ZA TRGOVINO, INDUS IM) vsak toriH, g-rtH la »ofcate. CMI poti——I »Iftf K 1-10. ČASOPIS ia o©is"' n 0» - ta — ------------ te * LMUFf*, OtmHM* Mb*, m - D«pM m m wo^|«. - Številka pri Itkmrmm m* v - • **«■#* SIK»* Mm iw» teta K 50, ouMfno K J», « to**WB»tv« mm&m K *wl. — M«** •» tc.-zszs.t~ LETO IV. LJUBLJANA, dne 7 septembra 1921. nflMNl 1 ŠTEV. 93 a. Posebna izdala Uubliantliga Velikega lemnja. Prvi dnevi ljubljanskega velesejma. Preteklo soboto je bila slovesna otvoritev 'ljubljanskega velesejma. Slavnosti so se udeležili zastopniki vlade in mnogobrojnib gospodarskih organizacij širom države. Vsi ljubljanski dnevniki so se obširno bavi-li s sejmsko institucijo in so enoglasno povdarjali njen veliki pomen za slovensko in jugoslovensko gospodarstvo. Ker široki sloji prebivalstva, in tudi pridobitni, dozdaj niso poznali domačih vzročnih velesejmov ter so imeli samo posamezniki na podlagi svojih izkušenj v inozemstvu podrobnejši upogled v to Panogo reklame in kupčije, je bilo tembolj razveseljivo, da se je takoj v začetku sejmskega tedna povsod pojavilo toliko zanimanja in razumevanje za to prireditev. Bili smo naravnost veselo iznenadeni, ko smo. čitali v soboto toliko pravilnih in nam vsem koristnih misli, ki bodo sirom slovenske zemlje našle mnogo odmeva in bodo imele mnogo haska. Ta dan je dnevni politični boj malone zastal in je vsa javnost povedala enoglasno svoje gospodarsko stališče. Sejmskj gostje se že oglašajo in prihajajo v vedno večjem številu. Opozoriti moramo danes v prvi vrsti, da ima sejem velik pomen baš za najožjo domovino samo. Vemo iz izkušnje, da Slovenski producent, tovarnar in obrtnik, nista znana večkrat niti doma, oziroma uživata večji sloves v tujini kot pa v ožjem domačem kraju. Vsied gotove malomarnosti so dozdaj številni interen senti večkrat dobavljali svoje potrebščine i/. inozemstva, brez ozira nu to, da bi doma lahko krili vse, kar potrebujejo. Marsikatera domača produkcija je še prav malo poznana Ta nezdrav položaj mora odpasti. To je važna naloga velesejma, da seznani interesente z vsemi strokami domačega trga in poda kolikor mogoče celotno sliko vse domače produkcije in kupčije. Zato se je tretja potruditi na sejmski prostor ter si po možnosti ogledati točno vse objekte, ne samo onih, ki padajo v neposredno interesno sfero posameznikov. S tem, da sejem seznani domače prebivalstvo z domačo produkcijo, pa je izpolnjena še le ena, prvotna, njegova naloga. Z velesejmom smo stopili tudi v široko jugoslovensko javnost. Že slovesna otvoritev sejma nam je pokazala, da je vlada v Beogradu znala ceniti našo prireditev in ji pripisuje globoko važnost za celokupno gospodarsko življenje V Jugoslaviji. Udeležba treh ministrov je zbranim slovesnim gostom to nazorno prikazala. Vsled vladne podpore je naš sejem zadobil mnogo širši pomen in je te dni Ljubljana torišče številnih kupčij, krogov vse Jugoslavije. Upamo, do bodo posetniki z prireditvijo zadovoljni, in bodo našli tukaj vse, kar jih je privedlo na sejem. Posebno srbski gostje bodo imeli priložnost, da vidijo visoko stopinjo naše domače industrije. Baš v Beogradu dozdaj ni bilo mnogo zanimanja, kar je izviralo iz nepozna-nja našiti razmer. Neštetokrat smo videli, da so srb. trgovci dobavljali iz sosednih držav blago, ki bi ga lahko dobili doma. Videli smo tudi, da je vlada mnogokrat stavila razvoju industrije zapreke, ker vladni krogi niso poznali posebnih potreb Slovenije. Ljubljanski velesejem nudi najlepšo priliko, da se to stanje izboljša in da vlada začne posvečati svoji industrijski politiki večjo pozornost. Agrarni značaj države ne sme povzročiti, da se v severnem kotu države naseljena industrije ubije. — Želimo, da bi čimvec gostov iz vseh pokrajin Jugoslavije posetilo ljubljansko prireditev. Obilen obisk ne bo imel samo veliko gospodarsko važnost za vsakega posetnika, ampak bo mnogo doprinesel tudi k zbliža-nju med posameznimi plemeni sploh in bo tudi # te strani izvršil važno funkcijo. Pričakujemo tudi inozemskih obiskovalcev. Z letošnjim letom otvarjamo novo dobo vsakoletnih ljubljanskih velesejmov in upamo, da bodo vsakokratne prireditve prekašale predhodne sejme. Inozemci morda letos še ne bodo v nekaterih ozirih zadovoljni, in sami pristavljamo, da je koncept letošnjega ljubljanskega velesejma že sam po sebi zasnovan bolj lokalno ter so njegovi prireditelji hoteli letos v prvi vrsti zainteresirati domačo javnost za sejmsko institucijo. Ne glede na to, tudi inozemci lahko vidijo mnogo zanimivega, ter smo prepričani, da bodo izstavljeni predmeti našli priznanje tudi pri onih, ki imajo dober okus in mnogo izkušnje. Naša industrijska in obrtna podjetnost je na sejmu pokazala svoje najboljše izdelke in je stopila v široko javno kritiko jv zavesti svojega solidnega dela in zavedajoč se tega, da je treba še mnogo izpopolniti in popraviti. Zato prav mimo pričakujemo kritike, ki jo bodo izvršili nad sejmom poklicani faktorji inozemstva. Že danes smo prepričani, da bo sodba izpadla docela povoljno. Z naše strani pa moramo pristaviti, da je to prva prireditev svoje vrste v Ljubljani in Jugoslaviji, ter bodo inozemski krogi v bližji dobi lahko zaznamovali napredek in izpopolnitev. Sejmsko življenje se živahno razvija iu se naše nade, ki jih je večkrat kalila skrb za uspeh, ker je