Poštnina plačana pri pošti
1315 Velike Lašče

GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE

ISSN 2536–4022

5/2023/13. SEPTEMBER 2023

KAZALO
NAVODILA ZA PISANJE
PRISPEVKOV V OBČINSKO
GLASILO TROBLA
Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje
člankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena
besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s
fotografijami, ki so povezane z vsebino
prispevka. Fotografije morajo biti primerne
kakovosti: visoke ločljivosti in velikosti vsaj
1 MB. Fotografije pošljite ločeno od besedila,
vsako v svoji priponki. Pri končni grafični
obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje
izbor primernih fotografij po strokovni oceni
ter popravke besedila v skladu z zahtevami
lektorja.
Prispevke pošljite na elektronski naslov
trobla@velike-lasce.si do objavljenega
roka za oddajo prispevkov v tekoči številki
občinskega glasila.
Objavljeni članki ne izražajo uradnega
stališča Občine Velike Lašče. Uredništvo
si pridržuje pravico, da poslano gradivo
preoblikuje v skladu s celostno podobo
Troble.
Letnik 29, številka 5, 13. september 2023.
Izhaja sedemkrat letno; gospodinjstva
v občini prejmejo glasilo brezplačno.
Naklada: 1.615 izvodov.
Izdajatelj: Občina Velike Lašče.
Odgovorni urednik: Luka Jakše.
Uredniški odbor: Angelca Petrič, Dragica
Heric, Nika Možek in Miha Andolšek.
Lektoriranje: Jezični dohtarček, s. p.
(razen že oblikovanih prispevkov).
Prelom: Špela Andolšek, s. p.
Foto na naslovnici: Tadej Bavdek
Tisk: Luart, d. o. o.
Naslov uredništva: Trobla,
Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče.
Tel.: 01 781 03 70
E-pošta: trobla@velike-lasce.si.
Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v
nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja
občinske stavbe.
Naslednja Trobla izide 15. novembra
2023; prispevke je treba oddati do
2. novembra 2023.

ISSN 2536–4022

Županov uvodnik				3
Občinske strani				4
Počitniško varstvo				6
Odprtje športnega igrišča v Dvorski vasi

8

S kolesom od nature do kulture		

9

Intervju: Ivan Levstik				12
Kultura					18
Poletje na Trubarjevi domačiji			

18

Knjižnica pod krošnjami			

22

Slavnostna podelitev Rožančeve nagrade

25

Le vkup, velikolaška mladina!			

27

Gledališki abonma 2023/2024		

28

Iz velikolaškega okraja: O kopanju v Rašici 32
Adl o tem in onem				

34

Šola in vrtec					36
Pohod učencev prvega razreda na Karlovico 36
Erasmus+ projekt Glasbene šole Ribnica
se nadaljuje					38
Društva dogodki				40
Kotnik Popotnik na Nordkappu		

42

Upokojenski kotiček				44
Jesenski recept				46
Spominski park v Dvorski vasi			

48

100 let PGD Dvorska vas − Mala Slevica

50

Slavje ob 40 let GD Karlovica			

52

Podjetniški zajtrki v avgustu			

57

Šport						58
Uspeh NK Ribnica na mednarodni ravni

58

Prvoligaška sezona se približuje!		

59

Nova predsednica društva Šola zdravja

62

Inšpektor Muki: Velikolaška kronika

67

Dobrota se razdaja tako rahlo, nežno,
pada kot drobcena semena po naših poteh
– in jih oživlja s cvetovi.
Pam Brown

Drage občanke in dragi občani,
letošnje poletje si bomo zapomnili predvsem po nestanovitnem vremenu, ki pa ga na
srečo v naši občini nismo pretirano občutili. Velika večina
ostalih občin pa te sreče žal ni
imela. Najprej je našo državo
zajela toča, ki je povzročila veliko škode, kar se bo poznalo tudi
pri pridelavi sadja, zelenjave,
žit ipd. Na začetku avgusta pa
se je po dolgotrajnejših močnih
nalivih zgodila največja naravna nesreča oziroma katastrofa
v zgodovini Slovenije. Večji del
naše države so zajele uničujoče poplave, le dobro leto dni za
tem, ko je po Krasu divjal požar.
Škoda, ki so jo povzročile poplave, je ogromna, sanacija pa bo
zagotovo trajala nekaj let. In če v
omenjeni katastrofi lahko najdemo vsaj nekaj pozitivnega, je to
zagotovo dejstvo, da smo znova
dokazali, da znamo in zmoremo
stopiti skupaj, na kar smo lahko
izjemno ponosni. Takoj se je aktivirala Civilna zaščita Republike
Slovenije, ki ima po mojem mnenju skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije najboljšo organizacijo, ko
pride do nesreč takšnih razsežnosti. Velike zasluge za to ima

poveljnik Civilne zaščite gospod
Srečko Šestan, ki zna v ključnih
trenutkih odreagirati takoj, odločno ter brez večje panike.
V naši občini smo ob močnem večdnevnem deževju imeli
v pripravljenosti tako štab občinske Civilne zaščite ter preko
občinske Gasilske zveze tudi
gasilce. Na srečo večjih posredovanj ni bilo. So pa zato gasilci iz
naše Gasilske zveze odšli na pomoč v Zgornjo Savinjsko dolino,
Mengeš in Kamnik. Po poročanju
gasilcev s terena je bila katastrofa še hujša, kot so jo prikazovali
mediji. Aktivirali so se tudi naši
kmetje, ki so darovali krmo za
živali; mnogo ljudi je svojo humanitarnost izrazilo preko denarnih
in drugih prispevkov. Menim, da
smo lahko zelo ponosni, da imamo v občini toliko ljudi, ki so se
angažirali ter na različne načine pomagali sodržavljankam in
sodržavljanom v stiski.
Občina Velike Lašče in Javni
zavod Trubarjevi kraji bosta organizirala dobrodelni koncert.
Vsa zbrana finančna sredstva
bodo namenjana ljudem, ki so
utrpeli škodo v poplavah. Koncert bo potekal na Trubarjevi do-

mačiji na Rašici, in sicer v nedeljo, 24. septembra; na njem bodo
nastopili lokalni glasbeniki in
plesalka. Naj dodam, da se bodo
vsi, ki bodo del dogodka, odpovedali zaslužku. Več informacij o
dobrodelnem koncertu najdete
na naslednji strani.
Zaposleni na Občinski upravi
ter v Javnem zavodu Trubarjevi
kraji se bomo odrekli dohodku,
ki smo ga prejeli za dan Solidarnosti, svetniki pa se bodo odrekli
sejnini, ki bi jo prejeli na naslednji občinski seji. Občina Velike
Lašče bo za žrtve poplav namenila 1 evro na prebivalca občine.
Zahvaljujem se vsem in vsakemu posebej, ki ste in še boste na
kakršenkoli način pomagali ljudem, ki jih je doletela prej omenjena katastrofa. Hvala vam!
Za konec naj vsem šolarjem
ob začetku novega šolskega leta
zaželim, da bi bilo to šolsko leto
polno učnih uspehov in tudi
medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in strpnosti.
Matjaž Hočevar

Oglase sprejemamo na trobla@velike-lasce.si
ali po tel. 01 7810 370. Objava malih oglasov
(do 60 besed s presledki) je brezplačna.
Cenik je dostopen na spletni strani Troble.

DOBRODELNI KONCERT
Srce solidarnosti
Občina Ljubno ob Savinji je
ena izmed številnih občin,
ki je bila hudo prizadeta ob
nedavnih katastrofalnih
poplavah. V trenutkih stiske
je čas, da stopimo skupaj in
pokažemo, kako močna je naša
povezanost. Zato vas vabimo na
SOLIDARNOSTNI KONCERT,
ki bo potekal v nedeljo,
24. septembra ob 16. uri, na
idilični Trubarjevi domačiji
(v primeru slabega vremena
bo koncert izveden v dvorani
Levstikovega doma).
Na koncertu se bodo združili naši lokalni
glasbeni, pevski in plesni talenti. Skupaj
bomo ustvarili vzdušje enotnosti,
upanja in podpore.
V znak dobrodelnosti bodo vsi izvajalci nastopili brezplačno. To bo tudi priložnost, da
pri zbiranju finančnih sredstev za prebivalce
Občine Ljubno ob Savinji prostovoljno prispevate tudi vi. Skupaj lahko naredimo razliko in
jim ponudimo roko podpore.

Nastopajoči:

Velikolaška vokalna skupina, Nina Virant,
Elvis With Koral 45 Lightning, paraplesalka
Lara Nedeljkovič, Šolski band, Blaž Podobnik,
Pevski zbor župnije Velike Lašče, Harmonikarski orkester in ansambel Meh Ekpres

Organizacija:

Občina Velike Lašče
Javni zavod Trubarjevi kraji

Sponzorji:

Intralite d.o.o,
Diskont Zalar,
Kmetijska zadruga Velike Lašče,
Ogrinc varovanje,
Gostinske storitve, Sonja Ahec s.p.
Boštjan Kastelic s.p.

Vabljeni k čim večji udeležbi.
4 občinske strani TROBLA

Odmera nadomestila za
uporabno stavbnih zemljišč
Občinska uprava

Davčni urad Ljubljana je odločbe za odmero nadomestila za uporabno stavbnih zemljišč za leto 2023 odposlal 13. 7. 2023. Večina zavezancev plačuje nadomestilo v dveh obrokih; roka plačil sta 28. 8. 2023 in 27. 10. 2023.
Za vse, ki so registrirani preko e-davkov, so bile odločbe poslane elektronsko na e-davke, pri čemer se šteje, da je odločba vročena, ko jo prejemnik
prevzame. Rok za pritožbo je 15 dni od vročitve.

Analiza podatkov s preventivne
radarske table v naselju
Rašica Brinje
Občinska uprava

V obdobju od 1. junija do 22. avgusta 2023 smo na pobudo Krajevnega
odbora Rašica preventivni merilec hitrosti postavili v naselju Rašica pred
mostom ob javni poti Rašica Brinje. Na obravnavanem delu je omejitev 30
km/h. Povprečna izmerjena hitrost je bila 19 km/h, maksimalna pa 64 km/h.
Omejitev hitrosti je kršilo 4,10 % vseh vozil.
Čas obdelave:
1. junij 2023, 00:00 22. avgust 2023, 00:00
Omejitev hitrosti:
30 km/h
Kršitve omejitve hitrosti:
4,10 %
PDP: 61
PLP: 22265
Smer odbelave: prihajajoč
Vrednosti: 64643
vozila: 5035
Vd (km/h): 19 km/h
Vmaks (km/h): 64 km/h
V85 (km/h): 25 km/h
Porazdelitev hitrosti
32%: <= 15 km/h
30%: 16-20 km/h
24 %: 21-25 km/h
10 %: 26-30 km/h
3 %: 31-35 km/h
1 %: 36-40 km/h
0 %: 41-45 km/h
0 %:46-50 km/h
0 %:> 50 km/h

Spreminjamo
obratovalni
čas Velikolaške
tržnice
Stella Vlašić, JZTK

Velikolaško tržnico smo
vzpostavili z namenom povezovanja lokalnih društev, kmetij,
obrtnikov in vseh, ki delujejo v
naši okolici, z željo, da bi naši
lokalni prebivalci kupovali in
uživali domače pridelana živila.
Tržnica na trgu v Velikih Laščah je v poletnem času obratovala vsako drugo soboto v mesecu med 9. in 12. uro.
S prihajajočo jesenjo/zimo
pa spreminjamo obratovalni
čas. Obveščamo, da bo tržnica od vključno 30. septembra
naprej obratovala vsako drugo soboto, od 8. do 11. ure na
trgu v Velikih Laščah.
Obenem pozivam vse ponudnike naših krajev, da se na
naše pozive k udeležbi odzovete v čim večjem številu, saj sicer tržnica nikoli ne bo zaživela
tako, kot si želimo. Mislim, da si
tudi naši kraji zaslužijo kvalitetno in domače pridelano hrano.
V času tržnice pa bo v
preddverju Levstikovega doma
še naprej obratovala izmenjevalnica oblačil, vendar le
enkrat mesečno. Vabljeni v
soboto, 30. septembra, in v
soboto, 28. oktobra, med 8. in
11. uro
Spremljajte tudi naše objave na Facebooku in koledar dogodkov na spletni strani www.
velikolaska.si, kjer skrbimo za
ažurnost informacij.
TROBLA občinske strani 5

Počitniško varstvo
v občini Velike Lašče

Klara Varga (občinska uprava), Stella Vlašić (JZTK), Ema Henigman in Lea Simonič

Občina Velike Lašče je skupaj z Javnim zavodom
Trubarjevi kraji in Osnovno šolo Primoža Trubarja
Velike Lašče organizirala počitniško varstvo, ki je
potekalo od 3. do 7. julija 2023. Počitniškega varstva se
je udeležilo 25 otrok. Otroke sta vsakodnevno spremljali
animatorki Ema Henigman in Lea Simonič.

Aktivnosti za otroke so bile izvedene s strani različnih lokalnih društev in
posameznikov. Otroci so stkali nova prijateljstva in teden počitniškega varstva
preživeli aktivno in zabavno. Prav gotovo so se vsak dan naučili tudi kaj novega in se preizkusili v aktivnostih, s katerimi se do sedaj morda še niso srečali.
Prvi dan počitniškega varstva so z
aktivnostmi obogatili Skavti – Škocjan
– Turjak 1. Zbrali so se na igrišču pred
šolo, kjer so se predstavili, pokazali nekaj trikov za preživetje v naravi in otroke naučili njihovih značilnih iger. Te so
bile miselne, socialne in gibalne. Otroci
so zelo uživali in se skozi igre spoznali
in povezali. Po malici je sledil težko pričakovan lov na skriti zaklad. V skupinah
so se odpravili na iskanje. Po postajah
so jih čakale naloge in aktivnosti, kot so
prva pomoč, Morsejeva abeceda, gradnja bivakov, stopinje živali ipd. Po vseh
opravljenih nalogah so otroci s pomočjo
zemljevida le našli zaklad. Skrite so bile
dobrote, s katerimi so se lahko posladkali. Po kosilu je sledila še ena zahtevna
naloga – kurjenje ognja. Otroci so po navodilu skavtov v gozdu poiskali potreben
material in reševali gozdno tombolo. Sledil je najboljši del dneva – peka hrenovk
6 občinske strani TROBLA

in skavtskega kruha. Siti in polni novih
izkušenj so uspešno zaključili prvi dan.
Drugi dan počitniškega varstva so se
otroci v spremstvu animatork odpravili
peš iz Turjaka do Rašice; na poti jim je
družbo delal član Lovske družine Turjak –
Milan Podlogar. Po prihodu na Trubarjevo
domačijo so si vzeli kratek odmor za malico; nato je sledil voden sprehod z Božom

Zalarjem po Trubarjevi Rašci, kjer so otroci
izvedeli številne drobce, ki jih skriva Raška vas. Po sprehodu so se zbrali v galeriji
Skedenj, kjer so v izvedbi društva Finta
izdelali čudovite izdelke iz recikliranih materialov, ki so jih odnesli domov. Po kosilu
so se otroci z animatorkama odpravili do
sušilnice sadja na Gradež. Tam jih je sprejel Alojz Senčar in jih pospremil do kozolca, kjer stoji zbirka starega orodja. Otroci
so si ga pobližje ogledali in delili svoje
izkušnje ter poznavanje orodja. Nato je g.
Senčar predstavil še sušilnico sadja; otroci so spoznali postopek sušenja sadja in
se na koncu okrepčali z odličnimi palačinkami in kompotom iz suhega sadja.
Tretji dan je bil dan, ki so ga vsi otroci nestrpno čakali. Obisk Mouse Valley Rancha v Podhojnem Hribu. Maša
in Petra sta predstavili ranč in njihove
konje. Demonstrirali sta krtačenje in
oskrbo konj; kasneje so se v tem lahko
preizkusili tudi otroci. Sledilo je jahanje.
Po štirje otroci hkrati so veselo odjezdili
do bližnjega gozda in nazaj. Kakšno veselje! Kosilo so pojedli kar na ranču in
sledil je lov na zaklad v gozdu. Žal jih je
pri tem ujelo neurje, zato so se odpravili
nazaj v šolo. Tam sta animatorki pripravili športne igre v šolski telovadnici.
Četrti dan so se otroci po zajtrku skupaj z animatorkama odpravili do gradu
Turjak. Otroci so si pod vodstvom ogledali vse prostore gradu in prisluhnili zanimivim zgodbam iz preteklosti. Sledilo je
lokostrelstvo. Najprej jim je Lokostrelski
klub Turjak predstavil opremo in demon-

Podžupan Dejan Zakrajšek: »Počitniško varstvo otrok zagotavlja
varno in zabavno okolje za otroke, medtem ko starši opravljajo svoje
obveznosti ali želijo, da imajo otroci izpolnjene počitnice. To je del
naše vizije, da postane naša občina prostor, kjer so otroci varni,
srečni in ustvarjalni. Organizacija počitniškega varstva je plod
sodelovanja med društvi, občino, šolo in javnim zavodom. Skupaj
smo ustvarili program, ki vključuje kakovostne in izobraževalne
dejavnosti ter spodbuja igro, učenje in socialno interakcijo otrok.«

striral strele z različnimi loki. Nato
so se preizkusili tudi otroci. Ciljali
so s kratke in dolge razdalje. Okrepčali so se s kosilom in se odpravili do bližnje gozdne jase, kjer so
otroci z Marijo Jakopin spoznavali
delo gozdarja/ke. Najbolj zanimivo
se jim je zdelo označevanje in merjenje dreves. V gozdu so se igrali
tudi različne igre in s pantomimo
oponašali živali ter s tem prek igre
spoznavali gozd.
Zadnji dan počitniškega varstva,
je bil dopoldanski program, namenjen vodenemu ogledu Trubarjeve
domačije v družbi Andreja Perhaja
in delavnici izdelovanja miniaturnih
knjižic v izvedbi Zavoda Parnas,
kjer so otroci v »tiskarni« platnico
knjižice potiskali s svojo začetnico imena in tako dobili čisto svojo
lastno izdelano miniaturko. Vrnili so
se nazaj v šolo, kjer jih je po kosilu čakal zaključek. Animatorki sta
otroke razdelili v dve skupini in se
pogovarjali o vtisih minulega tedna.
Svoja doživetja so narisali in skupaj
ustvarili plakat. Teden so zaključili
v telovadnici s socialno igro. Vsak
otrok je podal volno prijatelju in o

njem povedal nekaj lepega. Tako so
skupaj prepletli mrežo prijateljstva.
V petek smo imeli po končanem varstvu za otroke na podružnični šoli Turjak krajši zaključek,
kjer je podžupan Dejan Zakrajšek
sodelujočim podelil manjše pozornosti in zahvale za pomoč pri
izvedbi počitniškega varstva. Predstavniki društev in posamezniki so z
nami delili svoje izkušnje in podali
koristne predloge za prihodnje leto.
Vsi so bili z izvedbo zadovoljni in so
pripravljeni na sodelovanje tudi v
prihodnjem letu, ko bomo poskusili v program počitniškega varstva
vključiti še več lokalnih društev.
Iskreno se zahvaljujemo vsem
društvom in posameznikom za pripravljenost na sodelovanje in izvedbo
posameznih aktivnosti. Zahvala gre
tudi animatorkama, ki sta spremljali
otroke pri vseh aktivnostih in sta v
vmesnem času sami poskrbeli za
kvalitetno preživljanje časa. Hvala
tudi staršem za izkazano zaupanje.
Vsi skupaj se že veselimo počitniškega varstva v prihodnjem letu,
ki bo prav tako kot letos obogateno s pestrim programom za otroke.

