obče državne nujnosti dvakrat občutno okrnjeni. Učiteljstvo je s tem izkazalo pravo pojmovanje socialnc skupnosti. Danes pa, ko vsi stanovi lezejo iz splošne krize, in se je ta beseda skoraj pozabila, a učiteljstvo prejema še vedno plačo iz dni najhujše stiske, vse lepe besede in napovedi ne rnorejo zbrisati vtisa krivice. Kmalu bodo počitnice. Sestali se bodo otroci s starši, a nad veseljem svidenja bo ležala senca stiske in uboštva. Duje Budak.