bilo treba izvršiti toliko pripravljalnega dela ,vedno bolj uresničujejo. — Vse one, ki dozdaj še niso porabili priložnosti, da posetijo ljubljanski velesejem, ponovno vabimo, da si ogledajo naše najboljše industrijske in obrtne izdelke. Kemična veleindustrija na sejmskem razstavišču. Od kemične veleindustrije, ki razstavlja svoje vzorce na ljubljanskem sejmu, je predvsem imenovati kemično tovarno v Mostah pri Ljubljani, kemično tovarno v Hrastniku in Celju, tovarno za dušik v Rušah pri Mariboru in tovarno akcijske družbe za kemično industrijo v Ljubljani. Najstarejša med njimi je kemična tovarna v Hrastniku. Ona je bila ustanovljena od tvrdke F. J. Goss- leth že leta 1820 z naslovom »Fabrica dei prodotti chimick v Trstu, odkoder je bila zaradi premoga leta 1856 prenesena z celim obratom in napravami v Hrastnik. Tovarno v Celju je dobila leta 1891. Slika na steni izložbe predstavlja tovarno leta lt*61, ostale slike nudijo detajle notranje opreme, laboratorija, sesalk iz gline za kipline, retortnih peči sistem Spir-tet za praženje cinkove svetlice in, pridobivanje žvepla ter štirih svinčenih komor za žvepleno kislino ter Glover-Glay-LusBac stolpov za hlajenje pri celjski tovarni, ki je specijali-zirana samo za žvepleno kislino, in slike barvnih mlinov, glavne in rezervne \ centrale s 500 k. s. odnosno 150 k. s. ter naprave za umetna gnojila. Tovarna je v dveh produktih in sicer v izdelavi kromovih soli in železnih barv svetovnoznana in prva evropska tvrdka. Svoje produkte je izvažala po celem svetu in je bila odlikovana na svetovnih razstavah 1851 v Londonu, 1855 v Parizu, 1871 v Trstu, 1873 na Dunaju, 189/ v Chicagu, 1898 na Dunaju in 1867 v Parizu. Od muogobrojnih v vzorcih razstavljenih proizvodov omenjamo predvsem sledeče: Kristalno sodo za perilo, glauberjevo sol za apreturo v tkalnicah, grenko sol kot dodatek krmi za živino, pralni prašek, kalijev soliter za izdelavo smodnika, natrijev soliter za konzerviranje mesa in sala auire, super fosfat za umetno gnojenje, zeleno galico za fiksiranje barv, kalijev bikromat in soliterno kislino, ki se rabi posebno v usnjarski industriji, žvepleno kislino, katero rabijo železarne, usnjarne iu 'rafinerije mineralnih olj, solno kislino, antiklor za apretiranje, natrijev sulfid za usnjarne, kalijevo sol za gnojila in žgano apno. V kolekciji specijalitete železo-oksidovih barv se nahajajo vzorci vseh devet nijans, ki jih izdelujejo ih v katerih je podjetje brez konkurence v svetovnem eksportu. Dalje so razstavljene apnene barve vseh nijans, črnila vseh Vrst in barv, gumi arabicum, barve za štampilje, modri-lo za perilo v krogljicah, v prašku in v tekočini, krema za čevlje vseh barv, apreture za usnje, črnila za usnje, kovinska čistila v tekočini in v pasti, olja za šivalne stroje in razna mazila za usnje. J‘redvojni kapital podjetja znaša 1,250.000 kron. Delavcev je zaposlenih povprečno 110—120. Lema povprečna produkcija znaša v glavnih predmetih: 25 vagonov kalijevega so-Ijtra, 526 vagonov žveplene kisline, 179 vagonov rudeče barve in 244 vagonov kristalne sode, 106 vagonov glauberjeve soli, 263 vagonov super-fosfata, 432 žveplene kisline in 87 vagonov solne kisline. Glauberjevo sol je dosedaj Ju-jroslavija konzumirala le v majhnih množinah; za izvoz pride v prvi vrsti Avstrija vpoštev. Od rudečih barv se je izvažalo pred vojno v Anglijo,^ v Francijo in Nemčijo 11%, na Madžarsko 20% in na Češko 15% ter 20 % v Avstrijo Žvepleno kislino je izvažala v Trst, deloma dobavljala domačim tovarnam in porabljala sama za predelavo. Surovine dobiva iz Bosne in Srbije, deloma tudi iz državne cinkarne v Celju Mineralne fosfate je uvažala iz Amerike in Afrike. I Posebne pozornosti zasluži velika tovarna za karbid in apneni dušik v Rušah pri Mariboru, ki je bila letošnjo pomlad -nacijonalizirana. — Podjetie je bilo osnovano koncem leta 1916 in je bila šele sredi leta 1918 gotova ter se je pred nacionalizacijo imenovala avstrijska tvornica za dušik d. d. s sedežem na Dunaju. Zgrajena je bila na zahtevo vojnega erar-ja z 12Vi milijoni kron, kot prvovrstna vojna indutrija. Za pogon obrata dobiva tok iz dravske centrale Fala, ki je last štajerske električne družbe, in konzumira do 80 miljonov kw. ur na leto. Pri polnem obratu zaposluje 500 delovnih moči, pri reduciranem pa le polovico, in je zmožna producirati 27.000 ton karbida ali 36.000 ton apnenega dušika. . Poleg te tovarne obstojajo v Jugoslaviji še dve karbidni tovarni, in sicer v Jajcu v Bosni in v D u gora tu v Dalmaciji. Ker Jugoslavija konzumira maksimalno do 4000 ton karbida, so podjetja navezana na izvoz. Tudi poraba še precej nevpeljanega apnenega dušika kot umetnega gnojita znaša v tuzemstvu maksimalno 6000 ton. Glavni izvoz gre v Avstrijo in na Madžarsko, deloma tudi na Češko. Za produkcijo rabi mesečnd 1500 ton čistega apna in 100 ton elektrod o v ter 2000 ton koksa odn. odgovarjajočo množino lesnega oglja kot nadomestek. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Po uradnih virih sestavil * 'I. Mohorič.) Sredi junija 1838. 