Opravičilo!
Ker je letos kar nekaj sprememb na področju dnevnih prevozov učencev, je na začetku šolskega leta prišlo do večjih
zamud in nejasnosti. Vsem staršem in učencem se za nastalo
situacijo opravičujemo.
Občina Velike Lašče in Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Objavljena sta
javna razpisa
za štipendije
v Občini
Velike Lašče
Klara Varga, občinska uprava

Občina Velike Lašče bo v letošnjem
šolskem/študijskem letu prvič podeljevala štipendije iz sredstev
občinskega proračuna. 10. avgusta
2023 je Občina objavila:
• Javni razpis za dodelitev štipendij
nadarjenim dijakom in študentom
v občini Velike Lašče za šolsko/študijsko leto 2023/2024 in
• Javni razpis za dodelitev štipendij
za deficitarne poklice v občini Velike Lašče za šolsko leto 2023/2024.
Štipendije za nadarjene dijake in
študente so namenjene spodbujanju
izobraževanja nadarjenih dijakov in
študentov do višje ravni izobraževanja, spodbujanju pridobivanja dodatnih znanj in kompetenc na različnih
področjih ter izboljšanju zaposljivosti
in aktivnemu vključevanju mladih v
lokalno okolje.
Štipendije za deficitarne poklice se
podeljujejo posameznikom z namenom zagotavljanja ustreznega kadra
na trgu dela glede na povpraševanje
delodajalcev ter spodbujanja vpisa
na vrste in področja izobraževanja,
ki pospešujejo gospodarski razvoj in
izboljšujejo zaposljivost v lokalnem
okolju ter tistih področij izobraževanja, za katere ni dovolj zanimanja.
Višina posamezne štipendije znaša
100,00 EUR na upravičenca mesečno. Dodatne informacije o javnem
razpisu in razpisni dokumentaciji
lahko dobite na telefonski številki
01/7810 377 ali po e-pošti: klara.varga@velike-lasce.si. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na
spletni strani Občine Velike Lašče:
https://obcina.velike-lasce.si/si in na
Občini Velike Lašče.
Rok za oddajo vlog z zahtevano
dokumentacijo je 2. oktober 2023.
TROBLA občinske strani 7

Začasna prometna
ureditev na območju šole
in vrtca v Velikih Laščah
Občinska uprava

Nadaljuje se projekt izgradnje sistema daljinskega
ogrevanja javnih objektov ob Šolski ulici. Z ogrevanjem
na biomaso bomo racionalizirali stroške ogrevanja in
pristopili k trajnostnem načinu oskrbe s toplotno energijo. Ker je projekt, ki bo vključeval ogrevanje za objekte
osnovne šole, vrtca, športne dvorane in stavbe, v kateri
deluje glasbena šola, izredno zahteven, se dela nadaljujejo tudi v jesenskem času.
Zaradi zemeljskih del in z gradnjo povezanega transporta je uvedena začasna prometna ureditev. Uporabnike prosimo za strpnost in razumevanje.

Odprtje športnega
igrišča v Dvorski vasi
Jani Levstik

Pred pričetkom lige v malem nogometu smo v Dvorski vasi
odprli prenovljeno športno igrišče. Zadovoljstvo nad novo pridobitvijo v kraju sta izrazila Jani Levstik, predsednik Športne
zveze Velike Lašče, in Tadej Levstik, predsednik PGD Dvorska
vas – Mala Slevica, ki skrbi tudi za vzdrževanje in upravljanje
športnega igrišča. Slovesno odprtje je obeležili župan Občine Velike Lašče Matjaž Hočevar, ki je s prerezom traku odprl
športno igrišče. Investicija Občine Velike Lašče je vključevala
ureditev odvodnjavanja, utrditev podpornega zidu, preplastitev
igrišča in namestitev novih zaščitnih mrež.
S prenovitvijo igrišča se zagotavlja ustrezne vadbene površine tako za člane PGD Dvorska vas – Mala Slevica kot tudi
za vse druge zainteresirane rekreativce. Ob trenutni preureditvi igrišča v Velikih Laščah je igrišče v Dvorski vasi edino
športno igrišče v občini Velike Lašče z zagotovljeno razsvetljavo za možnost izvedbe športnih prireditev. Po odprtju so
igrišče zasedli tekmovalci lige v malem nogometu, ki ima v
občini več kot 20-letno tradicijo in predstavlja najbolj množično športno tekmovanje v občini.

S kolesom od nature do kulture
Tina Zajc Zver

S kolesom od nature do kulture je ime LAS projekta, ki so ga izvajali
partnerji Občina Loški Potok, Občina Velike Lašče, Lesna zadruga Loški
Potok z. b. o., so. p., Občina Ribnica, Občina Osilnica, Zavod za kulturo in turizem
Kostel, Občina Sodražica, Kolesarsko društvo Melamin, Javni zavod za turizem
in kulturo Kočevje in Občina Dobrepolje in dobili sredstva za sofinanciranje iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 79.798,57 EUR.

S

projektom smo želeli povečati
prepoznavnost območja, povezati
in povečati lokalno turistično ponudbo in spodbujati trajnostno mobilnost
(kolesarstvo).
S pomočjo projekta smo kupili 38
električnih koles, ki so na voljo za izposojo tistim obiskovalcem, ki se želijo
nekoliko bolj lahkotno popeljati po gozdnih stranpoteh, saj jim pri tem pomaga
električni motor. Električna kolesa so na
voljo za izposojo na osmih lokacijah: v
TIC-u Kozolec na Trubarjevi domačiji,
Gostilni pri Kapcu, Občini Sodražica, Rokodelskem centru Ribnica, Turističnem
društvu Osilnica, Zavodu za kulturo in
turizem Kostel in Hostlu Bearlog in na
Klančarjevi domačiji.

Obiskovalci se lahko orientirajo
sami po obstoječih kolesarskih poteh,
ki jih ponujajo že obstoječe kolesarske
karte in označene poti, ali pa si lahko
izberejo poti iz novega digitalnega
kolesarskega vodnika S kolesom Od
nature do kulture. Zamišljen je tako,
da obiskovalcem ponuja spoznavanje
narave in kulture celotnega območja
LAS. Namenjen je tudi povezovanju in
promociji posameznih turističnih točk
in ponudnikov, ki skupaj tvorijo privlačno, trajnostno naravnano destinacijo,
kjer se lahko turisti zadržijo več dni.
Nekateri obiskovalci si želijo tudi
spremstva vodnika, ki jih lahko vodi tudi
po bolj skritih poteh ter jim pokaže tiste
značilnosti kraja, ki jih še posebej zani-

majo. V sklopu projekta smo organizirali izobraževanje za turno kolesarske
vodnike, s katerim so lahko zainteresirani kolesarji pridobili uradno licenco in
naziv turno-kolesarski vodnik pri Planinski zvezi Slovenije; tega izobraževanja
se je udeležilo 11 kolesarjev.
Za ozaveščanje o trajnostni mobilnosti
in uporabi električnih koles so po občinah,
ki so vključene v projekt, potekale tudi delavnice za različne starostne skupine.
Več informacij o ponudnikih električnih koles, o najemu kolesarskega
vodnika, opis povezovalne poti in gpx
sledi kolesarskih tras najdete v digitalnem kolesarskem vodniku, ki je na voljo
na spletnih straneh partnerjev projekta,
na www.las-ppd.si in prek QR kode.

EVROPSKI TEDEN
MOBILNOSTI

16.−22. SEPTEMBER 2023
Klara Varga, občinska uprava

Evropski teden mobilnosti bo tudi
letos potekal med 16. in 22. septembrom. Pod sloganom »varčne poti«
bo izvedenih kar nekaj aktivnosti za
spodbujanje trajnostne mobilnosti.
Slovenska gospodinjstva za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več
denarja. Čeprav je ugotovitev skrb
vzbujajoča, še zdaleč ne vključuje
vseh stroškov motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje
prostorsko potratne infrastrukture do
stroškov nesreč, onesnaževanja in
podnebnih sprememb. Zaradi vseh teh
razlogov Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja odločitev za
racionalnejše načine potovanj. To so

vsi tisti načini, ki sicer na prvi pogled
ponujajo manj prestiža in udobja, a
obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost. Izberimo torej varčnejše poti in
se pogovarjajmo o tem, kakšna bi bila
naša družba, če bi večino poti opravili z javnim prevozom ali se odločili za
eno od oblik aktivne mobilnosti.
Letošnji Evropski teden mobilnosti
bomo v občini Velike Lašče začeli 16.
septembra s Tržnico trajnostne mobilnosti. Cel teden bodo potekale različne aktivnosti v šoli in vrtcu z namenom
otrokom približati pomen trajnostne
mobilnosti. Aktivnosti se izvajajo v
okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE
in so sofinancirane s strani Ministrstva

za okolje, podnebje in energijo v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe. Tudi sami se lahko pridružite
iniciativi Evropskega tedna mobilnosti in v petek, 22. septembra, na dan
brez avtomobila svoj avtomobil pustite doma in se na pot odpravite peš, s
kolesom, z deljenim prevozom ali pa z
uporabo javnega potniškega prometa.

Aktivnosti v
OŠ Primoža Trubarja
Velike Lašče

Tržnica trajnostne
mobilnosti

Aktivnosti v vrtcu
Sončni žarek

• Tematski dan: izlet z vlakom,
avtobusom, peš ali s kolesom
• Medgeneracijski dan za učence
5. razreda v sodelovanju s
starimi starši
• Izvajanje programa Aktivno v
OŠ s Kokoško Rozi za učence
od 1. do 3. razreda
• Aktivnosti na zaprtem delu ceste:
risanje s kredami

Sobota, 16. september
med 8. in 12. uro,
na trgu v Velikih Laščah:

• Velikolaška tržnica
• Predstavitev e–avtomobilov in
poskusna vožnja
• Ustvarjalna delavnica za otroke z
društvom Finta
• Aktivnosti za otroke z gasilci in
policisti
• Predstavitev zemljevida kolesarskih
poti v občini
• Predstavitev obvezne kolesarske
opreme in voden kolesarski izlet
(obvezne predhodne prijave –
Javni zavod Trubarjevi kraji,
tel. št.: 040 505 960)

Varčne poti.

• Tematski dan: izlet z avtobusom
• Ustvarjalna delavnica z društvom
Finta
• Izvajanje programa Aktivno v vrtec z
Belim zajčkom
• Aktivnosti na zaprtem delu ceste:
risanje s kredami in aktivnosti s
poganjalci

Šolska ulica bo na odseku pred
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
v petek, 22. 9. 2023, dopoldne
odprta samo za pešce in kolesarje.

TROBLA občinske strani 10

110 let Kmetijske zadruge Velike Lašče in
30 let Govedorejskega društva Velike Lašče
Dragica heric | foto: Tadej Bavdek

Kmečki praznik se je v soboto, 9. septembra, pri Kmetijski zadrugi Velike Lašče začel z
živinorejsko razstavo in ocenjevanjem govedi in konj. Po slavnostni otvoritvi dogodka
so razglasili šampionski govedi rjave pasme. Šampionka za vime je postala krava Beba,
šampionka razstave pa krava Breza, obe iz hleva Vladimirja Tekavca iz Velikega Osolnika.
Sledile so kmečke igre in druženje ob domačih dobrotah in dobri glasbi.

K

ot je med razstavo in ocenjevanjem
poudaril vodja razstave živali Matija
Rigler iz Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Ljubljana, so bile vse živali lepo
pripravljene za nastop in tudi obiskovalcev
je bilo veliko, kot se za praznik kraja, kjer
prevladuje govedo rjave pasme, spodobi.
Govedo rjave pasme sta ocenjevala Marko
Mlakar iz KGZ Novo mesto in Igor Stanonik iz KGZ Kranj, in sicer v kategoriji brejih
plemenskih telic, prvesnic, mlajših krav in
starejših krav. V kategoriji brejih plemenskih telic je bila najbolje ocenjena krava
Sara rejca Boruta Vašica iz Prhajevega;
druga je bila Zina, prav tako iz hleva Boruta Vasiča, tretja pa Juna rejca Jožeta Debeljaka iz Gornjih Retij. Med prvesnicami
je prvo mesto zasedla Zena rejca Jožeta
Debeljaka; druga je bila Bina rejca Vladimirja Tekavca iz Velikega Osolnika, tretja
pa Zana rejca Boruta Vasiča. Med mlajšimi
kravami je zmagala krava Beba rejca Vladimirja Tekavca; druga je bila Simba rejca
Jožeta Debeljaka, tretja pa Čarla, prav
tako iz hleva Jožeta Debeljaka. V kategoriji
starejših krav je zmagala Breza rejca Vladimirja Tekavca; druga je bila Julka rejca
Boruta Vasiča, tretja pa Čoška rejca Franca
Perhaja iz Malih Lašč. Prava paša za oči je

med vsemi štiridesetimi razstavljenimi živalmi bil plemenjak Oreo in na koncu obe
zmagovalki, to sta šampionka za vime, ki
je postala krava Beba, in šampionka razstave krava Breza, obe iz hleva Vladimirja
Tekavca iz Velikega Osolnika. Pohvalno pri
celotni razstavi živali je bilo tudi to, da so
živali vodili mladi rejci.
V razstavi konj so bili razstavljeni posavci in slovenska hladnokrvna pasma
konj oziroma kobile z žrebeti in žrebci.
Vse zbrane je v uvodnem nagovoru
pozdravil predsednik KZ Velike Lašče Ivan
Levstik, ki je čestitke namenil predvsem
rejcem živali, ki so svoje živali pripeljali na
tokratni kmečki praznik. Poudaril je največje
mejnike v stodesetletni zgodovini zadruge
in pomen kmetovanja zlasti v času, ko nas
pestijo gospodarske in naravne nesreče.
“Vsi se moramo zavedati, da je proizvodnja
zdrave hrane in ohranitev narave naloga
vseh nas, da bodo naši potomci uživali
zdravo hrano in živeli v zdravem okolju,” je
poudaril Levstik. Omenil je uspešne rezultate rejcev, kar je velika zasluga selekcijske
in svetovalne službe ter govedorejskega
društva in ne nazadnje rejcev, ki stroki dodajo svoje znanje in delo. Poudaril je še
sodelovanje z občino, kar je v svojem na-

Na odru za zmagovalce so Borut Vasič,
Marko Gradišar in Jože Debeljak.

Tudi konjev ni manjkalo.

govoru potrdil tudi župan Matjaž Hočevar, ki
je zadružnikom čestital in se jim zahvalil za
njihovo delo ter zaključil z upanjem, da bo
ob praznovanju 120-letnice zadruge v Velikih Laščah že zgrajena nova najsodobnejša
klavnica. Med slavnostnimi sogovorniki sta
svoje čestitke ob 110-letnici KZ Velike Lašče
in 30-letnici Govedorejskega društva Velike Lašče izrazila tudi predsednik Zadružne
zveze Slovenije Borut Florjančič in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman
Žveglič.
Praznik je popestrila povorka več kot
deset konjskih vpreg domačega in sosednjih konjerejskih društev ob spremljavi
dobrepoljskih godbenikov. Obiskovalci
so si lahko ogledali razstavo malih živali,
poizkušali razne dobrote in kaj kupili na
stojnicah Društva za ohranjanje dediščine
Gardež, Društva podeželskih žena Velike
Lašče, Čebelarskega društva in drugih lokalnih ustvarjalcev.
V popoldanskem programu Kmečkega praznika so se mladi pomerili v kmečkih igrah. Tekmovalo je šest ekip. Prvo
mesto je zasedla ekipa Krpani, drugi so
bili Ježki, tretji pa Minerci 1. Po veselih in
zabavnih igrah se je druženje nadaljevalo
še ob zvokih ansambla Top Trio.

intervju:
Ivan Levstik, predsednik
KZ Velike Lašče

Zadruga je temelj razvoja
kmetijstva v občini
Dragica Heric | foto: Dragica Heric

Ivan Levstik se je na Kmetijski zadrugi Velike Lašče zaposlil na mestu odkupa živine.
Predsednik zadruge je od leta 1992; v letih od 1997 do 2020 je bil hkrati tudi direktor
zadruge. Pred nekaj leti se je upokojil; še vedno pa je predsednik in zastopnik vseh članov,
kmetov. Ker je sam kmet, gospodar ekološke kmetije Levstik v Dvorski vasi, na kateri
redijo govedo za prirejo mleka in pitance, dobro pozna težave, ki jih je v kmetijstvu vedno
več. V avtomobilu je vedno imel obleko s kravato in delovni kombinezon.
Še je živ spomin na veliko in častitljivo
praznovanje stoletnice Kmetijske zadruge Velike Lašče, ko ste izdali tudi
obširen zbornik, ki predstavlja njeno
celotno zgodovino. Letos pa zadruga
praznuje že 110 let delovanja. Spomniva na le nekaj zgodovinskih mejnikov!
V bistvu se je zadružništvo na velikolaškem začelo vsaj deset let prej pred
letom 1913 – letom, ki so si ga naši predniki vzeli kot za rojstni dan ustanovitve
zadruge v Velikih Laščah. Takrat je bila
namreč gospodarska kriza; zemlja je bila
malo vredna; tudi v Velike Lašče je prišla
železnica in z njo so prišli ceneno ameri12 intervju TROBLA

ško žito, industrijski izdelki, tobak, kava,
svila in drugi izdelki, ki pa so tudi stali.
Tako so si številni kmetje sposojali denar
pri bogatih ljudeh: trgovcih, gostilničarjih,
notarjih …, ki pa so imeli visoke obresti,
tudi do 20 %, in marsikatera kmetija je zaradi vračanja posojila ostala brez vsega.
Tako je velikolaški kaplan Anton Mrkun
leta 1903 ustanovil hranilnico in posojilnico, ki je nastala po Reiffeisenovih načelih
o organiziranju kreditnih zadrug z nizkimi
deleži in neomejenim jamstvom, kar je
širil dr. Janez Evangelist Krek. V ustanovljeni hranilnici in posojilnici so si kmetje
ugodno izposojali denar.

Prebivalstvo je naraščalo in potrebovali so hrano. Na podeželju je bilo vsaj
80 % kmečkega prebivalstva; večinoma
so bile samooskrbne kmetije; nekatere so bile tudi večje in so svoje pridelke
prodajale ter si za razvoj denar izposojale v izposojevalnici in hranilnici oziroma
prihodke tudi hranile v njej. Z namenom
spodbuditi živinorejo, prodajo živine in živalskih izdelkov je bila leta 1913 ustanovljena Živinorejska zadruga Velike Lašče.
Naloge zadruge so bile skrbeti za nakup
plemenskih živali, skrbeti za skupne pašnike in za plemensko živino, prirejati živinske razstave, posredovati prodajo in

KZ Velike Lašče ima
115 članov in zaposluje
okoli 60 delavcev.
Vodi jo devetčlanski
upravni odbor, nadzira
pa nadzorni odbor, ki
šteje 4 člane.
nakup živine ter voditi potrebne knjige,
rodovnik. Po prvi svetovni vojni je zadruga dobro napredovala, Velike Lašče so
postale pomemben živinorejski center
s sivo rjavo pasmo govedi. Leta 1948 so
ustanovili zadruge v Robu, Turjaku, Karlovici; tudi v moji rodni vasi Dvorski vasi, so
bili zametki zadruge oziroma sadjarske
sekcije, ki sicer ni zaživela. Leta 1961 so
se vse zadruge na območju združile v KZ
Velike Lašče, katere naloga je bila, da
razvija in pospešuje vse panoge kmetijstva na svojem okolišu.
Poleg Živinorejske zadruge je bila v
Velikih Laščah tudi Mlekarska zadruga, kajne?
Z razvojem živinoreje se je povečala
mlečna proizvodnja in izkazala se je potreba po organiziranem odkupu mleka.
Kmetje so začeli voziti mleko v Ljubljano
in leta 1928 je bila ustanovljena še Mlekarska zadruga. V letih 1932 in 1933 se
je odkup mleka povečal na 500 litrov in
poleg trapista so izdelovali edamski sir
v obliki salame ter roquefortski sir, ki je
zorel v znani podzemeljski Dolšinatovi
jami v Velikih Laščah. V drugi svetovni
vojni je bila mlekarna uničena in po letu
1945 se Mlekarska zadruga ni obnovila;
odkup mleka pa je prevzela takrat že
ustanovljena Kmetijska zadruga Velike
Lašče. Stara mlekarna je bila delno obnovljena kot zbiralnica. Leta 1960 so bile
že prisotne Ljubljanske mlekarne, ki so
sezidale nov objekt in ga usposobile za
izdelavo ementalca. Kasneje so namesto
njega začeli izdelovati sir grojer, ki so ga
poimenovali v Laščana in je bil pravi sir za
sladokusce.
Zakaj kmetje niste preprečili ukinitev
mlekarne ali jo celo kupili?
Bila je ideja, da bi kupili mlekarno, ko
se je prodajala, vendar je bila cena previsoka in mlekarna se je leta 1990 zaprla;

lastniki so opremo in stroje za predelavo
prodali in prav tako zgradbo, ki je s prodajo dobila nov namen.
V zadrugi je bila tudi ideja združitev
velikolaške in kočevske klavnice?
Vedeli smo, da dve klavnici na območju ne bosta preživeli. Žal je združitev
omenjenih klavnic v eno propadla. Kočevsko klavnico z nekaj let starim predelovalnim obratom so zaprli in objekte prodali. Tako je naša klavnica ostala edina na
tem območju in je za našo glavno kmetijsko panogo živinoreje oziroma govedoreje zelo pomembna. Naslednji dve najbližji
klavnici sta Škofja Loka in Kamnik.
Kaj se je zgodilo z zadružnim obratom
v Karlovici?
Leta 1968 je bil obrat v Karlovici ukinjen, ker je delal izgubo. Takrat so bili
pod zadrugo tudi gozdarji; imeli smo
svojo pospeševalno službo, selekcijsko
službo; izvajali smo različne agrarne operacije in imeli svoje obrate, kar je država
finančno podpirala. V odprtih hlevih, kar v
tistih časih za živino ni bilo primerno, saj
so bile zime zelo hude, je bilo 200 glav
živine. Vole za pitanje so vozili s Hrvaške;
krme je bilo dovolj na tako imenovanih
družbenih zemljiščih, ki so bila v glavnem
zaplenjena od kmetov.
Kljub vsemu se je kmetijstvo takrat
razvijalo?
V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja
so gradili hleve, nabavljali stroje; v zadrugi so prodali desetkrat več gnojil, kot
jih prodajo danes. S prodajo štirih bikov

si lahko kupil traktor. Vse, kar se je pridelalo, se je brez težav in po dobri ceni
prodalo. Delavec je z eno plačo kupil prašiča, ki ga je imel za lastno porabo. Danes
prašiča dobiš že za 200 evrov.
Prelomno leto za zadružništvo je bilo
leto 1992, ko je bil sprejet nov zakon
o zadrugah.
Ja, takrat so kmetje s svojim deležem postali lastniki zadruge in tako je še
danes. Vložek za članstvo je danes 373
evrov. V letih po 1992 se je včlanilo okrog 150 kmetov, danes pa zadruga šteje
110 članov in ima 60 zaposlenih. Člani so
kmetje in tudi nekaj zaposlenih, ki imamo
kmetijo, kot sem sam.
Zadruga ima danes odkup živine, mleka in lesenih palet ter storitev klanja.
Živine je na območju vedno manj. Ali
to pomeni, da odkupite vedno manj
živine?
Ena tretjina odkupljene živine je iz občine Velike Lašče, dve tretjini pa prihaja s
širšega območja osrednje in jugozahodne
Slovenije. Del odkupljene živine je namenjen potrebam lastne klavnice, ostali del
pa za kupce iz Slovenije in Italije. Zakol za
lastne potrebe izvajamo izključno na živalih iz lokalnega območja, ki je pod kontrolo sheme izbrane kakovosti Slovenije.
V to shemo je vključenih 260 kmetijskih
gospodarstev. Meso naše klavnice je na
voljo v zadružnih poslovalnicah v Velikih
Laščah, Novi vasi, Starem trgu pri Ložu in
v Loškem Potoku. Za prodajo mesa v naših trgovinah v zadnjem času zakoljemo
tedensko le tri bike.
TROBLA intervju 13