1. so bile izdane »Direktiven fiir das, bei Eisen-bahnen anzuwendende Konzessions-verfahren«. kot zbirka splošnih norm za dovolitev preddel in stavbe železniških podjetij. Direktive razločujejo javne in privatne železnice in dva stadija koncesije, provizomo dovoljenje za predpriprave in študijo ter definitivno za pričetek stavbe in zgradbe. Ker je že provizoma koncesija nudila podjetniku gotove predpravice, je bila za oba štadija predpisana najvišja odločitev. Pro-vizorno koncesijo so dobili lahko tudi posamezniki, definitivno pa samo akcijske družbe. Konečno zagotavljajo direktive koncesijonarju monopol glede načrtov, ki bi vezali končne postaje njegovega podjetja, ne da bi na celotni sferi v trgovskem oziru diferencirali ifi v drugem delu podajajo v splošnih potezah predpise glede javnih mostov in cest ter glede poštne ekspediciji. Odločilna pa je bila določba, da po preteku koncesi-jonirane dobe 50 let, pripade celotno podjetje z vsemi stavbami in svetom državi. Značilno je v teh direktivah pomanjkanje smisla za ogromno idejo, ki je ležala v tem modernem prometnem sredstvu, ki je imelo reformirati celotno gospodarstvo, ustvariti moderno veleindustrijo, omogočiti razvoj milijonskih mest na velikih prometnih in trgovskih središčih' *—• in brezprogramnost, s katero stoji star kameralističen režim pred novim tehničnim pojavom. Značilen je § 2, ki določa, da se prepušča določitev smeri in sosledje zidanja železnic zasebnemu podjetništvu in njihovemu kalkulu ugodnosti in dobička ter da se jim ne stavi nikakor-snih drugačnih omejitev, kakor >kar pač zahtevajo važnejši javni interesi«. Pri več prosilcih naj se podeli koncesija onemu, ki zahteva ali ponuja najkrajšo dobo koncesije in manjše predpravice ter določa nizke tarife. Podjetnik ima pravico, določati tarifne cene »po razmerah in okoi-ščinahi, toda mora jih objaviti. Drža- vi S samo pridržuje pravico delovati na opravičeno znižanje v slučaju, da je. čisti dobiček podjetja presegel 15 odstotkov. Nekoliko natančneje je determiniral stališče države napram železniškemu podjetništvu dvomi dekret z dne zadnjega rožnika 1838, ki poudarja, da pravica železnice graditi in po njih prometovati je državna predpravica, le da se pač začasno ne udejstvuje. In nedolgo po tem odloku pa so finančne težkoče privatnih železniških podjetij, predvsem pa stagnacija podjetnosti v Avstriji v primeru z ogromnim razvojem, smotrenostjo ini uspehi železniških sistemov v sosednjih državah, povzročile realizacijo, omenjenega principa državnega žolezništva. Baron Kiibeck, ena naj-markantnejših postav zadnjih let ka-meralizma* je zahteval stavbo velikih prometnih prog, in zvezo z glavnimi prevoznimi smermi tujine. Načrt njegovega železniškega sistema je bil zelo enostaven; država zgradi železniške proge in jili potem odda pod lastnim nadzorstvom v prometni najem podjetnikom, jamči sicer za 4% ren-tabilitetp, ima pa na drugi strani pravico na polovico večjega dobička. — Toda ko je natančneje spoznal dezo-latoe>ii razmere zašpekuliranega privatnega podjetništva, je opustil svoj prvotni načrt in osnoval druzega, ki je zaslovel daleč po tujini. Ta načrt deli železnice v državne in zasebne, pržavne železnice določi vladar sam in kot prve proge Kiibeckovega projekta za inauguriranje sistema državnih železnic, so bile določene zveze s Dunaja preko Prage do Draždanov in z Dunaja preko Gradca in Ljubi jate v Trst. Benetke in Milan. Kiibe-ckflkVa iniciativa je bila od cesarja la. decembra 1841 sprejeta in štiri dni pozneje je bila poslana vsem deželnim vladam okrožnica, s katero je bilo baronu Kiibecku poverjeno najvišje vodstvo vsega železništva. Na tej podlagi je bilo 23. februarja 1842 kreirano splošno železniško ravnateljstvo. Na Kubeckov nasvet se je 18. novembra 1846 ustanovila javna kreditna blagajna, ki naj bi deloma nakupila delnice različnih privatnih železnic in s svojim vplivom potem regulirala stabilnost borznih kurzov že-lezniSkih efektov in s tem zadržala začeto razširjenje devalovizacije ter obenem 'nudila državi sredstva, za popolni odkup zasebnih prog in stavbo lastnih. Kiibeck je — kar lahko mimogrede omenim — tudi upeljal brzojav v Avstriji. Najstarejši elaborat južne proge ima biti mapa* študij in profilov, ki bili izvršeni po ukazu nadvojvode Ivana od ženijskega korpusa v letih 1839 in 1840 pod naslovom: »ttber-sicht der zwischen Wiener-Neustadt und Triest ausgemittelten Eisenbahn-linie r. Šest podolžnih profilov znazor-nuje posamezne dele proge od D, j. Nov. Mesta preko Ptuja, Lepoglave v Celje in dalje iz Ljubljane preko Logatca, Laz in Planine v Mutinjo vas ter od tu v dveh alternativah skozi Vipavsko dolino v Gradiško, Tržič k Devinu, druga pa črez Kal in Kras v Trst. V tekstuejnem opisu proge se navaja, da bi morala po strmini med Razdrtim in Vipavo-trgom voziti le konjska železnica. Prehod od prvotnega sistema privatnih železnic v prvem stadiju razvoja na začetku štiridesetih let k sicer precej neekonomični obliki državnega sistema, je imel predvsem za naše ozemlje pomen, . * Štev 309. v avstrijskem železniškem muaaju na Dunaju. Gustav Cohn: Eisen-tiahnen v Handw6rterbuch der Staatswis-senschaften. III. Auflage. Jena 1909. da se je konečno v letih 1845 do 1857 zgradila zveza s Trstom kot c. kr. državna južna železnica. Glog-gniška delna proga, ki je bila že 1. 1842 dovršena, je prešla po pogodbi z dne 4. avgusta 1853 pod finančnim ministrstvom Baumgartnerja v državno last z dnem 1. oktobra i. 1. in stem so prenehali vsi njeni privilegiji;** 23^ oktobra pa je stekla v konečno zadoščenje benečanu Ghegi za tedanjo železniško tehniko gigantska stavba Sememiške proge Gloggnitz - Miirz-znschlag. Materijal tehničnih cfokumentov starejše dobe nam ni popolno ohranjen in s tem je študija celotne starejše faze razvoja južne železnice precej otežkočena. Kartografična reprodukcija,*** datirana z Dunaja 12. oktobra 1849. leta znazornuje novo alternativo, ki se je bila pojavila pri trasiranju dela Ljubljana—Trst. Prvi načrt je vodil iz Ljubljane preko Borovnice, Planine-Postojne in Št. Petra,; drugi pa Ljubljana—Idrija, ob Idrijci v Soško dolino, z zanimivimi podatki razdalj in stavbenih proračunov ter konstrukcije same. Tekst je popolnoma italjanski, na koncu pa nosi pripombo »aus dem Joumale Austina«. Prometu težko dostopna dolnja Savinska dolina in Savski presek je stavil tehniki nemalo zaprek, pa nudil na drugi strani zopet vse predpogoje za industrializacijo premogokop-ne kotline Zagor je-Tr bo vi je-Hraatnik ; Ljubljana kot glavno provincialno mesto s slavnimi tradicijami, je stala sredi težko premostljivega barja. Za njimi je geognotičen relief zahteval stavbo zamudljivega borovniškega viadukta, vodil preko ravnega, golega Krasa, ki je bil tem grotesknejši, ker je tvoril neposredno ozadje največjega pristanišča v strmem padcu k morju in peščene ravnine Benečije,; JM.drugi varijanti pa je bil era-ričen rudnik ter pripravnejša izraba državnih domen odločujoč moment. Stavba proge se je pričela na večjih krajih sočasno in, naposled so bile otvorjene proge: Sprelfeld — Čeffe dne iž. “Junija I. 1846. Celje — Ljubljana dne 17. augu-ta 1. 1849. Ljubljana — Trst dne 27. julija 1. 1857. Privilegij štev. 191 v avstr. ieL mu- **■’ Zemljevid štev 1524 v avstr. žel. muzeju. (Dalje prihodnjič). Pregled neposrednih davkov s stališča novega finanč. zakona. Novi finančni zakon obravnava proračunske dvanajstine za mesece junij do vštevši december tekočega leta. Razglašen je bil v ^Službenih novinalK, št. 154, izdanih dne 14. 7. 1921. »Uradni liste ga je objavil v 90. štev. z dnen 2. avgusta t. j. pod naredbeno št. 240. Novi finančni zakon spreminja deloma dosedanje določbe o osebnih davkih. V kolikor se zadevna določila nanašajo na Slovenijo, so vsebovana v členu 36. Trgovski list« je te spremembe že objavil in sicer v članku >Nove finančne naredbec v št. 72. in pod naslovom Davčne odredbe za finančno leto 1921« v nadaljnili številkah letošnjega letnika. Ako se s to materijo z nova pečamo, imamo za to tehtne razloge. V zgoraj navedenih člankih smo podali le pregled sprememb. V predmetnem članku pa nameravamo podati tudi še zaokrožen, sistematičen pregled spremenjenih davčnih določb. Držali smo se principa, da nam Znanje izjem prav nič ne koristi, ako nam ni znano temeljno pravilo. Naš namen je bil objaviti celotno sliko o vsakem davčnem vprašanju, ki je našel svoje mesto v finančnem zakonu za 1. 1921. Držali smo se pri tem onega načina obravnave, kateri se je vporabil pri članku »Pregled neposrednih davkov«. Izšel je ta čla- nek v 12. številki tekočega letnika našega lista. Po našem mnenju to ponovno in sistematično obravnavanje ni odveč. Davčne dolžnosti in bremena so tolika, da je nujno potrebno, da se vsakdo vsaj v splošnem informira o najvažnejših davčnih vprašanjih. Le v tem slučaju, da je vsak posamezen orijentiran o najvažnejših davčnih zadevah, se more vršiti kontrola o davčnih odmerah. Le v tem primeru se lahko obranimo nepravičnih obdačb. S tem pridemo na posameznosti. 1. Zemljarina. Dosedanje stanje je bilo sledeče: Po finančnem zakonu za predidočo dobo 1920.-21. (»Uradni list« fitev. 136.-436. i t 1921.) se je doslej odmerjala zemljarina v -višini 20% od trikratnega čistega; katastralnega donosa. Poleg državnega davka se je pobiral še 150% ni enotni državni pribitek in avtonomne doklade. V kritje primanjkljaji radi odpisa na zemljiškem davku vsled elementarnih poškodb na zemljiščih se je konečno pobiral še 2% ni melijoracijski pribitek. Novo stanje. Državni davek se pobira v višini 20% od štirikratnega čistega katastralnega donosa. Od tako odmerjenega zemljiškega davka je od sedaj naprej pobirati pa le 120 odstotni državni pribitek in pa doklade za avtonomne oblasti. Enotni državni, pribitek se je torej znižal za 30%. Takozvani 2 % ni melijoracijski pribitek je odpravljen. II. Hišni davki. a) Razredarina. Dosedanje stanje. Razredarina se plačuje splošno od hiš na deželi, ki niso dane v najem. Podlaga za razre-darino je število stanovanjskih delov. Čim več stanovanjskih delov ima hiša, tem višja je razredarina. Finančni zakon za že pret. dobo 1920./,1921. (»Uradni list« št. 136/436 Iz 1. 1921) je temeljne postavke (tarifa hišne razredarine po zakonu z dne 9. 2. 1882, drž. zak. št. 17) za posamezne razrede potrojil. Poleg osnovnega držav, davka je bilo pobirati še 70% ni enotni državni pribitek in pa avtonomne doklade. Novo stanje. Tarifa hišne razredarine po zakonu z dne 9. 2. 