Majhne trgovine
v kraju niso za to,
da bi zaslužile, pač
pa za to, da služijo
podeželskemu
prebivalstvu.
S temi trgovinami se ne
kujejo dobički, pač pa
se ohranja podeželje.
Naša najmočnejša dejavnost, ki nam
prinaša največji prihodek, je storitev klanja, kar predstavlja več kot 70 % vseh
zakolov. Še pred nekaj leti smo letno v
naši klavnici skupaj zaklali 3.000 živali;
kmalu se bo ta številka razpolovila, in to
na račun zmanjšanja staleža živali oziroma prenehanja kmetovanja. Kmetij, ki so
letno zaklale eno ali dve živali, ni več. V
klavnici lahko koljemo ekološko in konvencionalno, čeprav je ekoloških zakolov
zelo malo oziroma jih sploh ni, ker prodaja ekološkega mesa ni zaživela.
Se stalež živine še vedno zmanjšuje?
Stalež živine se zmanjšuje zaradi nizkih
cen govedi, zadnjo zimo tudi zaradi lanske suše in trenda vedno manjše porabe
mesa. K sreči pri nas še ni zaznati manjše
potrošnje mesa. Debele krave in telice prodajamo tudi v Italijo, ker so cene nekoliko
višje. Pred leti smo odkupovali tudi žrebeta
in odrasle konje, a se je to povsem ustavilo zaradi padca cen. Rejo konj so imeli v
glavnem rejci ob reji goveda, a se je ta v
zadnjih letih zmanjšala za skoraj 80 %.
Ali otroci v vrtcih in šolah v Velikih Laščah jedo domače meso in pijejo domače mleko?
Zelo smo se trudili, da bi meso naših
rejcev prodajali v šole, tako ekološke kot
konvencionalne reje, a do tega ni prišlo.
Nekaj mleka kupujejo direktno od našega
kmeta, preko zadruge ne.
Kako je z odkupom mleka? Je glede
na zmanjševanje števila kmetij mleka
manj?
Kmetijska zadruga mleko odkupuje
od nekaj proizvajalcev na območju Velikih Lašč, kot tudi iz Loške doline, Nove
vasi in Cerknice. Letna odkupimo približno 1.100.000 litrov mleka. Še pred nekaj
14 intervju TROBLA

leti je bilo proizvajalcev 20; danes jih je
le deset, od tega sedem v občini Velike
Lašče, ostali pa iz prej omenjenih krajev.
Količinsko je mleka enako, a s to razliko,
da je bila to prej količina mleka le od velikolaških proizvajalcev, danes pa ga odkupujemo iz širšega območja.
Glede na padanje cen mleka in višjih
stroškov prireje je vprašanje, kako dolgo
bodo kmetje še vztrajali s prirejo mleka.
Od bogatega odkupa suhe robe zadruga odkupuje le še palete?
Tradicijo velikolaškega zadružništva
je vseskozi spremljal tudi odkup lesnih
proizvodov. Po odcepitvi od jugoslovanskih trgov smo bili prisiljeni opustiti to
dejavnost; ostal nam je le še odkup za
palete. Pri odkupu poskrbimo za prevoz z
našim vozilom. Tedensko prodamo kamion ali dva palet.
Če se vrneva h klavnici. Po dolgem iskanju ustrezne lokacije za novo klavnico lokacijo imate. Kako daleč ste z
izgradnjo nove klavnice?
Za klavnico smo v 15 letih imeli že sedem lokacij. Povsod so se pojavljale določene težave. Prebivalci so podpisovali
tudi peticije, s katerimi so nasprotovali
preselitvi klavnice na predlagano lokacijo. Z izgradnjo industrijske cone Ločica na
Turjaku pa je le prišlo do nakupa 60 arov
velikega zemljišča, na katerem bi v prvi
fazi zgradili novo klavnico, v drugi pa še
predelavo in trgovino za prodajo. Pri pridobivanju vse potrebne dokumentacije
za izgradnjo klavnice se je zataknilo pri
zahtevi, da moramo imeti svojo čistilno
napravo, za katero je potrebnih veliko

različnih soglasij in še investicija se podraži za približno milijon evrov.
Koliko bo stala izgradnja nove klavnice?
Niti približno si ne upam napovedati
vrednost investicije. V 15 letih in v zadnjih
5 letih, odkar smo kupili zemljišče, se je
vse tako podražilo, da bomo po pridobljenem gradbenem dovoljenju začeli z
zbiranjem novih predračunov in takrat
bomo poznali vrednost investicije. Vsekakor pa računamo na pridobitev evropskih
sredstev na enem od investicijskih razpisov.
Zakaj je bila v juliju in avgustu zaprta
klavnica?
Klavnica je bila zaprta dva meseca in
pol zaradi nujnih vzdrževalnih in posodobitvenih del, kot to delamo vsako leto v
poletnem času, ko delavci v klavnici koristijo tudi letni dopust in je zaradi višjih
temperatur tudi najmanj zakolov.
Odkup vseh pridelkov se zmanjšuje.
Kaj to pomeni za kmetijstvo na območju?
Šlo bo samo še na slabše, če bomo
šli v tej smeri, kot gremo, vsaj kar zadeva
kmetijske politike. Mi ne moremo konkurirati na primer z Madžarsko, tudi ob
subvencijah, ki jih kmetje prejmemo. Pri
nas ni mogoče, da bi na 10-hektarski njivi
pridelali koruzo za silažo, ker takšnih njiv
nimamo. Z naraščajočo divjadjo so samo
še pašniki, pa še na pašnikih se namesto
rejnih živali pase divjad in srnjad, domače
živali pa napadajo divje zveri, kot so medvedi in volkovi.

Zadruga je močna v trgovinski dejavnosti.
Za celotno prebivalstvo imamo na voljo sedem trgovin, ki stojijo v krajih Velike
Lašče, Turjak, Rob, Loški Potok, Nova vas,
Stari trg pri Ložu in Babno Polje. Štiri trgovine so last zadruge, tri trgovine pa imamo v
najemu. Poleg naštetih trgovin imamo tudi
potujočo trgovino, ki oskrbuje prebivalstvo
jugozahodne Slovenije. Imamo tudi trgovino z repromaterialom, ki je namenjena
za oskrbo kmetov in vrtičkarjev, trgovino s
tekstilom in dva gostinska lokala.
Trgovine v manjših krajih izkazujejo
negativno stanje. Zavedamo se, da je
potreba po živilih tudi v odročnih krajih
za obstoj prebivalstva velikega pomena,
zato vztrajamo na teh področjih. Zavest
zadruge je, da je potrebno prebivalcem
služiti ne glede na poslovni izid posamezne prodajalne.
Kaj bo s trgovino v Robu?
Čeprav sam ne podpiram, da se trgovina zapre, se je upravni odbor odločil,
da se trgovina v Robu in v Babnem Polju s 1. januarjem prihodnjega leta zapre.
Vodstvo zadruge sicer išče morebitnega
prevzemnika franšize Mercator, da bi
krajani vseeno imeli trgovino z živili, a zaenkrat še neuspešno.
Kakšna je ponudba trgovine z repromaterialom?
Največ se še vedno proda krmil in gnojil, čeprav se je slednje v zadnjih desetletjih zmanjšalo za desetkrat. Kmetje zaradi
bližine pri nas kupujejo rezervne dele strojev ali manjše stroje po naročilu. Trgovino
želimo še bolj založiti z določenim materialom, ki ni namenjen izključno za kmeto-

vanje. Predvsem pa v Laščah pogrešamo
trgovino z gradbenim materialom, in to bo
dopolnitev naše ponudbe v prihodnje.
Trgovine z živili bi si želeli dopolniti s
pridelki in predvsem izdelki naših članov.
Toda ne moremo poslovati z gotovino, na
primer pri medu, oziroma se s predelavo
oziroma dopolnilno dejavnostjo na kmetiji
sploh nihče ne ukvarja.
Kako posluje potujoča trgovina?
Potujoča trgovina ne posluje z dobičkom, a k sreči tudi ne z izgubo.
V preteklih letih je zadruga imela kar
precej investicij!
Zadruge od ustanovitve po zakonu o
zadrugah poslujejo pozitivno. V tem času
se je zgradil ZTC v Velikih Laščah; prenovili
smo več trgovin, kupili trgovino v Loškem
Potoku, avtomobil za potujočo trgovino,
računalniško opremo in programe ter kupili zemljišče v industrijski coni Ločica, za
kar smo vložili 3 milijone evrov in s tem povečali kapital zadruge. Z letnim prometom
več kot 9 milijonov evrov se zadruga uvršča v največje zadruge v osrednjem delu
Slovenije, kamor spada sedem zadrug.
Ocenjujem, da je kmetijska zadruga glavni dejavnik za krepitev gospodarske moči
svojih članov; prav tako pa s svojimi storitvami prispeva k razvoju kmetijstva tako v
občini kot tudi v širši regiji.

Glavne storitve
zadruge so odkup
mleka, živine in lesnih
palet, storitev klanja in
trgovina.

Je poleg izgradnje nove klavnice v načrtu še kakšna druga investicija?
Ker se gradnja klavnice zavlačuje,
smo se skupaj z občino Nova vas odločili
za izgradnjo nove zgradbe, v kateri bo v
spodnjih prostorih naša zadružna trgovina
z živili; v zgornjih bo občina zgradila neprofitna stanovanja. Zaradi lanskoletnega nekoliko slabšega poslovanja pa dokončna
odločitev o tej investiciji še ni potrjena.
Zadruga ima kar nekaj praznih zgradb
in glede na zapiranje trgovine v Robu
jih bo še več. Kaj boste z njimi?
Res je, v središču Velikih Lašč je del
zgradbe, kjer smo pred izgradnjo ZTC-ja
imeli upravo; zaenkrat je prazno. V stavbi
na Karlovici sta še trgovina in lokal v najemu. Tudi v Robu, kjer so šola, stanovanje,
naša trgovina, ki jo bomo zaprli, in prostor, ki ga ima najet zasebnik, je že več
časa prazen prostor tam, kjer je bila pred
leti pošta. V primeru slabega vremena se
v prostoru zadržujejo učenci podružnične
šole Rob v času, ko čakajo na šolski prevoz. To se mi zdi dobro izkoriščen prostor.
Imamo kar nekaj premoženja, ki bi ga bilo
mogoče izkoristiti v primeru investicije.
Zadruga je največja gospodarska
družba v občini; ima največ zaposlenih. Kako jo vidite čez deset let?
Kot sem že povedal, v kmetijstvu svetle prihodnosti ne vidim. Če bo šla kmetijska politika v trenutni smeri naprej, se
bodo kmetije še bolj zapirale, kot se že.
Kmečki prostor obvladujejo upokojenci;
mladih ni ali pa jih je zelo malo in pokrajina se bo zaraščala. Mogoče bo ostalo
nekaj večjih kmetij, ki jih bodo kosili z velikimi stroji, kar ne zaobseže vseh mejic,
ozkih delov parcel in zaraščenost se bo
iz leta v leto večala. Vprašljiva bo pridelava hrane in ohranjenost krajine. Velik
problem kot povsod po Sloveniji je tudi v
občini Velike Lašče in na širšem obočju
velika razdrobljenost površin. Namesto
da bi kmet imel tri do pet parcel, jih ima
30 do 50.
Kakšna je prihodnost govedoreje na
velikolaškem?
Območje Kmetijske zadruge Velike Lašče leži na meji med Dolenjsko in Notranjsko
pokrajino. Zadnji podatki kažejo, da se od
celotne površine, ki meri 103 km, za kmetovanje uporablja okoli 18 % površin v skupni
izmeri približno 1.800 hektarjev. Območje
TROBLA intervju 15

Zadruga si pri odkupu
mleka in živine vzame 3 %.
večinoma pokriva gozd; od kmetijskih površin prevladuje travnati svet v izmeri 1.700
hektarjev; le 100 hektarjev je njiv, ki so namenjene pridelavi silažne koruze in drugih
kmetijskih oziroma poljedelskih rastlin za
samooskrbo.
Posledica take obdelave je, da je v večji meri zastopana govedoreja. Okoli 1500
glav živali je govedi vseh starosti; 140 glav
je konj in žrebet in 550 je glav drobnice. V
zadnjih letih smo priča zapiranju kmetijskih
gospodarstev in posledično pada oskrba z
domačo hrano. Glavne ovire so prevelika
parcelna razdrobljenost, visoka starost lastnikov kmetij in vedno več nosilcev kmetije, ki se s kmetovanjem ne ukvarjajo, a
so upravičeni do nepovratnih kmetijskih
sredstev. V zadnjem času kmetovanje
postaja moteč faktor za okolico, saj vaško
jedro pridobiva značaj uporabnih bivalnih
prostorov. Kmetije bi se morale ustvarjati
in razvijati na obrobju vaškega prostora,
vendar za preselitev kmetij ni primernih
občinskih planov. Zaradi dveh naštetih dejavnikov velikolaški kmetje ne bodo zdržali
pritiska prepoceni ovrednotenih proizvodov, saj še zdaleč nimajo enakih pogojev
kot drugi kmetje v EU.
Imate kakšen predlog rešitve omenjenih problemov?
Kmetijska politika bi morala imeti več
posluha za ohranjanje podeželja in kmetijstva. Kmet je premalo cenjen. Po mojem
bi v šolah učenci morali imeti predmet, v
katerem bi v teoriji in praksi spoznali pridelavo hrane. Predvsem pa bi otrokom
starši in vzgojitelji v šolah in vrtcih morali
privzgojiti, da bi imeli večje spoštovanje
do zemlje, kmeta in pridelave hrane.
Ali občina dovolj podpira kmetijstvo?
Vem, da občina v proračunu nima
veliko sredstev. Če bi se vsi župani podeželskih občin združili in od države zahtevali
več sredstev za ohranjanje podeželja, za
pridelavo hrane, bi bilo denarja več. Po
drugi strani bi morali razvijati tudi gospodarstvo, da bi bili ljudje zaposleni in hkrati
še imeli dve do tri ure časa na dan, da bi
ohranili majhno kmetijo. Pri tem bi morala
pomagati tudi kmetijska svetovalna služba,
ki bi predvsem majhnim kmetijam ponudila
16 intervju TROBLA

perspektivo in pomagala poiskati možnosti, kam in koliko naj vlagajo. Če nekdo zgradi velik sodoben hlev, a nima naslednika, je
to lahko prevelika investicija.
Bili ste tudi v odboru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. Kako ste zagovarjali vaše
člane, sovaščane, kmete?
V vseh teh organih je izredna nemoč
v odnosu do državnih uradnikov in sprejemanju zakonov. Vsi zakoni, ki so predlagani, so stanovskim organizacijam običajno
dani le dan pred sprejetjem. Četudi smo
pravočasno dali pripombe, povečini le-te
niso bile upoštevane. Mi nimamo časa, da
bi se s kolesi vozili po Ljubljani. Mislim, da
bi morali v parlamentu poleg ženske kvote imeti tudi kmetje svojo kvoto, da bi bilo
več zdrave kmečke pameti pri sprejemanju zakonov in pravil. Spomnimo se, kako
opevana sta bila kmetijstvo in pridelava
hrane v času covida-19. Danes o tem ne
govorimo več, saj so trgovske police polne izdelkov iz tujine in ni nobene bojazni,
da ne bi bile tudi v prihodnje. Včasih imam
občutek, da je kmetijstvo nebodigatreba,
saj hrano lahko pripeljemo iz tujine.
Na območju je tudi velik problem z
divjadjo in zvermi. Kakšna je rešitev?
Večji odstrel. Z lovci je nenehna borba. Enega medveda odstreliti je zelo velik
problem, kmet pa lahko vsak dan porabi ure in ure časa, da nadzira, kontrolira
in popravlja škodo na pašnikih, ki mu jih
dnevno naredijo divje živali. Vedno večji
problem pri obdelovanju kmetijskih površin in reji živali so tudi številne okoljevarstvene organizacije.
Kako velika je vaša kmetija?
Kmetija obsega dvanajst hektarjev obdelovalnih površin; okrog tri hektarje imamo še v najemu. To so travniki in pašniki; v
lasti imamo tudi dvanajst hektarjev gozda.

V hlevih oziroma na pašnikih je dvajset
glav živine, od tega je deset molznic; ostalo so mlade živali, telice za obnovo črede
in teleta za pitanje bikov do 24 mesecev
starosti, ko gredo v zakol. Glavni prihodek
je mleko, saj letno oddamo 30.000 do
35.000 litrov mleka. Živali so v prosti reji.
Kmetija je bila pred desetletji iz središča
Dvorske vasi preseljena na rob vasi. Upam,
da bo kmetijo tudi kdo prevzel, zagotovo
pa ni dovolj velika, da bi dala vsaj eno delovno mesto, tako kot ni dala nama z ženo,
ki sva kmetovala ob službah. Seveda pa si
želim, da bi mladi ohranili kmetijo.
Ste 110-letnico že praznovali ali še sledi?
Praznovanja, kot smo ga imeli ob
100-letnici ne bo. Sto let je le sto let. Takrat smo imeli veliko razstavo živine; vrsta
dogodkov je bila namenjena naši dolgi
in bogati zgodovini, ki jo predstavlja 370
strani dolg zbornik. Tukaj se moram še
enkrat posebno zahvaliti bivši sodelavki
Anici Debeljak, avtorici zbornika z naslovom Prava pot – zbornik velikolaškega
zadružništva. Na zadrugi je bila zaposlena celih 40 let. Svojo službeno pot je začela v zadrugi in jo tudi končala. Zbornik
je pomembno delo, ki bo tudi za naslednje generacije. Po Aničini upokojitvi je
računovodstvo v zadrugi prevzela Magda
Petrič, ki je prav tako že upokojena in ki ji
gre vsa zahvala za njeno delo.
Hvala tudi vam za pogovor in vse dobro naprej!

Zadružna zveza
Slovenije vsako
leto na kmetijskoživilskem sejmu Agra
v Gornji Radgoni
podeljuje priznanja
zadružnikom,
zadružnim delavcem
in zadrugam. Tako kot
je pred desetimi leti KZ
Velike Lašče prejela
priznanje ob častitljivi
100-letnici, je letos
prejela priznanje za
uspešno delovanje ob
110-letnici.

TROBLA intervju 17

Poletje na Trubarjevi domačiji
Poletna muzejska noč

Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji | foto: Domen Jugovar

Poletje na Trubarjevi domačiji se že več let zapored
uradno prične s Poletno muzejsko nočjo, največjo
promocijsko akcijo slovenskih muzejev in galerij.
Letos je ta potekala v soboto, 17. junija.

T

rubarjeva domačija je bila s svojimi
stalnimi postavitvami in aktualno
likovno razstavo Trubarjevi kraji: Josip
Stritar in likovna kritika odprta med 18.
in 23. uro. Sicer pa je bil zagotovo eden
od vrhuncev večera koncert Big Ban-

Solist na vokalu,
odlični Ivan Adroić
iz Zagreba.

18 kultura TROBLA

da in Pihalnih orkestrov Glasbene šole
Ribnica: La Fiesta Grande »Por Amor« s
posebnimi gosti s Kube, Hrvaške, Slovenije in mehiško zasedbo Mariachi Los
Caporales. Kot so napovedovali ravnatelj glasbene šole Franci Malavašič,

Rolando Salgado

vodja projekta profesor in dirigent Andrej Štrekelj in sodelujoči glasbeniki, je
bil koncert edinstvena priložnost za doživetje manj poznanih, a zelo zanimivih
pozitivnih vibracij z drugega konca sveta – s Kube, iz Mehike in drugih držav.
Koncert je otvoril Big Band Glasbene šole Ribnica, ki deluje projektno od
lanskega aprila pod vodstvom Andreja
Štreklja. V njem sodelujejo učenci, bivši
učenci, učitelji ter seveda drugi odlični gostje. Z njimi so zaigrali tudi izjemni tolkalci:
Acliet Cruz Artega, Leonel Salazar, svetovni znani Rolando Salgado in Črt Pšeničnik.
Sledil je nastop otroškega pihalnega
orkestra glasbene šole, v katerem igrajo učenci od 1. do 3. razreda, preden se
pridružijo pihalnemu orkestru. Zasedba
deluje že tretje leto; od začetka ga vodi
profesor in dirigent Luka Logar.
Mehiško obarvan del je pripadal zasedbi Mariachi Los Caporales, ki je s svojimi mehiškimi melodijami v značilni opravi dodobra ogrela občinstvo. Skupina
je prvič nastopila s pihalnim orkestrom

Na muzejsko noč so gledalci napolnili otok na Rašici.

KAKO JE
VATIKAN POSTAL
LEVSTIKOV DOM
Razstavo Kako je Vatikan postal
Levstikov dom si boste lahko ogledali v času
Tržnice trajnostne mobilnosti, ki bo potekala v
sklopu projekta ETM v

Big Band Glasbene šole
Ribnica z dirigentom
prof. Andrejem
Štrekljem.

glasbene šole, ki deluje že dolga leta; celo desetletje ga
je vodil Vanjo Tomc, sicer profesor klarineta, zadnjih nekaj
let pa ga vodi dirigent Andrej Štrekelj. Najprej je zazvenela
skladba Por Amor, ki je bila še bolj posebna, saj jo je spremljal tudi solist na vokalu, odlični Ivan Adroić iz Zagreba.
Sledile so vsem znane skladbe Besame Mucho,
Desperado in Havanna. Kot pa veleva že tradicija vseh
nastopov orkestrov Glasbene šole Ribnica, se je tudi na
Trubarjevi domačiji celoten večer zaključil z »ribniško himno« Veseli Ribnčan ob obveznem sodelovanju ravnatelja
Francija Malavašiča na harmoniki. Po koncertu je sledila
zakuska v mehiškem slogu.
Bil je izjemen koncert z izjemnimi sodelujoči, zato
vsem še enkrat iskrene čestitke in iskrena zahvala.
Poletne muzejske noči pa seveda še ni bilo konec.
Že tradicionalno se je nadaljevala s predavanjem Andreja Perhaja v Trubarjevi spominski sobi. Tokrat je bilo posebno, saj je bilo predvsem namenjeno Josipu Stritarju in
njegovem delu. Konec koncev se to spodobi v letu, ko
praznujemo 100. obletnico smrti Josipa Stritarja.

soboto, 16. septembra,
od 8. do 12. ure.
Vodenje po razstavi bo
ob 10. uri.

Levstikov dom je še danes osrednja
stavba na velikolaškem trgu.
Zgrajen je bil po drugi svetovni vojni na
porušenih temeljih nekdanje mogočne
Grebenčeve hiše, imenovane Vatikan. V njej so
se dogajale številne dejavnosti. Raznovrstnost
le-teh se je nadaljevala tudi v povojnem času.
Dom je v desetletjih prerasel svoje prvotno
poslanstvo, usmerjeno v zadružništvo, kulturne
in izobraževalne dogodke. Postal je povezovalno
središče velikolaške dežele, zgrajen iz
skupnosti in za skupnost.
Vstop je prost!
Za ogled razstave lahko stopite v stik z nami
preko telefonske številke 01/7881-006 ali po
elektronski pošti info@trubarjevi-kraji.si.

Zasedba Mariachi
Los Caporales

Plesalki
Katarina Škrjanc
in Nataša Ipavec.

TROBLA kultura 19

Uspešno izpeljani trije poletni koncerti na
Trubarjevi domačiji
Tretji in zaključni koncert smo na
Stella Vlašić, Javni zavod Trubarjevi kraji | foto: Andreja Mihelič, Stella Vlašić

Trije različni glasbeni izvajalci in trije popolnoma
različni glasbeni žanri – vsakič z vrhunsko predstavo in
zelo dobrim obiskom!

N

a začetku bi tako lahko povzeli
letošnji glasbeni festival in tri koncerte nastopajočih na odprtem odru
Trubarjeve domačije.
Glasbeni festival smo odprli v petek,
30. junija, z elegantno glasbeno-scensko
predstavo Musica Viva sopranistke Petre
Vrh Vrezec in baritonista Ala Vrezca, ki
ju je na klavirju spremljal Tadej Horvat.
Skozi preplet glasov in domiselno kostumografijo Matica Velerja je v svet narave
obiskovalce popeljala tudi spretno izbrana foto-video produkcija, ki je ponazar-

jala neomajne lepote narave. Sponzorja
koncerta sta podjetji DAFIN, d.o.o. in Bitis, storitvena družba, do.o.
14. julija je bil naš gost vipavski raper Smaal Tokk, ki je velikolaškemu
občinstvu že znan, a smo ga kljub temu
v naše kraje povabili še enkrat. Na vabilo se je z veseljem odzval. V okviru
90-minutnega nastopa nas je zabaval
s humornim besedilom v vipavskem
dialektu, ki ga je sicer zelo težko razumeti, a se nam je na koncu zdel čisto
enostaven.

METAMORFOZE
OLJKE V PESMIH

petek, 15. septembra 2023, ob 19. uri
v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji.
Čudovite impresije oljk slikarke Žive Agrež so navdihnile literate vrhniške skupine in nastale so pesmi, ki so skupaj s slikami izšle v knjižici
Metamorfoze oljke. Na dogodku bo predstavljena razstava slik, ki jo
bosta pospremila branje poezije in glasbeni program v izvedbi Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče.

Sodelovali bodo: slikarka Živa Agrež.

Avtorji/_ce pesmi: Nataša Bregant Možina, Jože Brenčič, Irena Holozan,
Matjaž Ocepek, Metka Jančec Osojnik, Marija Malovrh, Bernarda Mrak
Kosel, Jože Omerzu, Rozka Saje – Rozi, Marija Vesel, Milan Žniderič ter
mentorica literarne skupine in urednica mag. Ana Porenta
Javni zavod Trubarjevi kraji

20 kultura TROBLA

Trubarjevi domačiji h koncu privedli z
nastopom glasbene zasedbe SaGaDuDaB, ki smo jo 28. julija gostili z razširjeno zasedbo deFonos. Predstavili so se
z avtorsko instrumentalno glasbo, kjer
smo bili lahko priča posebnim tehnikam
igranja na saksofon, trobento in bas kitaro. V ozadju je za akustično spremljavo
skrbel odlični izvajalec na klaviaturah. Z
nekoliko drugačno glasbeno zvrstjo so
nas popeljali v plesne ritme in tako poskrbeli za odziv, ki smo ga bili še posebej
veseli. Ambient Trubarjeve domačije je
ponovno dokazal, da je kos predvsem
manjšim, intimnejšim koncertom, ki jih
v prihodnosti zagotovo ne bo manjkalo.
Hvala vsem, ki ste prišli in s prisotnostjo popestrili letošnjo sezono glasbenega festivala.

Poletna šola slikanja z
Veljkom Tomanom

Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji | foto: Barbara Pečnik in Stella Vlašić

Veljko Toman je slikar, grafik in restavrator-konservator,
ki je z domačijo povezan na različne načine že vse od
njenega začetka; sodeluje na tradicionalnih likovnih
srečanjih Trubarjevi kraji in nasploh rad prihaja v naše
kraje. Veljko je tudi odličen mentor, zato sploh ni bilo
vprašanje, ali bomo privabili dovolj tečajnikov in tečajnic.
No, na koncu je bila zasedba popolnoma ženska.

O

snovna tematika delavnice je bilo
slikanje z akrilnimi barvami na slikarsko platno. Sprva, ko je malo nagajalo vreme, so ustvarjalke slikale tihožitje,
kasneje pa se nam je uspelo preseliti v
naravo, kjer so prišli na vrsto krajina in
motivi značilnih stavb domačije. Ob vsakem srečanju je Veljko najprej predstavil
na platnu svoja izhodišča in nato tečajnice prepustil lastni domišljiji. Nastalo
je lepo število slik, podobnih motivov, a
vendar tako drugačnih med seboj.

Vzdušje na delavnici je bilo vsakokrat zelo prijetno, čemur sta pripomogli
dobra družba in seveda prijetno okolje na domačiji. Na koncu je bila zato
sprejeta odločitev, da z delavnicami v
naslednjem letu nadaljujemo. Morda
se opogumimo in začnemo tudi s slikanjem z oljnimi barvami.
Če vas zanima ustvarjanje in bi
si želeli pridružiti, le stopite v stik z
nami; sproti vas bomo obveščali, kaj
pripravljamo.

VABILO NA JESENSKO EKSKURZIJO

Muzejsko društvo Ribnica vljudno vabi člane in nečlane društva, da se nam v soboto, 14. oktobra 2023,
pridružite na zanimivi celodnevni jesenski ekskurziji »Po Selški dolini«. Tokrat bomo raziskovali in spoznavali
Gorenjsko in kraje, kot so Dražgoše, Železniki, Sorica in številne druge.
Več informacij lahko najdete na naši spletni strani www.muzejskodrustvoribnica.si
Prijave sprejemamo do sobote, 1. oktobra 2023. Prijavite se lahko s klicem
na 041-764-022 ali nam pišete na muzejskodrustvoribnica@gmail.com.

Vljudno vabljeni!
TROBLA kultura 21

Knjižnica pod krošnjami
Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji
foto: Boštjan Podlogar, Tjaša Tomc, Zdenko Samsa, Ana Porenta

Med 18. junijem in 27. avgustom je na domačiji spet gostovala Knjižnica pod
krošnjami, ki jo organiziramo v sodelovanju z Zavodom Divja misel že peto
leto. Obiskovalci so lahko brezplačno listali in prebirali knjige pod bralnimi
krošnjami vsako nedeljo med 10. in 17. uro. Poleg naše pravljičarke Slave sta
bili obiskovalcem pri izboru knjig v pomoč Ana in Sara.

K

njižnico je spremljal zanimiv program
tako za otroke kot tudi odrasle. Najmlajši
so se lahko štiri nedelje zabavali v glasbeni
ustvarjalnici Društva Finta. Na vsakem srečanju so najprej spoznali novo pravljico in nato
ustvarjali na temo pravljice. Izdelke so izdelovali iz recikliranih materialov.

Drugo julijsko nedeljo je bila na vrsti pravljica Preveč korenja.

Na zadnji delavnici so se otroci poslavljali od poletja.

Naši že stalni gostje so bili član Literarne
skupine KUD Primož Trubar, ki so v luči praznovanja 100. obletnice smrti Josipa Stritarja
razmišljali o njegovem delu.

Kot
Srečni kot koroške ali veliko
laške

dežele?

Kot Prežiha nese hrepenenje
po očetnjavi,
tako mene vleče v srčni kot
Koroške.
V gnezdo moje mladosti,
umeščeno med Uršljo, Peco
in Raduho.
Brezkončni občutki v objem
u dragih,
med globače ljubezni,
kjer je narojenih več genera
cij.

Sledimo Stritarju
Ana Porenta

V knjižnici pod krošnjami smo letos z Literarno
skupino KUD Primož Trubar sledili delom in mislim Josipa Stritarja, saj mineva sto let od njegove
smrti (rojen je bil 6. 3. 1836 v Podsmreki, umrl pa
je 25. 11. 1923 v Rogaški Slatini). Najprej smo se pri
njegovih Dunajskih sonetih navdihovali za družbeno kritiko, satiro in angažiranost. Njegove misli
in verzi o (ne)poštenosti, smelosti, strahopetnosti
in delovanju za boljši svet (ali obupu) so aktualne
tudi zdaj. Darinka Grmek Štrukelj nam je predstavila njegovo utemeljitev Prešernove odličnosti, ki
je pripomogla k temu, da je Prešeren še danes
vrh slovenske literature. S pomočjo Stritarjevih
kritiških spisov smo spoznali pomembna načela
za dobro pisanje in tako literaturo, ki ostane med
ljudmi dlje časa kot njen avtor. V njegovem romanu Zorin smo iskali mesta, kjer je opisoval tuje
prostore (Pariz), umetniške stvaritve (slike, glasbo)
in priklical zavetje pred težo življenja v spominih
na rodno krajino. Stritarjeva raznolika pesniška,
dramska, prozna in kritiška dela so nas prepričala, da ga je vredno brati in da nam tudi v današnji
čas prinaša pomembna sporočila. Ker jih je tako
veliko, jim bomo posvetli še nekaj časa v novem
študijskem letu.
Letošnjo sezono knjižnice pod krošnjami je odlično zaokrožila pravljičarka Irena Cerar. Irena Cerar
je prehodila že mnogo, mnogo pravljičnih poti. Kadar
ne pripoveduje pravljic na prostem, v naravi, se na
obisk k otrokom rada odpravi s pravljičnim nahrbtnikom. Poln je starih, zanimivih predmetov in njihovih
pravljic. S seboj ga je prinesla tudi k nam. Najmlajši
poslušalci so iz njenega nahrbtnika izbrskali ljudske
pravljice Zlata orehova vejica, Lonček, ki kašo kuha,
in še mnoge druge. Odličen zaključek poletja!

Danes se vraščam med
velikolaške velikane umetnost
i
po Trubarju, Levstiku, Strita
rju.
Na grebenih gora sedijo stič
išča duha.
Naj živijo.
Tu bom večno izpolnjena.
Bernardka Petrović Mager

Ireni so z veseljem prisluhnili tudi odrasli.

TROBLA kultura 23

Raziskovalna novinarka
Sara Terpin v Velikolaški
Stella Vlašić, Javni zavod Trubarjevi kraji | foto: Carlo Ghio

Sara Terpin, doma iz Števerjana, tolmačka, popotnica in raziskovalka, ki živi v Gorici v Italiji, rada raziskuje lepote narave, kulturno in sakralno dediščino
slovenskih krajev, tradicijo, kulinariko ter arhitekturne presežke. Obiskala je tudi velikolaške kraje.

Z

italijanskim fotografom Carlom
Ghiom, s katerim že 10 let uspešno vodi spletni portal slovely.
eu, kjer v italijanščini pišeta in objavljata o doživetjih v Sloveniji ter
tako Italijanom poskušata približati
slovensko kulturo, običaje ter vse
druge slovenske značilnosti, je k
nam prišla v nedeljo, 13. avgusta.
Izrazila je željo po ogledu naših
najpomembnejših kulturno-etnoloških znamenitostih: Trubarjeve do-

P

mačije, grada Turjak, Ilijevega kozolca, Stritarjeve kašče ter sušilnice
sadja na Gradežu. Hkrati si je kot
ljubiteljica sakralne dediščine želela ogledati tudi naše najpomembnejše cerkve in cerkvice, vendar se
slednje žal ni uspelo realizirati, kar
pa je ob odhodu omenila kot motiv
dodatnega obiska v prihodnosti.
Nad videnim, prijaznostjo in
gostoljubnostjo domačinov sta bila
navdušena. Uspela sta zbrati več kot
dovolj materiala za objavo članka v
rubriki »Potepanja« v Primorskem
dnevniku, ki je izšel 22. avgusta.
Želimo si, da naše objave na
družbenih omrežjih še naprej dosegajo raziskovalne novinarje/
novinarke ter vse ljubitelje skritih
kotičkih, ki bodo spretno vihteli
mikrofon, kamero in fotoaparat ter
nam tako pomagali in doprinesli
k še večji promociji Velikolaške
dežele ter k večjemu obisku predvsem tujejezičnih obiskovalcev!

oletno sezono smo na Trubarjevi domačiji in v TIC Kozolcu zaključili z visokim številom obiskovalcev, tako domačih kot tujih. Poleg
posameznikov, manjših skupinic in večjih skupin so bili naši gostje v
mesecu juliju tudi Američani iz Clevelanda, s slovenskimi koreninami,
pod vodstvom gospe Mire Sedmak. Na Trubarjevi domačiji smo jim
organizirali angleško vodenje z razlago o življenju in delu Primoža
Trubarja ter delavnico izdelovanja miniaturnih knjižic v izvedbi Zavoda Parnas. Po obisku pri nas so se ustavili tudi na gradu Turjak.
Domov so odšli zelo zadovoljni s stavkom »zagotovo se še vrnemo«.
V juliju so nas dvakrat obiskali tudi otroci, ki so se udeležili letošnje prve izvedbe počitniškega varstva. 4. in 7. julija smo v sodelovanju
z zunanjimi izvajalci pripravili program za 30 otrok. Na srečo nam
je vreme dobro služilo, da smo zastavljen program lahko uspešno
izvedli. Otroci so si ogledali Trubarjevo domačijo, izdelali miniaturne
knjižice s potiskom svojih začetnic, se podali po vasi Rašica z lokalnim
vodnikom ter na kreativni delavnici izdelovali risbice morskih živali.

24 kultura TROBLA

MKL, Knjižnica Frana Levstika
Velike Lašče in Javni zavod
Trubarjevi kraji vabita na

LEVSTIKOV
VEČER

ki bo potekal v četrtek,
28. septembra 2023,
ob 19. uri
v Levstikovem domu
v Velikih Laščah.
Gostja večera bo etnologinja
Barbara Sosič.
Univ. dipl. etnologinja Barbara
Sosič je kustosinja za kmečko
gospodarstvo in promet v
Slovenskem etnografskem muzeju.
Med drugim so njena področja
delovanja etnološka fotografija,
ljudsko gospodarstvo in promet,
čezmejne etnološke zbirke,
digitalizacija muzejskega gradiva,
predstavljanje vsebin na spletu in
živa kulturna dediščina. Spregovorila
nam bo o platnarstvu in gojenju lanu
v Levstikovem času v okolici Lašč.
Vabljeni!
Prireditev bo potekala v okviru
projekta DEKD 2023.

Slavnostna podelitev Rožančeve nagrade
Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji

Esejist in pisatelj Marjan
Rožanc bi 18. septembra
dopolnil 93 let, Društvo
Marjan Rožanc pa bo letos
podelilo enaintrideseto
nagrado za najboljšo
knjigo esejev v preteklem
letu.

Ž

irija, ki jo sestavljajo Manca Košir,
Vlado Motnikar, Nada Šumi, Žiga Valetič in Ifigenija Simonović (predsednica),
je obravnavala dvaindvajset knjig esejev,
ki so izšle med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023. Bile so vpisane kot esejistične
novosti v Narodni in univerzitetni knjižnici ali pa so nanje naleteli člani žirije, ki so
se s prebiranjem ukvarjali vse leto.

Program prireditev:

V torek, 19. septembra, ob 17. uri bo
pred nekdanjo hišo družine Marjana Rožanca v Volčjem Gradu položen venec
v pisateljev spomin. Ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Volčjem Gradu potekal
pogovor z avtorico in avtorji nominiranih
knjig, ki ga bo vodila dr. Manca Košir.
Sledilo bo srečanje z avtorico in
avtorji v Štihovi dvorani Cankarjevega
doma v Ljubljani v petek, 22. septembra,
ob 18. uri. Pogovor z avtorico in avtorji
bo vodila dr. Ignacija Fridl Jarc, odlomke iz nominiranih del pa bo bral dramski
igralec Timotej Novaković. Po pogovoru
bo žirija razglasila dobitnico ali dobitnika
Rožančeve nagrade za leto 2023. Dogodek bo predvajan v živo preko MMC
– Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Žirija je za nagrado
nominirala naslednje
knjige:
• Sami Al-Daghistani: Islam in
ljubezen: Pričevanja o arabskoislamski intelektualni zgodovini,
Beletrina 2023
• Ivana Djilas: Ali si lahko vsaj enkrat
tiho, Goga, 2023
• Miklavž Komelj: Hierarhija in drugi
eseji
KUD AAC Zrakogled, Hyperion, 2022
• Aleš Šteger: Na kraju zapisano
Beletrina, 2023
• Lucijan Zalokar, Dirka od bloka do
drevesa
UMco, 2023

Dela lanskoletnih nominirancev.
foto: Boštjan Podlogar

TROBLA kultura 25

PRAZNUJEMO DAN
REFORMACIJE
Trubarjeva domačija bo na
praznični dan, 31. oktobra 2023,
odprta za obiskovalce
med 9. in 17. uro.