1882, drž. zak. št. 17. ostane v obče nespremenjena v veljavi. Le postavke m predzadnje tri razrede ae spremene in sicer takole: razredarina za XTIT. razred (4 stanovanjski deli) znaša 2.50 dinarjev, za XIV. razred s 3 stanovanjskimi deli znaša 1.25 dinarjev. Razredarina v XV. razredu z dvema stanovanjskima deloma pa se določi z enim dinarjem. Za davčno leto 1921. se postavke vrhu tega za vse tarife in za vse razred e potroje. (Dalje prih.) UoMlniukl Veliki Semenj. Zatvoritev Ljubljanskega velikega semaja. Po Ljubljani se širijo vesti, da bo semenj podaljšan. Vse take in podobne govorice so tre* podlage. Ljubljanski veliki semenj bo zatvorjen po programu dne 12. septembra t. 1., ob 18. uri, na kar opozarjamo interesente. Ljubljanski velesemenj. Nedeljski obisk je bil za Ljubljano nekaj ogromnega. Okrog 15.000 ljudi je bilo v nedeljo na sejmišču. Po informacijah iz avten. virov sklopile so se že včeraj tako ogromne kupčije, da je že več razstavljal cev izjavilo, da bodo imeli razprodane v najkrajšem času vse svoje obilne zaloge. Razen tega se je oglasilo pri njih mnogo interesentov, ki se bodo odločili v prihodnjih dneh za nakup. £e včeraj je bilo med obiskovalci opaziti mnogo gostov iz Hrvatske in Srbije, osobito iz Beograda in Niša; izjavili so, da so to šele prvi posetniki, glavni kontingent: obiskovalcev iz teh krajev pa da šele pride- Semenj je posetil med drugimi g. konzul nemške republike iz Zagreba, ki se je jako pohvalno izrazil o celi prireditvi, kakor tudi eden od najboljših poznavalcev Jugoslavije in odkrit njen prijatelj Hermann Wendel. ki je z laskavimi pohvalami obljubil, da si se enkrat ogleda velesemenj. Pod vodstvom g. dr. Mite Dukida, direktorja kr. trg. akademije v Beogradu, v spremstvu petih drugih beogradskih profesorjev iste šole ter 39 trgovskih visokošolcev in vi-sokošolk, došel je v nedeljo iz Beograda ter obiskal v pondeljek zjutraj semenj. Kot kupci nastopajo posebno obiskovalci iz vzhodnih pokrajin naše kraljevine Id se zanimajo predvsem za poljedelske stroje, kemične produkte, usnje in čevlje ter razne izdeiKe manufakture. Vsi ia/.stavljalci izražajo se jako povoljno o kupčijah in bi predmete, ki so razstavljeni na sejmišču, lahko že neštetokrat prodali. Med tem, ko je mio med nedeljskimi obiskovalci ljubljanskega vele-semnja večina gledalcev, opaža se od pondeljka zjutraj, da so začeli prihajati večinoma resni kupoi. Ljubljanski sejem so posetili v nedeljo med mnogimi odličnimi gosti znani nemški publicist Herman Wengel, poljski generalni konzul in nemški konzul iz Zagreba. V ponedeljek je posetilo sejent 39 trgovskih akademikov in aka-demkinj iz Beograda, pod vodstvom ravnatelja trgovske akademije dr. Mite Du-kifia in petih drugih profesorjev. Popoldan je bil na semnju tudi ljubljanski škof g. dr. Anton Bonaventura Jeglič. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Ob priliki Ljubljanskega velikega sejma vozi od torka 6. septembra do ponedeljka 12. septembra incl. beograjski brzovlak št. 6, ki dospe v Zagreb (drž. kolodvor) ob 10.01, (direktno v Zagreb (južni kolodvor) ter bo imel zvezo na brzovlak št. 508, ki odhaja U Zagreba (južni kolodvor) ob 10.30. Temu brzovlaku bosta priklopljena dva posebna osebna vozova. V Zidanem mostu prestopijo potniki v vlak št. 45, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 13.13 in prihaja v Ljubljano (gl. kolodvor) ob 14.55. V nasprotni smeri je od 6. septembra do 12. septembra incl. sledeča zveza: Odhod iz Ljubljane (gl. kol.) 12.06. V Zidanem mostu prestopijo potniki v dva posebna voza zagrebškega vlaka, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 14.20 in prihaja v Zagreb (juž. kol.) ob 1 fl.45. Tu imajo potniki direktno zvezo na beograjski brzovlak št. 5, ki odhaja iz Zagreba ob 17.12 in prihaja v Beograd ob 5.10. Redna omnibus vožnja Bohinjska Bistrica - Sv. Janez - Sv. Duh - Zlatorog se je podaljšala z ozirom na Ljubljanski veliki semenj do 15. septembra t. 1. Potniki, ki nameravajo posetiti Ljubljanski veliki semenj, se opozarjajo na to, da so med Beogradom in Ljubljano pri osebnih vlakih uvedeni direktni vozovi, tako da potnikom, namenjenim v Ljubljano, ni treba prestopati v Zagrebu. Izvoz in uvoz. Izvoz hmelja in pivo. Cehoslovaški pivovari so sklenili, da bodo v kampanji 1921 -22 varili krepko pivo, in svojemu proizvodu znižali cene, vlada pa je izvršitev tega sklepa onemogočila s tem, da je sklenila izdati dovoljenje za izvoz hmelja, ječmena in ovsa. Ker so razni špekulanti to dovoljenje takoj izrabili v svoje namene, je cena navedenim predmetom znatno poskočila. Medtem, ko se je lansko leto plačevalo za meterski stot največ 6000 č. k., stane danes meterski stot okrog 14.000 K, ječmen pa 400 K-Da je k visokim cenam pripomogla tudi dobia letina hmelja, ki znaša letos malo več kot tretjino lanske letine, ni dvoma. Da vsak nekoliko pomagajo svoji industriji, so.se pivovari obrnili do vlade s prošnjo, du ne dovoli izvoza, ker bi bili sicer primorani /.višati ceue slabšemu proizvodu. tMo gospodarske zadeve. Trgovin«. Naš generalni konzul na Dnnaju odstavljen. Iz Beograda je došla brzo javka, da se jugoslovanski generalni konzul Cerovič razrešuje svoje službe. Do prihoda novoimenovanega generalnega konzula Saviča, dosedanjega jugoslovanskega konzula v Washingtonu, bo vodil tozadevne agende dosedanji pod-konzul dr. Miletič. Maksimalno cene soli. V sporazumu s predsedstvom pokrajinske uprave za Slovenijo, je ministrstvo za trgovino in t industrijo, oddelek v Ljubljani, določilo soli tele maksimalne cene: za 100 kilogramov nemške kameuite soli 640 kron, za 100 kg sive morske soli 560 kron in za 100 kg