Organizirano bo vodenje Trubar in čas;
čez dan bodo potekale različne delavnice s
predstavitvijo projekta
Poti knjige.
ob 18.30 uri: slavnostna posaditev cepiča
najstarejše trte z mariborskega Lenta.
ob 19. uri: slavnostna prireditev
ob dnevu reformacije
Slavnostni govornik bo dr. Peter Kovačič Peršin,
slovenski teolog, slavist in pisatelj.
Sledil bo koncert Zasedbe Ditka trio (Ditka,
Gorazd Čepin in Jan Lužnik) z uglasbljeno poezijo
slovenskih pesnikov Ferija Lainščka, Toneta
Pavčka, Karla Destovnika Kajuha, Kajetana Koviča,
Srečka Kosovela.

Lepo vabljeni!

Občina Velike Lašče in
Javni zavod Trubarjevi kraji

MEJNIKI
GLEDALIŠKE IGRE,

nova stalna razstava Slovenskega
gledališkega inštituta na Gradu Turjak
Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju z upravljalcem
gradu Turjak (podjetjem Delo osvobaja) predstavlja novo
stalno razstavo, ki obravnava gledališko igro na Slovenskem. Na razstavi bodo lahko obiskovalci odkrivali posamezna historična poglavja in tudi slogovne razlike pri utelešenjih istega dramskega lika. S pomočjo fotografskih, zvočnih
in avdio-vizualnih posnetkov bodo spoznavali temeljne poteze posameznih igralskih izrazov ter zasledovali igralske
spomine in druge vrste ohranjanja gledališke igre.
Odprtje razstave bo v četrtek, 28. septembra 2023, ob
18. uri, v okviru Dni evropske kulturne dediščine.
Organizirano brezplačno vodenje po razstavi, in
sicer v soboto, 7. oktobra 2023, ob 17. uri.
Razstavo je finančno omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije; pokrovitelj je Občina Velike Lašče. Realizacijo
razstavnih vsebin sta prostorsko in tehnično podprla Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter SNG Drama Ljubljana. Oblikovanje razstave so pripravili v Zavodu TRANS.

Prisrčno vabljeni!

ŽARENJE – MED
ZVEZDAMI IN ZEMLJO
razstava keramike

Mateja Šušteršič Dimic
četrtek, 12. oktober 2023, ob 19. uri
v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji.
Mateja Šušteršič Dimic, industrijska oblikovalka, magistra design managementa,
kiparka in vsestranska ustvarjalka, se bo predstavila z izborom keramičnih skulptur,
nastalih v obdobju med leti 2018 in 2023. Vsaka izmed njih govori svojo zgodbo
med Zemljo in nebom ter odseva ustvarjalkina osebna čustva in izražanja.
26 kultura TROBLA

Le vkup, velikolaška mladina!
Rok Kokošinek | foto: Boštjan Podlogar

N

edolgo tega je v nabiralnik Facebook profila festivala Rocktronica priletelo sporočilo z vprašanjem, ali letošnje izvedbe ne bo. Na kratko je odgovor
pritrdilen; letošnje izvedbe res ne bo. A
menim, da tako vprašanje sredi poletne
sezone v občini, ki se ponaša z bogatim
kulturnim programom, zahteva širši razmislek. Kar sledi, ni še en poizkus kritike in jamranja glede v zadnjem času še
kako priljubljenih prostočasnih dejavnosti, temveč pogled nekoga, ki je v kulturno dogajanje občine na tak ali drugačen
način vpet že celo življenje.
Začnimo z Rocktronico, festivalom, ki
je od svoje prve izvedbe leta 2015 vseskozi
rastel, zamenjal več prizorišč, preživel več
občinskih garnitur, se soočil s kopico problemov, se izognil kakšnemu polenu pod
nogami in se s posebno, virtualno izvedbo
prilagodil pandemiji. V naše kraje je privabil več tisoč obiskovalcev, jim vztrajno na
obraz risal nasmehe in zabaval s številnimi
aktivnostmi za vse starosti, se izkazal kot
odskočna deska mladim izvajalcem ter se
tudi največjim imenom slovenske popularne glasbe dokazal kot dogodek na najvišji
ravni. Ne nazadnje si je prislužil občinsko
priznanje, po poti sicer razjezil nekaj sosedov, v največji meri pa dobro izpolnjeval svoje osnovno poslanstvo tudi v naših
krajih zagotoviti prepotrebno mesto alternativni glasbi. Vse to je plod skupine zanesenjakov, ki je prepoznala veliko vrzel v
lokalni kulturni ponudbi in jo s trdim delom
vsaj delno tudi zapolnila. Odziv, pomoč in
odnos občine ter lokalne skupnosti so bili
mestoma zadostni, mestoma odlični, pogosto pa žal razlog za razočaranje. Na tej
točki se želim v imenu organizatorjev Roc-

ktronice še enkrat iskreno zahvaliti vsem,
ki ste v teh letih kakorkoli pripomogli k
izvedbi festivala. Samo skupaj smo lahko
zgodbo pripeljali tako daleč.
Rocktronice letos ne bo. Morda smo
se organizatorji z lansko izvedbo, ki je ponudila kar 12 izvajalcev na dveh odrih in z
Mi2 ter Koala Voice pripeljala dve imeni
iz vrha slovenske glasbe, približali maksimumu lastnih zmožnosti. Morda nam
je po lanski izvedbi začasno enostavno
zmanjkalo zanosa in motivacije. Morda
je dogodek postal prevelik in predrag, da
bi ga lokalno okolje lahko ali bilo pripravljeno vzdrževati. Morda bi se morali bolj
osredotočiti na promocijo. Morda… O
vsem tem se pogovarjamo med poletjem,
ki smo si ga vzeli za refleksijo in načrtovanje prihodnjih projektov. Veseli dejstvo,
da to lahko počnemo, ko posedamo s
hladnimi napitki v rokah in uživamo v preostalem koncertnem dogajanju.
Letos je zaživelo Poletje na Trubarjevi
domačiji s tremi koncerti žanrsko raznolikih izvajalcev; festival Peti inu obstati je
sedaj že poletna stalnica. Občinski praznik junija tradicionalno prinaša bogat
nabor dogodkov in dejavnosti, vendar
pogled na koledar dogodkov na občinski
spletni strani vseeno kaže na neizkoriščen potencial. Tu ne gre le za številčnost
dogodkov, temveč tudi za oglaševanje.
Za koncert Smaal Tokka sem na primer
izvedel šele, ko se je ta že dogajal, pa
osebno celo poznam nekaj vpletenih v
organizacijo. Jezen in odločen, da se
kaj takega ne ponovi, sem se odpravil
na družabna omrežja in internet, kam pa
drugam, in razočaran ugotovil, da prav
občutne digitalne sledi sicer dober in

prijeten dogodek ni pustil. Informacije so
resda na voljo tistim, ki jih načrtno iščejo,
a v časih poplave informacij to ni dovolj.
Korak v pravo smer na tem področju je
nedvomno razvoj znamke Velikolaška.
Skoraj sem izpljunil požirek kave, ko sem
med brskanjem po spletni strani ugotovil,
da obstaja celo mobilna aplikacija! Glede uporabniške izkušnje je še kar nekaj
prostora za izboljšave, a vseeno aplikacija ponudi kopico zanimivosti in nas na
zabaven, interaktiven in lahkoten način
popelje po zgodovini kraja. Prav ta aplikacija je ob običajni prokrastinaciji glavni
razlog, da sem komaj ujel rok za oddajo
besedila, ki ga berete.
Da ne zaidem preveč – opažam kopico dobrih potez in pozitivnih premikov
na področju dogajanja za mlade (in mlade
po duši) v naših krajih. Prav tako ni težko
opaziti prostora za napredek in nekaterih
težav, ki nas pestijo na tem področju – v
občini nimamo manjšega, notranjega, t.
i. klubskega prostora za koncertne dogodke v času slabšega vremena; prostori
mladinskega društva Vrt ostajajo premalo
izkoriščeni; veliko še lahko storimo glede
promocije in obveščanja, če naštejem le
nekatere. Kljub temu pa vem, da imamo
v naših krajih veliko sposobnih in motiviranih posameznikov; tudi idej ne manjka.
Z dobro mero dobre volje, trdega dela in
posluha odločevalcev je nedvomno mogoče izpeljati uspešne zgodbe, ki odmevajo tudi zunaj meja naše občine.
Zato naj zaključim s pozivom – le
vkup, velikolaška mladina! Le vkup, da
se bo velikolaška lahko ponašala z dogajanjem, ki si ga kot zibelka slovenske
kulture tudi zasluži.

TROBLA kultura 27

Gledališki
abonma
2023/2024

Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji

petek, 6. oktober 2023,
ob 19.30 uri.
Stand-up komedija
Mali otroci, veliki
problemi
Siti Teater BTC

»Mali otroci, mali problemi, veliki
otroci, veliki problemi!« je pregovor,
ki ga je slišal že vsak starš. Pa je
resničen? Je uvertura v starševstvo
res preprosta in težavnost tega
poklica zraste šele z leti? S temi
in podobnimi vprašanji se bosta v
stand-up predstavi ukvarjala mlada
očka Uroš Kuzman in Aleš Novak,
prvi z dvema šoloobveznima pretepačema in drugi s sveže pokakano
plenico v rokah. Čigavi problemi so
večji? Ne vemo! Vemo pa, da bosta
oba vesela priložnosti, da lahko za
poldrugo uro smeha pobegneta v
vašo družbo. Ker – saj veste, kaj
pravijo, ko imaš enkrat otroke – je
vsak izgovor dober, da greš zdoma!

28 kultura
abonma TROBLA
TROBLA

Spoštovani ljubitelji gledališča!

Letošnja, že 25. sezona gledališkega abonmaja v Levstikovem domu v
Velikih Laščah je tik pred vrati. Pripravili smo program, ki obsega gledališke predstave slovenskih profesionalnih gledališč; dve sta nagrajeni in
odlično ocenjeni predstavi amaterskih gledališč. Kot že nekaj let smo tudi
letos vključili v decembrski program predstavo, ki ni klasična gledališka
predstava. Medtem ko smo lansko leto poslušali odličen koncert Orkestra
Mandolina Ljubljana, smo letos v goste povabili vrhunsko plesalko sodobnega flamenka in pevko Urško Centa, vnukinjo našega slavnega rojaka
akademskega slikarja Jožeta Cento. Zagotovo ne boste razočarani.

predvidoma 17. novembra
Ivo Brešan: predstava
Hamleta v vasi Spodnja
Mrduša
KD Loški oder Škofja Loka

Brešan z veliko mero humorja, a tudi
tragičnosti, ki se na silovit način razpre v koncu igre, prepleta tri plasti
dogajanja. Prva je ideja partijskega
sekretarja Bukovca, da bi preprosti
kmetje in delavci zaigrali Tragedijo
o Hamletu, danskem kraljeviču, ki jo
mora proti svoji volji prirediti učitelj
Škufca, edini izobraženec v tej od
boga zapuščeni vasi iz dalmatinske
Zagore, kjer prebivalci v boju za
golo preživetje nimajo veliko posluha za kulturo. Druga plast je zgodba
o tem, kako vaška partijska funkcionarja Bukovec in Maček v zapor
spravita očeta Jožka Skoka z lažno
obtožbo, da je poneveril zadružni
denar. Tretja plast te igre v igri pa
temelji na ljubezenski zgodbo Jožka
in Anice, hčerke tretjega vaškega
oblastnika Franca Purgerja. Vse tri
plasti so od prizora do prizora vedno
bolj prepletene in pred gledalčevimi
očmi se odpre nešteto, tudi za naš
čas relevantnih vprašanj o tem, kdo
rabi »kulturno prosvetljevanje« in kaj
v resnici pomeni za preproste Mrdušane kultura ali »kultura«, ki naj bi jo
udejanjila po(ne)srečena predelava
tragedije o Hamletu.

predvidoma 8. decembra
Jošt Lampret & Urška
Centa Flamenco project:
NOMAD koncert s
plesom flamenka
Jošt Lampret – električni bas in
kontrabas Urška Centa – ples,
palmas, vokal Andrej Tomazin –
cajón

Nomad je suita za bas kitaro in
kontrabas solo, ki predstavlja
popotovanje skozi različne glasbene
stile in kulture, s katerimi se je v
letih ustvarjanja srečal in se v njih
naselil kontrabasist in bas kitarist
Jošt Lampret. Rdečo nit projekta tke
glasbeno izročilo flamenka, ki preko
vplivov klasične, jazz, vzhodnoevropske, španske in elektronske glasbe
sestavlja serijo glasbenih motivov in
stavkov ter jih povezuje v celostno
glasbeno izkušnjo.

CENE ABONMAJSKIH
VSTOPNIC (6 PREDSTAV):
• redna cena:
60 EUR
• za dijake, študente
in upokojence
(po predložitvi dokazila): 55 EUR
• v prosti prodaji:
15 EUR na predstavo

predvidoma 26. januarja
Dario Fo: Vse zastonj!
vse zastonj!
Prešernovo gledališče Kranj

Zgodba te duhovite, a hkrati ostre
Fojeve družbenokritične farse se
začne tik po uporu v trgovinskem
centru, ko se ženske, ogorčene nad
ponovnim dvigom cen, odločijo, da
temu naredijo konec. V uporniškem
zanosu ženske v hipu stopijo skupaj,
saj imajo dovolj neprestanega izkoriščanja in višanja cen osnovnih živil,
zato sprva zahtevajo polovično ceno,
kasneje pa jih jeza in upor pripeljeta
tudi do tega, da si živila preprosto
stlačijo pod obleke in z njimi odkorakajo domov. V prologu k satirični
komediji s pomenljivim naslovom
Vse zastonj! Vse zastonj! avtor zato
zapiše, da se je zdela ob premieri
leta 1974 zgodba o delavkah iz
milanskega predmestja, ki se odločijo
upreti vrtoglavemu naraščanju cen,
nekaterim kritikom neverjetna oziroma celo nadrealistična. Toda že čez
nekaj mesecev je izbruhnilo natanko
to, o čemer je uprizoritev spregovorila na odru: obubožane delavce so
zaradi »državljanske nepokorščine«
celo zapirali in v času sodne razprave
avtorje predstave obdolžili, da so s
predstavo nahujskali delavce k uporu
in h kraji.

REZERVACIJE BOMO
SPREJEMALI NA
TEL. ŠT. 040 505 960
• za občane Velikih Lašč: od
ponedeljka, 18., do srede,
20. septembra 2022, med 8. in 14. uro
• za občane sosednjih občin:
od ponedeljka, 25., do torka,
26. septembra 2022, med 8. in 14. uro.

predvidoma 16. februarja
Komedija
Nikolaj Vasiljevič Gogolj:
Revizor
Šentjakobsko gledališče Ljubljana
Režija: Ira Ratej

Komedija Revizor je eno osrednjih
del ruske dramatike iz obdobja
realizma. Revizor N. V. Gogolja
še vedno ostaja duhovita, ostra
in neprizanesljiva satira s kritiko
malomeščanstva in birokracije.
Skupnost ljudi in njihova miselnost
v zatohlem mestu, kjer prebivajo,
je v pričakovanju revizorja, ki naj bi
pometel s korupcijo in človeško pokvarjenostjo. Je nečimrn, puhoglav,
nagnjen k uživanju, pa če je pravi
ali izmišljeni revizor; meščani ob
spoznanju svoje zmote pripravijo
zmagoslaven pir; rajanje preseže
meje doumljivega realnega in
poštenega življenja. S satirično in
komedijsko ostrino bo igra zagotovo požela odobravanje občinstva,
ker vzporednice z nami, družbo in
politično kulturo, ostajajo.

VPIS:
• Sreda, 27. 9., od 9. do 17. ure
(sprejemnica Trubarjeve domačije)
• Četrtek, 28. 9., od 9. do 12. ure
(sprejemnica Trubarjeve domačije)
• Petek, 29. 9., od 10. do 17. ure
(TIC na Trubarjevi domačiji)

Lepo vabljeni k vpisu!
predvidoma 15. marca
Tri milijone minut

Mestno gledališče ljubljansko
Uprizoritveno besedilo Trije milijoni
minut, ki je nastalo na podlagi scenarija za film in igre 7 let (7 años)
Joséja Cabeze, je priredila režiserka Barbara Hieng Samobor in
igralsko zasedbo sestavila iz samih
žensk – kar je posebna kakovost
priredbe –, medtem ko v izvirniku nastopajo štirje moški in ena
ženska. Štiri prijateljice so dolgoletne družabnice ustanoviteljice uspešnega podjetja. Poleg uspeha in
mnogih skupnih spominov jih druži
tudi »poslovna skrivnost«. Že nekaj
časa vodijo dvojno knjigovodstvo:
denar prenakazujejo v Švico in tako
utajujejo davke. Nenadoma pa njihova vodja izve, da jim sledi finančna
policija in da lahko agenti vsak čas
zahtevajo vpogled v računalnike in
druge dosjeje. Odvetnica ponudi izhod: če ena izmed družabnic prepiše zatajeni dobiček nase, bo krivda
padla le nanjo. Ta, ki bi se žrtvovala,
bi šla v zapor za predvidenih sedem
let ter rešila preostale tri in tudi podjetje. Vznemirjena četverica najame
mediatorko, ki naj bi jim pomagala
doseči (spo)razumno izbiro.

TROBLA
TROBLA abonma
kultura 29

Berem,
bereš, beremo
Maja Smole, MKL

Zgodbe, ki jih slišimo ali preberemo, nas lahko več naučijo o nas
samih kot o drugih. Seveda, če se opazujemo. Včasih beremo in
se zaljubimo v osebo, ki nastopa v zgodbi. Ko se meni to zgodi,
se vprašam, kaj je na tej osebi takšnega, da sem tako reagirala.
Zaljubljenost namreč nima skoraj nič opraviti z osebo, v katero se
zaljubimo. Opazujmo, kaj nam je na tisti osebi najbolj všeč. To je
namreč tisto, kar mislimo, da bomo dobili, če bomo imeli takšno
osebo. Takšni si na skrivaj želimo biti, a mislimo, da nam ta oseba
lahko to da. V resnici pa imamo vse to v sebi. Samo dovolj pogumni
moramo biti, da stopimo iz cone udobja.
Mladinski oddelek Stripi
Muster, Miki: Krvavi kapitan;
Kamena doba
Buch, 2023

Mladinski oddelek
Jezikoslovje za mladino
Garguláková, Magda N.: V, na ali
nad? – naučimo se predlogov
Epistola, 2023
Oh, ti predlogi! Kje je to in kje je tisto?
Ali je na, v, pod ali nad? Kako je prav?
V knjigi, ki je namenjena najmlajšim,
bodo otroci spoznali osem osnovnih
predlogov in jih lahko tudi povadili.
30 knjižnica TROBLA

Pred nekaj leti je začela izhajati
zbirka Zvitorepec v barvah. In sedaj
je izšla že dvanajsta knjiga te zbirke,
v kateri Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik, najbolj znani stripovski junaki
Mikija Mustra, zaživijo v barvah. Dvanajsta knjiga vsebuje zgodbe Krvavi
kapitan in Kamena doba.

Mladinski oddelek Resničnost
D'Adamo, Francesco:
Pot čez morje
KUD Sodobnost International, 2023
Italijanski pisatelj Francesco
D'Adamo, prejemnik Andersenove
nagrade, se problematike begunstva
in migracij loteva povsem z druge
strani. Glavni junak romana starec
Ezechiele je ribič, ki živi v vasi Scuglizzi na Siciliji. Nekega jutra v bližini
naplavi barkačo z brodolomci in
izkaže se, da so to begunci iz Afrike.
Ko jih domačini uspešno rešijo, se
le-ti hitro in brez zahvale, predvsem
zaradi strahu, porazgubijo. Za njimi
ostane majhen otroški nahrbtnik, ki
ga najde starec Ezechiele. Po pogovoru s svojo pokojno ženo se odloči,
da bo nahrbtnik odnesel mami otroka in ji predal sporočilo, da je fantek
srečno prispel v Italijo. Tako se začne
pot čez morje, ki je vse drugo kot
običajna. Starca spremljata vnuk in
njegov psiček Spaghetti. Zgodba je
polna metaforičnih prizorov. Zapleti,
ki jih doživlja prijazni starec, se nam
usidrajo v srce in nas predvsem
prisilijo v premislek glede našega
dojemanja beguncev in migrantov.

Odrasli oddelek
Druga svetovna vojna
Strauss, Gwen: Deveterica –
resnična zgodba o skupini žensk,
ki je preživela grozote nacistične
Nemčije
Hiša knjig, HKZ, 2023
Avtorica Gwen Strauss je v
svoji petletni raziskavi ustvarila
nepozabno zgodbo devetih žensk,
ki jim je uspelo skoraj nemogoče.
Gre za resnično zgodbo, ki temelji
na zgodovinskih dejstvih in
dejanskih zapisih; predvsem se
je avtorici zdelo pomembno, da
odkrije skrivnosti, ki so jih dolga
leta nekateri zamolčali. Hélène
Podliasky, ena izmed devetih
žensk, je pravzaprav avtoričina
prateta, ki ji je leta 2002 zaupala
zgodbo, ki je ni povedala še
nikomur oziroma le redkim. Gre
za zgodbo devetih žensk, ki so se
v drugi svetovni vojni pridružile
francoskemu odporniškemu gibanju
Résistance. Prijateljstvo med njimi
se je oblikovalo, medtem ko so se
srečevale v različnih krajih, ječah,
prehodnih taboriščih in v taborišču
Ravensbrück na severu Nemčije.
Prijateljstvo pa se je močno okrepilo,
ko so pristale v delovnem taborišču
v Leipzigu. Tik pred koncem vojne,
14. aprila 1945, ko so bili zavezniki
že skoraj pred vrati, so jih nacisti
prisilili na pohod smrti; takrat so se
odločile, da pobegnejo. Zgodba
opisuje njihovo tragično izkušnjo
koncentracijskih taborišč, pot
pobega in kako so se po osvoboditvi
skušale vrniti nazaj v svoja življenja.

Viri: dobreknjige.si, stripi.si, galarna.si.

Obratovalni čas

• ponedeljek: 12:30–19:00
• torek: zaprto

Knjižnica
Frana Levstika
Velike Lašče

• sreda: 10:00–15:00
• četrtek: 12:30–19:00
• petek: 12:30–19:00

Knjižnice smo
pomembne zaradi
vseh ljudi, ki imamo
radi zgodbe.

Odrasli oddelek Slovenski spomini
Nussdorfer, Vlasta: Tanka črta –
spomini tožilke
Beletrina, 2023
Vlasta Nussdorfer je svojo zanimivo
življenjsko pot že opisala v knjigi
Nekaj vam želim povedati. V novi
knjigi Tanka črta nam podrobno
predstavlja svoje delo državne
tožilke; opravljala ga je 35 let.
Marsikdo si ne predstavlja, kako
naporen je tožilski poklic. Ogledi
krajev zločina ali nesreč ob vsakem
času, soočenja s storilci in žrtvami
kaznivih dejanj, prepoznavanje
resnic in laži, kjer je potrebno
veliko psiholoških in intuitivnih
zmožnosti, moči duha, da se ne
zlomiš ob spoznanjih, česa je
zmožna človeška sprevrženost.
Kazenske zadeve so razdeljene v
več sklopov – mladoletni delinkventi,
razne nesreče, spolne zlorabe otrok,
ropi, goljufije, umori. Avtorica je iz
ogromnega števila primerov, ki jih
je obravnavala, izbrala tiste najbolj
posebne in pretresljive, ki so se ji
vtisnili v zavest. Spomini tožilke se
berejo kot napeta kriminalka, ki pa ni
fikcija, ampak kruta realnost. Še ena
vznemirljiva knjiga Vlaste Nussdorfer,
ki bralcem razkriva del sodne
prakse na poljuden in razumljiv, tudi
edukativen način.

Odrasli oddelek Družbeni romani
Ankaoua, Maud: Srce Himalaje –
navkreber do sreče
Hiša knjig, HKZ, 2023
Maёlle, finančna direktorica uspešnega zagonskega podjetja, za svoje
sanje preprosto nima časa. A to se
spremeni, ko jo najboljša prijateljica
Romane prosi za veliko uslugo –
gre za vprašanje življenja in smrti.
Proti svoji volji odpotuje v Nepal, ne
vedoč, da bo vzpon na himalajske
vrhove tudi začetek potovanja, na
katerem predvsem spoznava sebe.
Prek izkušenj in novih poznanstev
Maёlle odkrije skrivnosti prave sreče
in spremeni življenje. Toda ali ji bo
uspelo rešiti prijateljico?
Roman, sicer avtoričin prvenec,
prinaša nadvse zanimiv vpogled v
medosebne odnose in predvsem
upanje in življenjske nauke, ki bodo
za vedno spremenili vaše razumevanje drugih in vas opomnili na stvari,
za katere je resnično vredno živeti.
TROBLA knjižnica 31

Iz velikolaškega okraja

O kopanju v Rašici
Metka Starič

K

er voda ob hudem deževju in
spomladi ne more hitro odtekati, stopa čez bregove in poplavlja,
narašča – od tu naj bi izviralo ime za
Rašico oz. Rastčico, kot je ime zapisoval Trubar, do danes pa se je njeno
ime obrusilo v Rašico oz. Rašco, kot
ime izgovarjajo domačini. Jezikoslovci ime povezujejo z rakami – žlebovi iz lesenih dil, ki usmerjajo vodo
od jeza pod vodna kolesa.
O potoku Rašica je Janez Debeljak izbrskal bajko, ki pravi, da
so ljudje kleli ob povodnji, ki vsako
leto jeseni in spomladi prizadene te
kraje. V kazen zato Bog ni dopustil,
da bi Rašica tekla še naprej v dobrepoljsko in struško ravan, ampak se
že po dobrih dveh kilometrih pod
vasjo v kraju Ponikve izgubi v zemljo. Tako je nastala proti vzhodu
Suha krajina.
V letu 1937 Anton Mrkun zapiše: »V Dobrépoljski dolini ni tekoče
vode. Zato so se hodili kopat v Rašico v Ponikve ali še dalje do vasi Rašice. Stari ljudje niso veliko držali
na kopanje. Mladina pa se je vselej
rada kopala, posebno iz Ponikev,

kjer imajo tekočo vodo. Vsak šolar
je znal plavati. Starejši ljudje se kopljejo le bolj v redkih primerih, npr.
ob mlačvi, ko so se v skednju močno zaprašili in gredo potem zvečer,
da se omijejo v Rašici in se znebe
nadležnega prahu. To delajo samo
moški, odrasle ženske se ne gredo
nikoli kopat. V novejšem času so si
nekateri napravili kopalne kadi, da
se lahko doma kopljejo in umijejo v
mrzli ali topli vodi.«
Tudi sosednja fotografija kopalcev za jezom nad Temkovim mlinom in žago, danes Trubarjevo domačijo, je bila posneta še pred drugo
svetovno vojno. Shranjena je med
zapuščino Janeza Debeljaka, objavljena pa v 2. dopolnjenem ponatisu
Trubarjeve Rašice.
Rašica je imela od zmeraj primerne predele, kjer se je bilo mogoče kopati in točno se je vedelo, kje se
kdo sme kopati. Največje kopališče
je bilo prav nad jezom nad Temkovo
žago – ta del so imenovali Zarezje.
»Jože Pečnik – Temkov je spomladi
odprl jez in spustil vodo, ki je s seboj potegnila tudi vso nesnago, ki

se je nabrala za jezom. Tako je bilo
poleti tam kot nalašč za kopanje. Ta
del so si za kopanje seveda pridržali
Raščanje, sezona pa se je običajno
pričela v prvih dneh poletja, ko je
bilo konec šole,« se spominja Miran Perhaj z Rašice. »Jelše ob vodi
so bile precej bolj na redko posejane kot danes,« pripoveduje naprej,
»zato je bila tudi voda precej toplejša kot danes. Pa seveda tudi bolj
čista, saj vanjo še niso bile speljane
cevi z odpadnimi vodami.« Plavati
se je naučil v šoli v naravi, ko so jih
poslali na Debeli Rtič, marsikoga
pa so vrstniki enostavno kar vrgli v
vodo in če ni začel plavati, so ga potegnili ven.
Malce starejši generaciji kot
Miran pripada Silvo Pontelli, ki je
svojo mladost ravno tako preživljal
ob Rašici, kasneje pa so se z družino odselili. Spominja se, da se je
včasih med obema jezovoma – med
nekdanjim zgornjim oz. Šklopovim
ter srednjim oz. Temkovim mlinom
– nabralo tudi več kot 150 kopalcev.
Voda je bila ponekod globoka celo
dva metra.

Vir: Janez Debeljak: Trubarjeva Rašica
(Zavod Parnas, 2008).

32 dediščina TROBLA

Janez Debeljak: Trubarjeva Rašica
(Zavod Parnas, 2008).
Anton Mrkun: Ljudska medicina v dobrepoljski
dolini (Revija Etnolog, 1937)
Ustni viri: Miran Perhaj. Silvo Pontelli,
Vlado Peček

Bajka o Ribnici
Nam Bajka govori,
da, kjer zdaj Ribnica stoji,
nekoč bilo je jezero,
v njem rib veliko je bilo.
Med njimi zlata ribica
od vseh najlepša je bila,
je v temi pot kazala,
da ribič se ne izgubi.

POEZIJA&UMETNOST

Spomladi so tekmovali, kdo
se bo prvi kopal. Zakurili so
ogenj; sledil je skok v vodo. Preplavali so na drugo stran, se dotaknili brega in spet nazaj pred
ogenj. Tam so se ogreli. Njegova
pripoved me je spomnila na podobno današnjo navado, ko se na
prvi dan v letu na istem mestu
najpogumnejši poženejo v ledeno mrzlo Rašico. Kar se je pričelo zaradi nekega preprostega,
»saj si ne upaš,« počasi prerašča
v novo tradicijo.
Miran nadaljuje z opisom
kopališč: »V ovinku, malce višje
ob vodi na drugem bregu Rašice,
so se kopali tisti iz Malih Lašč,
Raščanom pa je pripadalo kopališče, ki so mu rekli Konjska.
Konjska zato, ker je bila voda
tako globoka, da so lahko vanjo
hodili kopat tudi konje.«
Na tem mestu Rašica še danes
napravi ovinek, voda pa ni več
tako globoka, saj so tam napravili
razbremenilni kanal, ki ob višjem
vodostaju odvaja del vode in jo
nižje spet vrača v glavno strugo.
»Na Rašici smo se kopali v
Konjski jami – kar Konjska smo
rekli,« pripoveduje Vlado Peček.
»Teren je bil tu malo dvignjen in
tam je bila dovolj globoka voda,
da si lahko skakal tudi na glavo.
Če nisi pazil, si seveda lahko podrsal s trebuhom po dnu. Kdor
je znal, je tudi premet ali pa sal-

to lahko naredil, kakšnega pa so
tudi noter vrgli. Slava je prav tam
moža spoznala: zagrabil jo je in
vrgel v vodo. Matjak je bil velik;
on ni bil za nogomet.
Lahko si si vzel tudi zalet, ker
je bilo vse pokošeno, vse čisto.
Malo višje so imeli svoj log Brinjski. Pomagat sem jim šel nalagat;
imeli so voz na šarage. Brinjski
ga je pripeljal od Lovkata dol.
Tam okrog pa vse do Velikega
loga takrat ni bilo nobenega drevesa, le ob vodi je sem in tja rasla
kakšna jelša.«
Mladina s Kukmake se je kopala že nad Šklopovim mlinom.
Kopali so se seveda tudi drugi,
višje ob vodi, v Stopah, Kneju in
pri Pečnikovem jezu v Podlogu.
Ponikovci pa običajno nižje ob
Rašici, najraje v bližini Gačnikovega mlina.
Miran Perhaj se ne spomni,
da bi bili Raščani kaj hudi »raubšici« oz. krivolovci. Tisti, ki so
jih ribe zanimale, so se kasneje
pridružili ribičem in so potem
lahko to počeli uradno. Silvo
Pontelli se še dobro spominja,
kako so v Rašici kot fantje lovili
ribe: »Običajno smo jih lovili na
roko. To pomeni, da si ribe preplašil, da so se skrile v skalne votline ali med korenine, potem pa
si ji pobral z roko. Ker si včasih
prijel tudi belouško, smo to le
poredko delali. Ja, palica in laks
pa velikokrat. Tudi bežali smo,
če so nas odkrili.«
Eden najbolj poznanih raubšicov – tudi ob Rašici – je bil stari
Korlovec. Lovil je s palicami in
na trnke in tudi, ko so mu možje
postave le-te pobrali, je imel na
notranji strani suknjiča pripete
že nove in tudi nove palice si je
postavil. Znana je prigoda, ko je
Zakrajškovi gospe prinesel nalovljene ribice, pa ga je ta vprašala: »Kaj češ raje, bel kofe ali dva
dinarja?« »Ali pa če daste oboje,«
se je glasil njegov odgovor.

Ta ribič bil je velikan
in vsem je dobro bil poznan;
čez dan nihče ga videl ni;
lovil pod plaščem je noči.
Od daleč so ljudje prišli
in vodo so zajemali;
z njo ribice zajeli so,
med skale odvrgli jo.
Okamenela ribica
več videla ni ribiča;
zaman iskal jo je vse dni;
ponoči mu sledila ni.
Razjezil se je velikan,
vse kamenje je vrgel stran
in prej mogočno jezero
je čez noč izginilo.

Na dnu ostale ribe so;
ljudje so videli vse to
in rekli, da naj bo tako,
ta kraj zdaj Ribnica naj bo.
Da bajka ta resnična je,
v grbu riba nam pove
in prej kot suhorobarji
tam ribiči so bili.
Da bi v vseh grbih
zasijala svetloba,
upanje in ljubezen,
med nami pa naj bi se
prebudile vrednote, ki bi
nas povezovale in sklenile
v krog človečnosti.
Nataša Vybiralik Klinc

Adl o tem in onem
Pripravlja Jože Starič

O dopustu
Za dopust si moraš vzeti vsaj
štirinajst dni. Manj je premalo.
Namenjen je polnjenju akumulatorjev in tisti, ki te možnosti nimajo, so močno prikrajšani. Na
dopustu naj bi se človek odklopil
od vsakdanjih obveznosti in rutine. Možgani morajo »na pašo«
in tudi telo se mora sprostiti. To
so pomembne stvari.
Oditi je treba nekam stran,
kjer večine ljudi ne poznaš. Le
tako se lahko odklopiš od lastnega okolja. In ko se spet vrneš v
domačo sredino, si vsaj malo vesel. Veliko ljudi odhaja na morje;
nekateri raje izberejo hladnejše
kraje. Za nekatere je dopust žur
do nezavesti, za druge avantura;
tretji hočejo videti in spoznavati
nove kraje.
Za zadovoljevanje dopustniških potreb se je razvila prava
industrija. Dopustniška mrzlica
se tako prične že veliko pred dopustom in traja še nekaj časa po
njem, ko so glavna tema pogovorov dogodivščine z dopusta. Počasi sledi vrnitev v vsakodnevno
rutino in razmišljanje o prihodnjem dopustu.
V moji mladosti so bile najboljše počitnice na Rašci, kjer
smo preživeli vsak možni trenutek. Tam smo se praktično
vsi naučili plavati. Dneve smo
preživljali ob kopanju, kartanju
in igranju nogometa na logu. Na
Rašci so bili rajoni: v Zarezi je
bil prostor za Raščane, naprej
so bili Dobrepoljci, v Konjski
jami smo bili Laščani, čez vodo
Malolaščani. Bil je red, ki smo
se ga držali. Prehod med rajoni

je bil možen in ni predstavljal
problema, le njihova dekleta si
moral pustiti pri miru. V nasprotnem primeru so te vrgli v
vodo ali pa te pripravili do tega,
da si skočil sam.
S starši smo šli vsako poletje
nekam drugam na morje. Običajno smo se peljali do Splita,
nato pa je padla odločitev, ali
zavijemo na kak otok, ali nadaljujemo do Makarske riviere.
Tam si le redko srečal kakšnega
Slovenca; običajno so bili okrog
nas le Nemci in Čehi. Živo imam
v spominu, kako smo na začetku
70. let čakali trajekt in je oče v
koloni zagledal nekega Kranjčana. Oba sta bila tako vesela, da
sta v tujini našla rojaka, da sta
morala skupaj na pivo.
Čeprav mi je bilo na morju
všeč, sem vseeno komaj čakal,
da smo šli domov. V primerjavi
z Rašco mi je odhod na morje
pomenil obveznost. Na morju si
bil sam, pa še nikogar nisi poznal. Tam sem odšteval dneve,
kdaj bom spet na Rašci, kjer so
bili prijatelji.
Kasneje smo se s kolesi vozili
kopat na Kolpo. Bili smo generacija, ki je že imela kolesa na
prestave: češka kolesa Favorit s
tremi prestavami in zavito, dirkalno balanco. V Dolu takrat še
ni bilo gostilne; kampirali smo
kar v nekem sadovnjaku. Kasneje smo se zapeljali do Vinice;
tudi tam še niso imeli kampa.
Na Kolpi smo ostajali tudi po tri
tedne. Kasneje nas je tja dol odpeljal kdo z avtom ali pa smo šli
z avtobusom.

Na dopust se od doma odpravim zato, da ne gledam ljudi, ki
so sicer okrog mene vsak dan.
Najraje ga preživim v Slovenskih goricah. Tam je prijetna
klima; z vrha kakšne gorice je
čudovit pogled na trte, ki valovijo v vetru, imajo dobro hrano
in pijačo, pa še cene so sprejemljive. Tudi v Maribor grem rad.
Pomeni mi izhodišče za izlete v
Graz, ob Dravi na Koroško, v Celje, v Prekmurje. Zvečer pa grem
kaj pojest v mesto in malo pogledat na korzo. Ne obiskujem krajev, kjer je vroče ali pa gneča. Letos mi na dopust žal ni uspelo, a
mi bo spet prihodnjič. Načrtov
za dopust si nisem delal nikoli;
izbral sem le, kam grem, včasih
pa še tega ne. Dopust mora biti
neobvezen. Natančno planiranje dopusta je nepojmljiv koncept, ki ga ne razumem.
Spomladi je prišel v Lašče
moj sošolec iz gimnazije in tu
preživel tri dni. Čas je izkoristil
predvsem za pohode. Rekel je,
da mu je tak dopust všeč in da
mu ni prav nič dolgčas. Rabil je
odklop in pomembno mu je bilo,
da ni doma. Pogrešal je le, da
Lašče nimajo več trinajstih hudičevih kapelic kot pred sto leti.
Ostalo jih je bore malo.

Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo,
pogovore snemam in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugačnem kontekstu,
zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za zapisano.
34 Adl o tem in onem TROBLA

100 let

Ivanka Kaplan
Franc Kaplan | foto: Barbara Cimerman

Rodila se je 4. septembra leta
1923 v vasi Ponikve (Dobrepolje), na
katero jo vežejo zelo lepi, a že rahlo
bežni spomini. Imela je eno sestro,
s katero sta bili zelo povezani, saj
sta se redno obiskovali vse do njene

smrti. Leta 1953 se je poročila, preselila
na Malo Slevico in imela 5 otrok. S sovaščani je spletla lepe prijateljske vezi. Mož
je odšel po želji za boljšim zaslužkom v
Nemčijo, otroci pa so odraščali. Mama je
bila za njih vse – mama, oče, gospodinja
in gospodar. In kaj pravi mama za svoje
otroke? Bili so pridni in delavni. V smehu
doda, da so bili tudi nekoliko nagajivi, a
vedno pripravljeni pomagati. Vesela je,
da so njeni otroci vedno držali skupaj in
se imeli radi.
Ivanka ima 4 vnuke (Metka, Andrej,
Rok in Tjaša) in 4 pravnuke (Kristjan, Matic, Filip in Julija).
Vnukinja jo rada povpraša o njeni mladosti, recimo: »Kako je bilo pa z zabavo?«
Ivanka pravi, da na veselice niso hodili
tako kot zdajšnja mladina. Bile so zelo redko, kakšno nedeljo po maši, saj so se poleg dela včasih morali tudi malo sprostiti.
Čeprav ji življenje velikokrat ni prizaneslo, je vesela, da je dočakala tako lepo

starost. Zdaj svojo jesen življenja živi
s sinom Frenkom in njegovo družino.
Pravi, da jo je do take starosti vodila
vera, predvsem pa veselje do življenja.
Za svoj 100. rojstni dan je doživela
najlepše presenečenje. Pred hišo so ji
postavili mlaj, s svojo družino, vaščani
in prijatelji pa se je poveselila in podružila. Nikoli si ni mislila, da se bodo vsi
odzvali v takem številu, zato se vsakemu posebej zahvaljuje.