industrijske denat. soli 220 K. Prepoved točenja alkoholnih pijač. Te dni so listi razširili vest, da se hoče v naši državi izdati zakon, koji bi popolnoma zabrauil točenje alkoholnih pijač ob sobotah in nedeljah. Gre tu seveda šele za načrt, ki ga je pripravilo menda ministrstvo zdravja. Smo sedaj v ustavni državi in ne gre, da bi kdorkoli izdajal meni nič tebi nič zakone, kateri bi najtežje prizadeli vinogradništvo, industrijo, številen trgovski in obrtni stan, ves tujski promet, pa tudi konsumentu ne bi ravno ustregel. Vršila so se protestna zborovanja v nekaterih krajih naše države. Pri nas se je tudi že protestiralo proti enostranski naredbi. Povodom po-seta g. trgovinskega ministra v trgovski in obrtniški zbornici za Slovenijo v soboto, dne 3. t. m. je odbor, član g. J. Ložar opozoril g. ministra na prepoved, koja se namerava. Pojasnilo se je potem g. ministru, kako nepregledno škodo bi tako absolutno zabranjenje vsake prodaje in točenja povzročilo važnim trgovskim in obrtnim interesom. Gospod minister je pokazal živo zanimanje, pa je dal zadovoljiva pojasnila o tem predmetu. _ Dodatek k uredbi o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Zaradi enotnosti v tolmačenju in izvrševanju določil uredbe o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, se odreja na podstavi točke 4, člena 2. omenjene uredbe, da je za >hrano< (odstavek 2. člena 1. uredbe) smatrati človeško hrano (jedi in pijače) in živalsko hrano. Potemtakem naj občinski uradi (občinska sodišča), ko ustanavljajo najvišje cene najvažnejšim vrstam potrebščin (točka 4. člena 2. uredbe), določajo ceno tako za ljudsko hrano — jedi in pijače — kakor tudi za živalsko hrano. Predpisi uredbe se tičejo ene in druge vrste hrane. Industrija. Proizvajanje špirita v Čehoslovaški. Statistično poročilo o kampanji špirita 1919—1920 kaže, da so začetne količine znašale 803.536 hi. Kampanja se ni tako dobro razvijala, kakor je kazal začetek in kakor se je pričakovalo, ker je bila v tej sezoni produkcija špirita jako slaba. To pa vendarle ni vzelo industriji dobička, ki je znašal 877 milijonov kron, ki je za 189 milijonov presegal dobiček kampanje 1918—1919. Opaža se konkurenca amer. špirita, ki se je vsled prepovedi alkohola v Zedinjenih državah na svetovnem trgu po ceni prodajal. Isti pogoji so neugodno vplivali tudi na našo produkcijo špirita, vendar bomo gotovo našli polje za uporabo naših proizvodov. Stavka v italijanski tekstilni industriji. s 1. t. m. je v italijanski tekstilni industriji izbruhnila stavka. V Firenci in ■ okolici jn v pokrajini Vicenca delo popolnoma počiva. V Turinu stavkajo delavci dvajsetih tovarn. Obrt. Kandidati za volitve v obrtno sodišče. Za volitev v obrtno sodišče, ki se vrši dne 13. t. m. v mestni posvetovalnici, priporoča gremij trgovcev v Ljubljani članom in okoliškim trgovcem sledeče kandidate: Za prisednike: Čadež Gvidon, trgvec v Ljubljani, Lenassi Janko, trgovec v Ljubljani, Kollnvann Robert, trgovec v Ljubljani, Samec Ivan, rgovee. v Ljubljani, Stupica Fran, trgovec v Ljubljani, Šterk Peter, trgovec v Ljubljani, Zebal Fran, trgovec, Rudnik. Za namestnike: Matej Soklič, trgovec v Ljubljani, Josip Polak, trgovec v Ljubljani, Stanzer Henrik, trgovec v Ljubljani, Šporn Josip, trgovec na Ježici. Za prisednika vzklicnega sodišča: Lilleg Alojz, trgovec v Ljubljani. — Trgovci se Poživljajo, da se volitev polnoštevilno udeleže in volijo predstoječe kandidate. Pomočniški odbor gremija trgovcev v Ljubljani je skleni) predlagati za volitev v obrtno sodišče, ki se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. v mestni posvetovalnici, sledeče kandidate: Za prisednike: Kugler Davorin, trgovski uslužbeuec, Petan Fran, trgovski uslužbenec, Batran Josip, trgovski uslužbenec, Sekula Josip, trgovski uslužbenec, Miklavc Žane, trgovski uslužbenec, Vidic Avgust, trgovski uslužbenec, Požar Vinko, trgovski uslužbenec, vsi v Ljubljani. Za namestnike: Krek Josip, trgovski uslužbenec, Dacar Josip, trgovski uslužbenec, Schaffer Jurij, trgovski uslužbenec, Berbuč Arnošt, trgovski, uslužbenec, vsi v Ljubljani. Za prisednika vzklicnemu sodišču: Mulaček Fran, trgovski uslužbenec v Ljubljani. Ker so te volitve ravno za trgovske uslužbence zelo važne, pričakuje polnoštevilne udeležbe Načelnik. Denarstvo. Povzetne pošiljke v dinarjih. S 1. septembrom t. 1. se mora pri pošiljanju paketov proti povzetju navesti vsoto na povzetnem listu in na odpremnem listu v dinarjih. Carina. Znižanje izvoznih pristojbin v č'«ln>-slovaški. Skoraj vsaka številka prinaša vesti, ki poročajo o znižanju izvozne carine na Cehoslovaškem. Tako je s 1. t. m. zopet znižana pristojbina na izvoz kaolina in keramičnih izdelkov od pol odstotka na eno četrtino odstotka fakturne vrednosti. Promet. Razpis del za nove železniške proge. Ministrstvo saobračaja je razpisalo dela za nekatere nove železniške proge. Dela za progo Ljntomer—Ormož še niso mogla biti razpisana ,ker gradbena sekcija še ni poslala direkciji potrebnega materi-jala. Olajšave za potovanje delavcev po žeeznicah. Minister saobračaja je dovolil olajšave za potovanje delavcev na državnih železnicah pod naslednjimi pogoji: do voh se 50% popusta navadne cene tretjega razreda, a samo za slučaj, če je vožnja dolga nad 100 kilometrov in če potujejo delavske skupine vsaj 10 delavcev v isti kraj. Olajšava velja za vse vrste delavstva. Novi tovorni listi. Dne 80. septembra pride v promet nova emisija tovornih listov za kraljevino. Od 1. oktobra dalje bodo veljavni samo monopolizirani tovorni listi. Ne potujte na Dunaj! Naš dunajski generalni konzulat sporoča, da so na Dunaju povodom tamkaj se vršečega velesejma vsa stanovanja zasedena. Niti v hotelih, niti privatno ni dobiti prenočišča. Dobava, prodaja. Prodaja popisanega papirja. — Pri komandi mesta v Mariboru se bo prodalo približno I vagbn popisanega papirja od aktov bivše avstro-ogr. uprave. Iriteresentje naj stavijo svoje ponudbe pismeno ali ustno do 17. septembra t. 1. dopoludne komandantu mesta Maribora. Isti dan se bo zaključila pogodba z najugodnejšim ponudnikom.. Ponudniki imajo položiti 10% kavcije od ponudene cene. Ponudbe je kolkovati s kolkom 2 dinarjev. Predmet in pogoji so interesentom na vpogled pri komandi mesta Maribora. Nabava papirja. Ekonomski oddelek ministrstva za vojno in mornarico bo nabavil potom ustmene javne licitacije dne 9. t. m. tiskovni papir. Nabava papirja se ima izvršiti po vzorcu, katerega zamo-rejo interesenti pogledati v ekonomskem oddelku. Vadij za državljane 10%, za tujce 20%. Dobava ovsa. Rudarski odsek ministrstva šum in rud v Sarajevu potrebuje 20 vagonov ovsa. Pravilno kolekovane ponudbe naj se vpošljejo do 25. t. m. navedenemu odseku v zapečatenih kuvertah. Razno. Razstava planinskih in pokrajinskih slik. Razstavljena so tu dela znanega padlega amateur-fotografa Bogum. Brin-šeka, dalje Josipa Kunaverja, slike in fotografije Valentin Hodnika iz Bohinja, Maksa Koželja iz Kamnika in ing- Do-micelja iz Rakeka. Otvorjena od 9. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne. Vstopnina 2 din., za dijake in vojake 1 din. — »Slovensko planinsko društvo< hoče na ta način pokazati obiskovalcem velikega semnja prirodno lepoto in krasoto naših krajev in planin. Vabilo na 41. občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani, ki bo cine 15. septembra 1921, ob petnajstih (ob treh popoldne) v posojtl-niški pisarni v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Razdelitev dobička. 6. Volitev predsednika, podpredsednika in treli članov načelništva. 7. Volitev treh članov nadzorništva. 8. Izpretnemba pravil pokojninskega zaklada. 9. Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1921. Tržno po A Poljski pridelki. Znatnih sprememb in. Kakor včeraj, tako so tudi danes dovozi poljskih pridelkov na trg precej slabi. Večji del pridelkov se transportna na odprtih vagonih. Tako blago kcnzumenti ne kupujejo radi. Transport v zaprtih vagonih je varnejši, žali-bog pa je dopošiljanje zaprtih vagonov naredbeno prepovedano. Kupci se vzdržujejo kupčij, če tudi imajo pogosto na ponudbo blago, ki čaka ha odpremo,- po nizkih cenah. Cene so v glavnem ostale nespremenjene: pšenica 1090 K, ovea 785 do 795 K, koruza 8.80 do 8.90 K, moka K 16.80 z vrečo, vse franko Zagreb. Nori Sad. Brez posebnih •sprememb. Tekom preteklega tedna je bila cena koruzi nekoliko nižja, ker ni bilo povpraševanj. Koncem tedna se je kot kupec na trgu pojavila Italija. Ječmenu so se v inozemstvu cene znižale, na Dunaju celo za 10%. Cena pšenici je stalna, četudi je ponudba velika. Naše cene so višje kot cene na svetovnem trgu. — ( ene fižolu se višajo, posebno belemu, za katerega kupci plačujejo 200 do 250 K več, kot za pisanega. Cene so sledeče: pšenica 1020 do 1050 K, rž 760 do 780 K, ječmen 800 do 830 K, oves 720 d . 740 K, koruza 760 do 780 K, moka K 15.40 do 15.80. Kolonijalni pridelki. Siadkor. Newyork: Zentrifugal 4.86. London po cwt.: West Indian ciystall, skladišče 52/—, Tates Bio\x/-nish bis good colcury pieces 47/--, Lyles yr iow 53/—, Muscavadoes 46/—, Tates castor 63/6, cubes 63/6, cru^hed 60/3, granulated 59/6, i white 53/—, Lyks no. 2 granulated and white 59/—. Kakao : Amsterdam: Kak a o zrnje: Bahia Superior, ioco kg 34 cts. 1 home 34. Acra f. f. 28 'h f< b Amster-dani-Rotterdam. Čaj. Ifamb.urg; od skladišča: fini Darjceling 15 M in več, Cey!on O range Pekoe 15 M in vtč, kitajski čaj od 12.50 dalje, Java Orange Pekoe 11 do 14 M. Eroken Orange Pekoe 8.50 do 10 M, Indija in Ceylon Pekoe 12 do 14 M. Pekoe Souchong 8.30 do 9.50 M. Kava: Newyork loco 7 3/ie (dan preje 7 •/»«), september 6.67, (6.75), december 7.08 (7.16), marc 7.47 do 7.3, maj 7.66 (7.75). Amsterdam: Java R(?busta prana za september-november TR30VCB 3 Ne pozabite ob priliki Ljubljanskega velesejma obiskati tvrdko VASO PETRIČIČ ISLI. SAMEC • MESTNI TRG ŠT. 21. veletrgovina galanterijskega in norim-berškega blaga, Šolskih potrebščin, sukanca, nogavic, Igrač Itd. Itd. itd. SEMENA~ vse vrste priporoča tvrdka Josip Urbanič LJUBLJANI, vis a vis hotel anion. Kupuje tudi suhe gobe, lanend seme in druge domače pridelke. ali oktober-december 31 do 32 cif Holandija, Pad^ng Robusta loco 27 c. fob Holandija, Guatemala prana 48 do [52 c. fob. Holandija, Surinam Liberia, rumenkasta 36 c. fob. Hamburg: Najbolj se kupujejo slabše Santos vrste h kg brez carine od Hamburga skladišče: Regular 7.80 8.30, Good 8.50 do 9, boljše vrste Su-perior-Extrsprime 9 do 11, prana kava 14 M in več. Riž. Hamburg. Burma, avgust-reptember 100 kg. 93 frankov loco 1 kg 6.40 M. Glasiran riž 8 20 M. kilogram. Dišave. London: Poper, črni, Singapore 4 V2 sh, Lampong 53/», Tellicher^, 5 */«, AHepy 5, beli Muntok 10, Singapore 9 3/a, Piment 25/s, klinčki Zanzibar 1 do 3 '/s. Cassa lignea seleeted 35 sh po cwt. Svetovni trg. Newyork: pšenica Winter Nr. 2. 