K V A L I T E T A

VA R N O S T

VA R Č N O ST

VRHUNSKA KVALITETA IN
BREZČASEN DIZAJN
051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si
Obrtna cona Ločica pri Turjaku

TROBLA 35

Pohod učencev prvega
razreda na Karlovico
Veronika Lipovec | foto: Veronika Lipovec

Kar nekaj česa je bila ideja
o bivanju na Karlovici
samo v naših glavah, saj
nam je močno zagodlo
vreme in deževje kar ni
ponehalo. A ker za vsakim
dežjem posije sonce, smo
se 14. junija odločili, da
pohod učencev prvega
razreda na Karlovico tudi
izvedemo. Ta dogodek je bil
organiziran pod vodstvom
gospoda Boštjana Škulja
in staršev ter je bil
poln zabave, smeha in
nepozabnih trenutkov.

P

opoldne se je začelo z navdušenjem, ko so se učenci prvega razreda zbrali pred šolo. Z nahrbtniki na
hrbtu in obuti v udobne pohodne čevlje
so bili pripravljeni na nepozabno avanturo. Odpravili smo se na pot proti Karlovici. Ko se pot prevesi proti Adamovem,
so nas v senci dreves pričakali nekateri
starši in poskrbeli za prigrizek in osvežilen sok. Otroci so se okrepčali, medtem
ko so občudovali čudovito naravo, ki
jih je obdajala. Po uri hoje smo končno
prispeli na cilj pred gasilni dom, kjer nas
je pričakal gospod Boštjan Škulj.

Krasen sprejem in veselo druženje z gasilci.

36 šola in vrtec TROBLA

Otroci so vzeli pot pod
noge in se odpravili proti
Karlovici.

Gospod Boštjan je bil pravi gostitelj.
Za večerjo je pripravil okusno makaronovo meso in slastne palačinke, s katerimi so si otroci potešili svojo lakoto. Po
obroku so se odpravili na ogromen pokošen vrt, ki je bil preoblikovan v pravo
igrišče. Pripravljenih je bilo več različnih
iger za otroke: med dvema ognjema,
vlečenje vrvi, tekmovanje z avtomobili in ob številnih drugih igrah so otroci
uživali v razburljivem vzdušju. Kasneje
smo se odpravili na nočni pohod z baterijami, med katerim so raziskovali temne kotičke in videli celo škrate z rdečimi
in zelenimi kapicami.
Naslednji dan je bil prav tako poln
dogajanja. Učenci so v parku zasadili
drevo s sporočilom v steklenici. Vzeli so

si čas, da so napisali svoje misli in želje
ter jih skrbno shranili v steklenico, ki so
jo zakopali ob drevesu. To je bil njihov
prispevek k ohranjanju narave in spomin na ta poseben dogodek.
Kmalu zatem so prispeli starši-gasilci,
ki so pripravili različne aktivnosti. Pokazali so nam, kako učinkovito gasijo požar
z gasilnim aparatom; predstavili so nam
tudi njihov gasilski avtomobil in nas naučili osnov prve pomoči in oživljanja. Otroci so bili navdušeni in so z zanimanjem
poslušali ter sodelovali v praktičnih vajah. Poleg tega so se lahko otroci igrali z
vodo, kar je prineslo še več smeha in zabave. Srečali so se tudi z otroki, ki bodo
v prihodnjem šolskem letu prvič stopili v
prvi razred. Na koncu je bil dogodek še
posebej čaroben. Gospod Ivan Rupar in
njegovi prijatelji iz konjerejskega društva
so prispeli s šestimi vozovi in konjskimi
vpregami, da bi otroke odpeljali nazaj v
šolo. Učenci so bili navdušeni, ko so se
vkrcali na vozove.
Na poti v šolo so odmevali petje,
smeh in veselje. Nepozabni trenutki na
pohodu na Karlovico so se vtisnili v srca
učencev in hvaležni smo vsakemu, ki je
prispeval svoj čas in se družil z nami in
tako popestril naše bivanje na Karlovici.
Ta izkušnja bo za vedno ostala v njihovih spominih kot edinstvena priložnost
za skupno povezovanje, zabavo in odkrivanje narave.

Trubarjev vrtiček
Veronika Lipovec | foto: Veronika Lipovec

V

zgajanje otrok v skladu z naravo, vrednotami samooskrbe in
povezanostjo z zemljo je izjemno
pomembno. Zato smo se z učenci, ki
obiskujejo krožek inovativnost in podjetništvo ter krožek živimo z naravo,
odločili, da ustvarimo inovativen vrtiček, imenovan Trubarjev vrtiček, kjer
bi ostali učenci naše šole pridobivali
praktično znanje o vrtnarjenju. Za izvedbo projekta smo uporabili stare
palete, ki so jih prispevali posamezni
starši. Uspešno smo ustvarili dvignjene
grede, zasajene z zelišči in jagodami.
Poleg tega smo uporabili reciklirane
palete za izdelavo privlačne in funkcionalne ograje v obliki svinčnikov.

Ustvarjanje dvignjenih
gred iz starih palet:
Prvi korak pri ustvarjanju Trubarjevega vrtička je bil zbiranje starih palet.
Starši so se prijazno odzvali na našo
prošnjo za donacijo in nam zagotovili potrebne materiale – stare in nove
palete. V okviru krožka smo naredili
načrt in po zastavljenih korakih enkrat
tedensko začeli s preoblikovanjem starih palet v dvignjene grede. Palete smo
najprej pripravili, odstranili odvečne
dele ter jih zbrusili, da bi se izognili morebitnim nevarnostim za otroke. Gospod Boštjan Škulj nam je doniral gosto
mrežo, s katero smo naredili dno in notranjost obložili z debelejšim filcem.
Na svetovni dan Zemlje smo začeli postavljati prostor za vrtiček. Izbrali
smo sončno lego pred šolo in zemljišče, primerno za vrtnarjenje. Pomemben del vrtička je tudi zastirka, ki smo

jo ustvarili s pomočjo sekancev. Tu so
se še posebno dobro odrezali mlajši učenci in pridno poprijeli za delo.
Zastirka je pokrila tla med dvignjenimi
gredami, kar je pomagalo ohranjati
vlago in zmanjšalo rast plevela. S tem
smo otrokom omogočili, da se osredotočijo na rastline in se izognejo težavam, povezanim z vzdrževanjem vrta.
Nato smo na filc naložili pripravljene palete in med njimi ustvarili poti, ki
omogočajo dostop do rastlin. Na pobudo gospoda ravnatelja smo poleg
gred iz palet postavili še grede, ki jih
je priskrbela šola. Sledil je pomemben
korak – napolnili smo palete z vrtno
zemljo, bogato s hranili, da bi rastline
imele optimalne pogoje za rast. Trgovina Obi in gospa Ružica Pavlica ter vrtnarija Ferbežar sta se prijazno odzvali
na našo prošnjo po donaciji rastlin, ki
smo jih potrebovali za zasaditev, in
nam zagotovili potrebne sadike. Pridne roke drugošolcev so rastline zasadile in že obiramo prve sadove jagod.
Čeprav je konec šolskega leta, pa
naš zastavljeni načrt v okviru krožka še
ni realiziran. V naslednjem letu bi radi
izdelali sušilec zelišč in jih čim več tudi
posušili. Tako bi naredili zeliščni čaj iz
Trubarjevega vrtička.

Ograja iz recikliranih
palet v obliki svinčnikov:
Da bi vrtiček postal privlačen in
obenem funkcionalen, smo se odločili
za izdelavo ograje iz recikliranih palet
v obliki svinčnikov. Otroci so se aktiv-

no vključili v ta del projekta. Skupaj
smo zbrusili palete in jih pobarvali v
živahnih barvah. Svinčnikom podobna ograja je ustvarila čarobno vzdušje
in poskrbela za varnost vrtička. Da bi
Trubarjev vrtiček dobil svojo identiteto, smo ga poimenovali po naši šoli.
Ime »Trubarjev vrtiček« odraža pomen
slovenskega jezika in kulture ter spodbuja zavedanje dediščine našega naroda. Za dodatno prepoznavnost smo
izdelali tablo z napisom in logotipom
šole. Boštjan Škulj, ki nam je pomagal
pri dobavi materiala, je prispeval svoje veščine in izdelal čudovito tablo, ki
krasi vrtiček.
Trubarjev vrtiček predstavlja dosežek, ki združuje praktično učenje,
povezanost z zemljo in vrednote samooskrbe. Otroci iz druge in tretje
triade so se aktivno vključili v proces
ustvarjanja dvignjenih gred iz starih
palet, zasaditve zelišč in jagod ter izdelave privlačne ograje. Skozi ta projekt so pridobili znanje o vrtnarjenju,
pomenu recikliranja in odnosa do narave. Trubarjev vrtiček je postal prostor, kjer otroci spoznavajo praktično
pripravo hrane, skrbijo za rastline ter
se povezujejo z zemljo. Ta projekt bo
nedvomno vplival na njihovo razumevanje pomembnosti samooskrbe in
trajnostnega načina življenja.

TROBLA šola in vrtec 37

Erasmus+ projekt Glasbene šole
Ribnica se nadaljuje
prof. Kristina Jeke

Erasmus+ projekt Glasbene šole Ribnica je letos v polnem
razmahu. Podpira izobraževanje in usposabljanje
posameznikov ter mednarodna sodelovanja med
različnimi institucijami v evropskih državah. S podporo
Cmepius projekta in gospoda ravnatelja Glasbene šole
Ribnica Franca Malavašiča sem dobila priložnost, da se
tudi sama odpravim na mednarodno usposabljanje.

V sredini prof. roga Wiesław Grochowski in
njegov asistent Waldemar Matery skupaj s
študentko roga

S

em Kristina Jeke, profesorica klavirja
in korepetitorka Glasbene šole Ribnica. Moja odprava se je začela 19. marca,
ko sem srečno prispela v Katowice, center industrijske Šlezije na Poljskem.
V Katowicah sem pred desetimi leti
zaključila študij klavirja na tamkajšnji Akademiji za glasbo (Akademia Muzyczna w
Katowicach im. Karola Szymanowskiego),
zato sem se na nek način vrnila v domače
mesto, kjer sem živela štiri leta.
Za sodelovanje sem se dogovorila s
profesorico Anno Czaicko – Jaklewicz, zaposleno na Glasbeni šoli Panstwowa Szkoła
Muzyczna I i II stopnia im. M. Karłowicza in
tudi na Akademiji za glasbo v Katowicah.
Njene ure sem obiskovala cel teden od ponedeljka do petka na obeh
lokacijah. Na akademiji so me zanimale
predvsem njene korepeticije z različnimi
instrumenti. Udeležila sem se tudi veliko
ur in korepeticij profesorice Henryke Januszewske-Stanczyk, solopevke na Akademiji za glasbo.
Prav tako pri profesorju klavirja Łukaszu Trepczynskemu, rednemu profesorju
Akademije za glasbo. Profesorica Anna
Czaicka – Jaklewicz je zaključila šolanje
pri profesorju Wojciechu Switałi, profesor
Łukasz Trepczynski pa pri profesorju An-

38 šola in vrtec TROBLA

drzeju Jasinskem; oba sta žiranta svetovno priznanega Chopinovega tekmovanja
na Poljskem. Sodelovati in pridobivati
znanje pri izjemnih profesorjih in tako visokem nivoju, kot ga ima Poljska, je bila
zame neprecenljiva izkušnja. Nazadnje
sem obiskala ure hornistov; korepetirala
jih je profesorica Anna Czaicka – Jaklewicz. Povabila me je na ure njenih korepeticij na akademiji pri profesorju Wieslawu
Grochowskiem. Profesor Grochowski ima
asistenta Waldemara Materya, ki je budno spremljal vse ure študentov. Nad urami sem bila izredno navdušena; sodelovanje med njimi je izvrstno in korepeticije
nadvse odlične.
Moj cilj je bil spoznati čim več poljske
literature, kompozicij manj znanih poljskih skladateljev. Želela sem pridobiti
čim več gradiva za reševanje različnih
pianističnih tehničnih problemov, ki bi ga
vpeljala v svoj učni načrt. Zanimala sta me
tudi jazzovska literatura in sistem učenja
a vista. Kot korepetitorka se ves čas soočam z novimi programi, novo literaturo in
veščine a vista (prvo branje) igranja mi še
kako prav pridejo.

Sala koncertowa, dvorana Akademije in
simfonični orkester

Z leve proti desni: prof. Anna Czaicka − Jaklewicz,
prof. Łukasz Trepczynski, prof. Kristina Jeke

Profesorica klavirja Anna Czaicka
− Jaklewicz

Med drugim sem v času svojega bivanja v Katowicah obiskala koncert orkestrov Akademije za glasbo, tekmovanje
komornih skupin nižje stopnje, ki je potekalo ravno tiste dni v obnovljeni dvorani
Akademije za glasbo (Aula Szabelskiego).
Dvorana je prekrasna, akustika izvrstna in
udeleženci izjemno pripravljeni in suvereni nastopanja. Prejela sem veliko not;
v dar sem dobila tudi nekaj zgoščenk
profesorjev, ki sem jih obiskala. Nekatere sem oddala v knjižnico Glasbene šole
Ribnica kot spomin na to čudovito izkušnjo, ki so mi jo omogočili.
Zadnji dnevi so bili malo bolj umirjeni,
saj me je čakalo pakiranje in vrnitev domov. Čas sem izkoristila za sprehod skozi
Katowice in obujanje spominov na čas
študija. Veliko kolegov, ki sem jih srečala
tiste dni, še vedno nadaljuje svoje poslanstvo na Akademiji.
Izobraževanja in priložnosti, da ponovno obiščem Katowice, ne bom nikoli
pozabila. Za to izkušnjo se neizmerno
zahvaljujem našemu ravnatelju Francu
Malavašiču, ki mi je vse to omogočil. Profesorica Anna in prav tako vodstvo šole
Karlowicza je v bodoče pripravljeno na
sodelovanje z našo glasbeno šolo.

Glasbena šola Ribnica
prof. Maja Povše, učiteljica tolkal

G

lasbena šola Ribnica je v šolskem
letu 2022/23 postala del vseevropskega projekta Erasmus+. Projekt šoli
omogoča več različnih oblik izobraževanja v tujini, tako za učitelje kot tudi za
učence. Splošni cilji programa so z mobilnostjo vseh deležnikov izobraževanja
oz. z vseživljenjskim učenjem podpirati
izobraževalni, poklicni in osebni razvoj
ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi in po
svetu, krepitev evropske identitete in aktivno državljanstvo. Ker je bil to za našo
šolo prvi tovrstni projekt, smo se odločili
za bolj osnovne in krajše oblike sodelovanja, tiste večje, ki vključujejo tudi mobilnost učencev, pa pustili za naslednje
edicije programa. Tako sta pod okriljem
Erasmusa dve ribniški učiteljici odšli na
seminar na Islandijo, ostali pa smo se
dogovorili za t. i. job shadowing oziroma
hospitacije na različnih šolah po Evropi.
Moj prvotni cilj je bil izboljšanje
kompetenc na področju skupinske igre
tolkalcev. Predvsem me je zanimalo
področje tolkalnih skupin v gibanju, saj
tovrstnih skupin na področju Slovenije
ni prav veliko. Tozadevno so zelo aktivni
na zahodu Evrope, še posebej v Belgiji in
na Nizozemskem, zato sem svojo prijavo
usmerila tja. Kot se pogosto zgodi, pa je
moja pot zavila nekoliko v drugo smer …
Še vedno bomo igrali skupaj, korakali pa
bomo kdaj drugič.
Ko sem na začetku januarja na seminarju za timpane na Konzervatoriju za
glasbo in balet Ljubljana spoznala prof.
Nicka Wouda, sem se odločila, da bom
še vedno ostala pri skupinski glasbi, a ne
nujno v gibanju. Prof. Woud je pravkar
upokojeni svetovno priznan timpanist,
dolgoletni član orkestra Concertgebouw, hkrati pa timpane poučuje tudi na
Conservatorium van Amsterdam (CvA). Z

njegovo pomočjo sem prišla do koordinatorke za Erasmus programe omenjene
šole. In potem do vseh profesorjev oddelka za klasična tolkala, ki so bili prisotni v predvidenem tednu.
Izbrali smo teden, v katerem so imeli
študenti t .i. Lunch Concert v dvorani Muziekgebouw. Na koncertu so igrali znamenito skladbo S. Reicha: Drumming. Skladba
je napisana v minimalističnem slogu in kot
glavno kompozicijsko tehniko uporablja
“phasing”, pri kateri dva glasbenika igrata
enak repetitivni vzorec, ki ga nato eden
izmed njiju nekoliko pospeši toliko, da
se mu doba zamakne in tako dobita nov
vzorec. Potem lahko nekaj časa ostaneta
v istem tempu ali spet eden izmed njiju
vzorec pospeši, odvisno od želenega učinka. Skladba ima 4 dele, v katerih slišimo
različno zveneče instrumente – od štirih
parov uglašenih bongosov v prvem delu in
preko marimbe, človeških glasov, žvižganja in flavte pikolo do konglomerata vsega
na koncu skladbe. Glede na to, kako hitro
prehajajo glasbeniki iz ene faze v drugo,
lahko skladba traja poljubno dolgo.
Nizozemski sistem glasbenega šolstva se precej razlikuje od našega. Kot so
mi razložili profesorji na konzervatoriju,
javnega nižjega glasbenega šolstva tam
sploh ne poznajo več. Z izjemo nekaterih
glasbenih šol pod okriljem in za potrebe
pihalnih orkestrov na jugu države večina
otrok prve glasbene korake naredi pri
privatnih učiteljih. Ker so privatne lekcije
drage, si jih mnogi ne morejo privoščiti.
Tako niti ni presenetljivo, da je v študijskem letu 2022/23 od štiriindvajsetih
študentov oddelka za klasična tolkala na
enem izmed največjih glasbenih konzervatorijev v državi – CvA samo en Nizozemec. Čeprav se tolkala obravnava kot en
instrument (najbrž je vsem jasno, da je
to pravzaprav skupina instrumentov), je

tu vsak izmed profesorjev specialist za
svoje področje. Naj naštejem samo tiste,
pri katerih sem hospitirala: predstojnik
oddelka je prof. Jansen, ki ima veliko
različnih nalog. Kot omenjeno, timpane poučuje prof. Woud. Za marimbo in
komorno glasbo je zadolžena Rachel Xi
Zhing. Laurent Warnier poučuje vibrafon
in skupinsko igro. Mark Braafhart je specializiran za orkestrska tolkala. Marijn
Korff de Gidts predava metodologijo tolkal in etnična tolkala.
Moram priznati, da me je najbolj navdušil prof. Marijn Korff de Gidts. Njegov
pouk poteka v skupinah. Pouk tehnike
igranja in uporabe etničnih tolkal je obvezen za študente prvega letnika. Pri urah
aktivno sodelujejo. Prva ura, ki sem se je
udeležila, je bila v ritmih senegalske glasbe. Vsak izmed nas je dobil svoj Sabar
(tradicionalni boben iz Senegala) in po dva
skupaj isti ritmični vzorec, ki smo jih po nekaj ponovitvah sestavili v celoto. Medtem
je profesor razložil ozadje in uporabo te
glasbe. Podobno je potekala tudi ura arabskih tolkal, kjer smo se osredotočili na eno
izmed različic arabskega tamburina.
Med tednom mojega obiska na CvA
sem prav pri vsaki uri našla nekaj novega, kar se že trudim uvesti v lastne ure
pouka. Zato sem iskreno hvaležna ravnatelju naše glasbene šole, ki je imel
dovolj zaupanja vame, da me je vključil v
projekt. Seveda pa gre zahvala tudi programu Erasmus+, ki omogoča mobilnost
v šolskih klopeh: s tem daje podporo za
vseživljenjsko učenje učiteljem in nam
širi učna obzorja.

TROBLA šola in vrtec 39

Oratorij
2023

Oratorij v
Velikih
Laščah
Branka Levstik

Oratorij je potekal od
21. do 25. avgusta.