132 (dan preje 131.50), trda Winter 5t. 2. 133.50 (133) koruza 67.50 (67.75), moka Spring wheat clears 6—6.75 (67 do 67.75), Spring wheat clears 6—6 75 (6—6.75). — Mast prima Western 11.30 (11.63.5). Chicago: pšenica za september 117.75 (116.75), za december 119 (118), koruza za september 53 37 (53.62), za december 53.75 (52.87), oves za september 34.12 (34), za december 37.50 (37.12), rž za oktober 102 50 (101.59). za december 102 25 (102). — Mast za september 19.47.5 (10.27.5), oktober 10.60 (10.37 5), slanina 9—10.26(8.75 ao 10 24, lahke svinje 9—9 40 (9.10 do 9.50), težke svinje 7.85—8 00 (8—9). London: pšenica po kvart No. 1. Northern Man toba, early pos. 87.60, Australian e. p. 76 ; ječmen kalifornijski 51.6 oves La Plata avgust-september 30.6 — Meso: angleško in irsko: goveje 8/3—11/10, telečje 7/8, ovčje 7/9 do 9/4, jagnje 10/— do 10/4, svinjsko 8/— do 9/4. Uvoženo: goveje iz Sev. Amerike 9/2—, Argentinije zmrzjeno3/4 do 5/10. Urugvaja hlajeno 3/7 do 7/4, Australije zmrzneno 4/4—3/2, Nove Se-lendije zmrzneno 2/9—3/2. Ovčje: iz Nove Selandije zmrzjeno ovčje 5/4, Holandije sveže ovčje 7/6. Svinjsko: Holandsko 7/8, zmrznjeno 6/2, telečje holandsko 10/2. Trst: goveje meso prednji del kg 7 lir, zadnji 8.40 bez privage 10.80. Živo blago: veli po kg 2.60—3 lire, teleta 4,50, kenji komad 1000—3000 lir prašiči 40—50 lira. — Novi fižol 4—4.80 lir, zelnate glave 1—120, paradižniki 60—80, čebula 1, krompir 120. Breskve 3.60—6, hruške 2.40—3, smokve 2, grozdje 1.20—2. ■D IH V ZELEH :: registroma zadraga z o. z. :: Postaja Škofja loka - SMja. Izdeluje se raznovrstna posoda iz mehkega lesa, kot sodi za zelje, repo, sadje, med in ribe, nadalje sodi za mast, barve, cement Itd. Naročila se izvršujejo v vseh poljubnih velikostih; izvršitev naročil točna In po ugodnih dnevnih cenah. Za cenj. naročila s$ priporoča podpisana Sodarska zadruga v Železnikih. Prazne nove in rabljene vreče (djakove) v vsaki množini najnižje pri FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, bri-njevo olje. ČEBULO xtj.d.©čo oferiramo v vseh množinah po najnižjih dnevnih cenah. Cene na zahtevo FR. ŽGEČ TRGOVEC v Strejacih p. Moškan jci OTROCI,EVO BIZJAKOVIH KEKSPViiSv CNCAMAIlj* VrtfilMltfOVt 1*“*' Semena i Ljubljana. ja Kupujemo suhe gobe || in vse v našo stroko '.fA spadajoče predmete. "% innnnr Pupir nn veliko prodaja tvrdka KASTELIC IN DRUG V LJUBLJANI Miklošičeva cesta štev. 6/1. (nasproti hotelu »Union« ) Telefon št. 1—67 (Ljubljana). Brzojavi PAPIRNICA VEVČE. Papirnice v Vevčah, papirnica — tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept — meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). — Navadni tiskovni kular in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski — tiskovni — papir. Ovojni papir iz čiste celoluze in navadni ovojni papir. ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE delniška* družba V LJUBLJANI t. C. centrala PAPIRNICA V VEVČAH. Pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice ZALOG. Lastni razstavni paviljon na »LJUBLJANSKEM VELIKEM SEMNJU« 3. — 12. septembra 1921. NAJFINEJŠI IZDELKI TVORNICE KEKSOV, PREPEČENCEV, VAFEUNOV IN SLASČIC. V. BIZJAK & DRUG ZDRAVILIŠČE ROCAMCA SLATINA, Prvovrstne II za rodbinsko obrt in industrijo iu iiinppritnflnt« »mi kolesa, plašče in cevi ter vse v to stroko spadajoče predmete priporoča 1GN. VOK LJUBUAIIA, Sotina ulico št. 1 podružnica: HOHTO, Slavni trs št. 73. Razstavni paviljon H, št. 282. aaaaaaaaaaaac \ Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. t L SUMIM Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. or* 1 if 4 M 41 H 4 4 o I. JUGOSLOV. TOVARNA GUMBOV V SLOV. BISTRICI SPREJEMA NAROČILA TUDI V RAZSTAVLJALNICI. ŠOLSRI ZVEZRI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja. fflJl E It 4G Ijijaiski veli semenj 3. do 12. septembra. m m F. ČUDEN LJUBLJANA. r.riCROS. Double amerik., double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za hotele in restavracije. Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah. Frančiškanska ulica št* 6. Zahtevajte cenik! Najnižje cene! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4. Trgovina s klobuki In porHom O. ČADEŽ, Mestni trg. Galanterija, p A. Šarabon < y v Ljubljani C K. WORSCHE Zaloga pohištva lastnega izdelka Andrej Kregar strojno mizarstvo it. VM n. Uabliano. IzvrSuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled. Tovarna zamaškov — Tvornica 6epova. Telefon interurban štev. 7. Na Ljubljanskem Velikem sejmu Paviljon E, oddelek številka 57. A. PERSCHČ { Špecerijsko blago raznovrstno tganje >moKo In datalna pridelke y raznovrstno rudninsko V 22, 10—1Q VOdO, / Lastna pralama sa kava \ la ailln *a dliava o*- Centrala Maribor Telefon St. 245. Podružnica Vuzenica Telefon St. 1. KopaliSka ulica Stev. 11. Interurban telefon St. 245. Kupuje po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene) svili ie. srovedo itdL Tiska tiskarna Makse Hrovatin v Ljubljani, Lastnik: Konzorcij m i*aa|anje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni uiednik: Franjo itebal