T

ema letošnjega oratorija je bilo
književno delo Hobit, avtorja J. R.
R. Tolkiena, znanega tudi po fantazijski
trilogiji Gospodar prstanov. Njegova
zgodba Hobit je bila napisana kot knjiga za otroke in vsakega bralca hitro
pritegne v Tolkienov pisan domišljijski
svet. Zgodba spremlja preprostega
hobita Bilba, ki si želi mirnega življenja v svoji duplini, vendar se na povabilo čarovnika Gandalfa pridruži veliki
pustolovščini druščine škratov. Skupaj
bodo poskušali iz krempljev strašnega
zmaja osvoboditi škratji zaklad, ki jim
ga je le ta ukradel, ko je uničil njihovo
podzemno mesto v Samotni gori. Da pa
bodo do tam prišli, bodo morali premagati številne ovire. Bistveno sporočilo,
ki ga najdemo v Hobitu, je pomembno
razlikovanje med dobrim in zlom, med
pravilnim in napačnim, med pravo resnico in krivico.
Letošnjega oratorija se je udeležilo
105 otrok in 20 animatorjev. Veseli smo,
40 dogodki/društva TROBLA

Letošnjega oratorija se je udeležilo 105 otrok in 20 animatorjev.

da so se animatorjem pridružili tudi letošnji birmanci. Oratorij smo začeli in
končali s sveto mašo v naši cerkvi, ki
jo je daroval župnik Andrej. Tako smo
naše delo na začetku izročili Bogu in se
mu na koncu tudi zahvalili. Kljub vročini
so vse aktivnosti potekale po načrtu, ki
smo si ga zadali.
Vsak dan so otroci sledili oratorijski
zgodbi, imeli kateheze, igre in delavnice. Vsako jutro smo dvignili oratorijsko zastavo in jo ob koncu dneva tudi
spustili. Poleg naših dejavnosti smo povabili tudi goste. V ponedeljek sta nas
obiskali medicinski sestri ga. Brigita in
ga. Anka iz ZD Ribnica. Mlajši so se poučili o prvi pomoči pri poškodbah, pikih,

alergijah, starejši pa so se že urili na
lutki v oživljanju in prvi pomoči ponesrečencem. V torek nas je obiskal policist g. Saša iz PP Ribnica, nas seznanil
s prometno varnostjo, uporabo čelade,
pravilno hojo v skupini in samostojno
ter nam prikazal opremo, ki jo imajo
policisti. V sredo smo se z avtobusi odpeljali na izlet na Zaplaz, kjer smo imeli
sveto mašo, nato pa nam je mag. g. Igor
Luzar, ki je postulator za Grozdetovo

svetništvo, predstavil življenje Alojzija
Grozdeta. Po malici iz popotne torbe
smo šli na ranč Aladin, si ogledali živali,
se zabavali na igralih in se posladkali s
sladoledom.
V četrtek smo šli peš do Dvorske
vasi in se ustavili na Mali Slevici ter si
ogledali našo podružnično cerkev, ki
nam jo je predstavila ga. Nada. Po pikniku so na igrišču potekale zabavne
vodne igre. Zadnji dan oratorija smo
si poleg katehez in iger ogledali tudi
mojstrovine izpod hitrih rok čarovnika
Johna.
Tudi letos smo imeli zagotovljene
tople obroke. Zahvaljujemo se našima
stalnima sponzorjema: Kmetijski zadrugi Velike Lašče in gostilni Pri Kropcu. OŠ
Primoža Trubarja pa se zahvaljujemo za
kuhanje kosila zadnji dan in za izposojo
posod. V torek smo za otroke pripravili
kosilo animatorji.
Letos so nas finančno podprli tudi
sponzorji, za kar se jim lepo zahvaljujemo (Občina Velike Lašče, Občinski odbor SDS, N.Si, KG-DENT Katja in Marko
Gradišar). Hvala tudi posameznikom, ki

ste prispevali dar v cerkvi, za pecivo za animatorje
in otroke in lepe besede, ki smo jih bili deležni.
Dvakrat smo se v popoldanskem času sladkali s
sladoledom in za to se zahvaljujemo Petri in Ajdi.
Peko na žaru v Dvorski vasi sta tudi letos prevzela
Milan in Ivan. Hvala PGD Velike Lašče za klopi in
mize, prav tako tudi PGD Dvorska vas – Mala Slevica za uporabo gasilskega doma, brentač in hvala gasilcema Tadeju in Janiju za pripravo prostora.
Ob zaključku oratorija so animatorjem sponzorirali pice v Piceriji Pri Roku. Hvala.

Odprte prijave
za novo skavtsko leto!

Legendarne ž'vine medse vabimo nove člane. Vsi otroci, najstniki in mladi, ki si želite okusiti in zaživeti skavtstvo, vabljeni, da
se nam pridružite. Bi rad s prijateljem gledal zvezde, odšel v neznano, pel pesmi ob tabornem ognju, skupaj s prijatelji igral roverčka, jedel kobilice, zakuril ogenj z lokom, prespal v bivaku ali igluju,
si sam izdelal svojo žlico, držal obljubo in bil bližje Bogu? Pri nas
najdeš znanje, pustolovščino, naravo in prijatelje. Če si na vsaj eno
izmed vprašanj odgovoril z da, je zadnji čas, da se nam pridružiš.
Prijave sprejemamo v tri starostne skupine:
1. Volčiči in Volkuljice (3. – 5. razred OŠ)
2. Izvidniki in Vodnice (6. razred OŠ – 1. letnik SŠ)
3. Popotniki in Popotnice (2. letnik SŠ – 21 let)

Hvala Vam, spoštovani starši,
da ste nam ponovno zaupali
svoje otroke. Vam, dragi otroci,
pa hvala za prijetno druženje.
Naj bo novo šolsko leto
ustvarjalno z veliko
znanja, lepimi besedami in
prijateljstvom z Njim, ki nas
ima zelo rad. Bodimo podobni
Bilbu – vztrajni in srčni.

Zajčji lov 1813
V spomin zmage avstrijske nad Napoleonovo vojsko, po kateri so Francozi
dokončno zapustili velikolaške kraje, se bomo skupaj odpravili na voden
pohod, na katerem bomo prisluhnili starim vojaškim zgodbam, ki so bile
zapisane po bitki v Velikih Laščah pred skoraj točno 210 leti.
Vabljeni vsi, ki ste radi v naravi in spoznavate zapuščino naših krajev.
Dobimo se v nedeljo, 24. septembra, ob 9. uri na trgu pred velikolaško
cerkvijo; hoje s postanki in ogledi bo za 3-4 ure; vodi Jože Starič.
Športna obutev in voda v nahrbtniku.
Prijave: 041-833-456 ali info@zavod-parnas.org
Dogodek podpira Občina Velike Lašče.
Zavod Parnas in Tenis Cereja
TROBLA dogodki/društva 41

Kotnik Popotnik
Nika Možek | foto: Samo Kotnik

Poletje je najbolj priljubljen čas za potovanja,
ko nas sonce ogreje in se malo sprostimo. Mogočni grad Turjak privablja številne popotnike
od blizu in daleč. Radi ga obiščejo tudi ljubitelji
jeklenih konjičkov. Kar nekaj se jih pripelje
mimo in ustavi na kakšni kavici. Ampak med
vsemi je en izstopal. Na prtljažnem delu motorja je imel plišasti igrači – medvedka in jelenčka.
So to amuleti, ki so mu jih podarili njegovi otroci? Ne. Mlad je, verjetno še nima svoje družine.
Za tem se mora skrivati neka zgodba. In res se.
Zgodba Sama Kotnika iz sosednje Ribnice, ki
se je pri 24ih letih sam odpravil na pot na vrh
Evrope, najsevernejšo točko – Nordkapp.
Kdaj se je pojavila želja po potovanju na Nordkapp? Kako si se pripravil na tako dolgo pot in kaj vse si
moral vzeti s sabo?
Za Nordkapp me je navdušil Brmbi,
kolega motorist iz sosednje Hrvaške.
Brmbi že zadnjih nekaj let vsako poletje
obišče vrh Norveške. Od njega sem pridobil vse informacije in nasvete, za kar
sem mu izredno hvaležen. Moral sem
precej dopolniti svojo opremo na motorju in vso prtljago zložiti nanj. Potem pa
ugotovil, da je stvari preveč, zmanjšal za
četrtino in potem še enkrat za četrtino.
Naslednjič, bi še pol prtljage pustil doma.
Kako so novico o odhodu sprejeli
tvoji domači? Na družabnih omrežjih
imaš ogromno podpore.
Vsi so me zelo podpirali. Mama mi
je v šali obljubila petstotaka, saj si je po
tihem mislila, da itak ne bom šel. Ko je
ugotovila, da mislim resno, je obljubo
držala. Nisem pričakoval tolikšne podpore. Facebook stran Kotnik Popotnik sem
začel le z nekaj sledilci, nato pa jih je bilo
čedalje več, tudi iz tujih držav. Ti so sicer
rekli: »Mi te nič ne razumemo, ampak res
si faca in te z veseljem spremljamo«.
Od kod ideja za ime Kotnik Popotnik?
Razmišljal sem, kako bi se poimenoval. Najprej sem malo dvomil v besedo
popotnik. Z motorjem sem namreč obiskal le balkanske države, najdlje sem pri42 dogodki/društva TROBLA

šel do Grčije. Se pa popotnik rima z mojim
priimkom. To je na koncu pretehtalo.
Odziv sledilcev je bil velik, telefon je
stalno zvonil. Si telefon dojemal kot dodatno obremenitev ali kot motivacijo?
To mi je dalo dodaten zagon in energijo za pot. Z veseljem sem sproti opisoval dneve. Na začetku sem imel še pogovore z družino in prijatelji, potem pa sem
pri snemanju čelade zataknil in zlomil mikrofon, tako da mi je ostala le še glasba
in tista teta iz navigacije. Ob večerih sem
odgovoril na vsa sporočila in se parkrat
javil tudi z videom v živo. Prijetno je bilo
vzpostavljati stike z ljudmi v Sloveniji,
medtem ko si sam daleč stran.
Bi se ponovno odločil, da bi šel sam,
ali bi raje vzel še koga s sabo?
Sem bil sam, nikoli pa nisem bil osamljen. Definitivno bi se na pot še enkrat
podal sam.
Med vožnjo poslušaš glasbo. Prilagajaš pesmi stanju na cesti? Ko se ti
recimo vleče ravna avtocesta, nažgeš Highway to Hell?
Ne. (smeh) Imam različne pesmi,
shranjene že od prej. Zaženem in kar se
predvaja, se predvaja. Zdaj so mi postale
še bolj všeč, ker me spomnijo na različne
dele poti, ki sem jih prevozil, medtem ko
so se predvajale. Kljub glasbi na motorju
ostajam zbran. Osredotočam se na pot,

kaj me še čaka tisti dan, kaj in kdaj bom
jedel, kje prespal in kje opral perilo ter
kako ga bom pravočasno posušil. Na
tako zahtevno pot se moraš podati brez
svojih problemov in skrbi. Ne pridejo vsi
do vrha v prvem poizkusu.
Kako bi primerjal cestno infrastrukturo in kulturo voznikov drugod in
pri nas?
Ceste so v tujini boljše. Ponekod imajo drugačen, bolj grob asfalt. Pri nas ti v
mokrem vremenu ob prehitevanju lahko
zdrsne na sredinski črti. Na severu pa
imajo v njih nekakšne zareze. Vsa vozila
so opremljena z dodatnimi lučmi, ki se avtomatsko zasvetijo, če vozilo zazna divjad
na cesti. Ta sistem zazna tudi motorista.
Tudi kultura voznikov je neprimerljivo
boljša v tujini. Vsi spoštujejo predpisane
omejitve hitrosti. Kazni so visoke, poleg
denarnih tudi mesec dni zapora.
Kako je potekala tvoja pot?
Na Nordkapp sem šel po vzhodni
strani, čez Avstrijo, Češko, Poljsko, Litvo,
Latvijo, Estonijo in potem z ogromnim trajektom do Finske. Motor so mi na trajektu
kar privezali. Po nasvetu Brmbija sem slikal, kje sem parkiral, sicer ga ne bi našel.
Na poti domov ga kljub temu nisem, zato
sem sledil dvema motoristoma, ki sta parkirala zraven mene. Domov sem se vračal
po zahodni strani čez Norveško, Švedsko,
Dansko, Nemčijo in spet Avstrijo.

Katere znamenitosti si si ogledal na
poti?
Ustavil sem se pri Gori križev (Hill
of Crosses) na severu Litve. Po osvojitvi
Nordkappa sem si na Norveškem ogledal več znamenitosti. Glavno mesto Oslo
sem obiskal v družbi Brmbija in njegovih
kolegov, ki so potovali na Nordkapp v
nasprotni smeri. Na Švedskem sem se
ustavil pri Ribnčanu Đerđu na prebranec
s klobaso. Posebno lepo je bilo slišati
domače ribniško narečje sredi Skandinavije. Sam sem bil še na otočju Lofoten;
peljal sem se čez prelaz Trollstigen in po
Atlantic Road ter obiskal muzej arktičnega kroga (Arctic Circle Center). Norveška
pokrajina me je najbolj navdušila. Tudi
Finska je lepa; zelo mi je bila všeč Božičkova vas, kjer sem prespal. In ko sem
prvič zagledal severnega jelena. Noro.
No, na koncu sem jih videl toliko, da sem
se jih že naveličal.
Kako si imel urejena prenočišča?
Večinoma sem našel prostor v hišicah v kampih; prespal sem tudi v hotelih in hostlu ter v šotoru. Nisem vnaprej
rezerviral nočitev; to sem urejal sproti.
Žal mi je, da si nisem vzel še dodatnega dneva v Božičkovi vasi. Tam sem si
privoščil savno. Potem sem sedel na teraso in poklical domov, kjer so zagnali
paniko, češ kaj je narobe, da kličem ob
enih zjutraj. Pomiril sem jih, da je vse v

redu, in pojasnil, da nimam občutka, koliko je ura, saj na severu poleti ponoči ni
teme.
Od Božička si potem krenil proti Nordkappu. Kako si doživljal zadnje kilometre pred zadanim ciljem?
Tik pred Nordkappom cesta poteka
skozi tunel, ki gre 212 m pod gladino morja. Dolg je 6.870 m in nima urejenega prezračevanja. Gradnjo so dokončali istega
leta, ko sem se rodil. Voda kaplja iz sten
in na koncu imaš v ustih okus po slabem
zraku v tunelu. Nato sem zagledal svoj cilj.
Nordkapp?
Ja, prišel sem na vrh. Občutki so neverjetni. Neopisljivi. Najprej sem ga obiskal podnevi; ogromno je bilo turistov in
avtobusov. Vreme je bilo megleno, zato
prav daleč nisem videl. Srečo z vremenom sem poizkusil še med polnočjo
in šesto uro zjutraj. Takrat imamo tudi
motoristi dovoljenje, da se zapeljemo
prav do globusa, ki označuje vrh Evrope. Vreme mi tudi tokrat ni bilo naklonjeno; prav tako napoved ni bila videti
najbolj obetavna, zato sem se odločil
nadaljevati pot proti domu. Od tu naprej se je mojemu medvedku, ki ga imam
na motorju že dlje časa, pridružil še severni jelenček. Če se malo stisnemo, bo
prostor še za kakšnega sopotnika.
Teto je ves čas skrbelo, če imaš kaj
za pod zob. Ti je kaj skuhala, ko si
prišel domov?
Ja. (smeh) Rekla je, da sem shujšal in
me povabila na kosilo, ampak še nisem
šel. Malce sem res shujšal, ampak ko
sem bil na poti, nisem imel dosti apetita.
To je bil tvoj prvi Nordkapp. Je bil
tudi zadnji? Kam se Kotnik Popotnik
odpravlja zdaj?
Prvi in gotovo ne zadnji. Najprej
bom zamenjal pnevmatike na motorju
in naredil servis. Pozimi, ko bo motoristična sezona mirovala, bom pregledal
vse fotografije in posnetke, ki so nastali
na potovanju, in jih združil v krajši video. Razmišljal sem tudi o potopisnem
predavanju. Naslednje leto si želim osvojiti najbolj zahodno in najbolj južno
točko Evrope. Cilj sta torej Portugalska
in Španija.

Kaj bo poleg plišaste družbe na motorju tvoj spomin na prvi Nordkapp?
Pnevmatike, ki sem jih imel na motorju samo za pot na sever. Preveč so
obrabljene za nadaljnjo vožnjo. Opremil
jih bom s fotografijo in s pomočjo epoksi smole se bo naredila stenska ura.
Spomin za vedno.
V življenju srečamo mnogo ljudi. Vsak
piše svojo zgodbo. Včasih si moramo vzeti čas in prisluhniti sočloveku.
Nikoli ne veš, kaj se skriva za njim.
Samo Kotnik, prijazen in nasmejan fant,
sestavljavec vrat, prostovoljni gasilec,
motorist in ljubitelj potovanj je zaupal
del svoje zgodbe. Veliko je ostalo še
nezapisanega. Zaključil je z mislijo –
Spomni se, nekaj let nazaj si le sanjal o
tem, kjer si danes. Lepu bodite.
Zapisano po pogovoru s Kotnikom Popotnikom.
Čas trajanja potovanja?
15 dni.
Število prevoženih kilometrov?
9.634 km.
Najdaljša prevožena pot v
enem dnevu?
1.100 km, povratek s Švedske v
Nemčijo.
Število konzerv hrane?
Spakiral preveč, a sem na poti
kupil konzerviranega severnega
jelena in se mi je zdel okusen.
Koliko kav si popil?
Uf, nisem štel. Bom naslednjič!
Strošek potovanja?
Nekje med 2.000 in 3.000 evri.
Število prevoženih držav?
12, skupaj s Slovenijo.
Koliko Slovencev si srečal?
En avtobus in eno družino.
Količina natočenega goriva?
Približno 500 litrov.
Kje si točil najcenejše in kje
najdražje gorivo?
Najcenejše za domov na Pijavi
Gorici, najdražje na avtocesti v
Nemčiji in na Norveškem. Šele ko
sem prišel domov, sem ugotovil,
kako poceni gorivo imamo. Cene
na severu so na splošno visoke za
vse stvari.
TROBLA dogodki/društva 43

Upokojenski kotiček
Helena Grebenc Gruden | foto: Martin Gruden

Končujejo se počitniški
dnevi in potrebno je napisati, kako je bilo. Nekateri
upokojenci smo uspeli priti
do morja; mnogi naši člani
so žal poletno vročino in
deževje premagovali doma.
Najbolj korajžni smo se celo
podali na plovbo po morju
do in okoli Kornatov, nekateri pa po Ljubljanici do
Zmajskega mostu. Vsi smo
se vrnili zdravi, zadovoljni
in polni lepih vtisov.

Malo po morju ...
Kako tudi ne. Murter je bila naša letošnja počitniško – morska destinacija. V
mojih službenih časih je sodelavka tam
vsako leto preživljala počitnice. Z navdušenjem je opisovala idiličen, z mediteranskim zelenjem poraščen, samotno
– prvinski, malo naseljen in lahko dostopen otok, s čistim, modro-zelenim morjem. In po mnogih letih smo šli spoznavat
ta otok od preteklosti do danes tudi mi.
V zgodovini so tam živeli antični narodi. O tem pričajo sledovi grobov, zidov
in ime našega prenovljenega hotela Colentum. Prvo naselje je bilo Veliko selo
(od 18. stol. preimenovano v mesto Murter). Nato so ob preseljevanju nastali še
trije večji kraji: Jezera, Betina in Tisno.
Prebivalci Tisnjani so bili kmetovalci in vinogradniki, povezani s celino. Jezerjani
so bili mornarji in ribiči. Betinjani s severa
otoka so izdelovali lesene ladje gajete in
kalafate. Murterjani pa so zasedli večino

Kornati: pristanek in plaža na otoku Levrnaki in ribogojnica

Kornatov. Tam so gradili dolge suhozidne ograje za drobnico in nasade oliv.
Ob koncu 19. stol. so se življenjski pogoji
tudi pri njih pričeli spreminjati. Industrijska revolucija je vplivala na drugačno
razmišljanje. Graditi so pričeli cestne povezave in turizem ni bil več »tabu tema«.
Nastali so avtocampi in nato poplava
apartmajev, gostinskih objektov in nekaj
hotelov. Spoznali so tudi, da so sosednji,
skoraj prazni, goli ali malo poraščeni
Kornati lahko vrednota, ki bi se dobro
tržila. Razcvetela se je ponudba kamnitega hribovja in mnogih idiličnih zalivov,
peščenih in plitvih, strmih in skalnatih, ter
vse obdano s kristalno-čistim morjem in
njegovim bogatim podvodnim svetom.
Raj za navtike, potapljače in vse, ki imajo
radi morje. Otočje je tako postalo najlepše ekološko ohranjeno področje, ki ga je
potrebno videti in doživeti.
In tako je bilo. Naše enotedensko
bivanje v hotelu Colentum v zalivu Slanica je bilo res počitniško, umirjeno, brez
animatorjev in neke prisile. Vsak je dneve doživljal po svojih usklajeno z našimi
željami: nekateri so bili zagnani pohodni-

Hotel Colentum, pogled s hotela na zaliv
Slanica in na hotelski bazen

44 dogodki/društva TROBLA

ki, drugi samo sprehajalci; nekateri so
plavali v morju in šli na Kornate; drugi so
se raje namakali v bazenu, se sončili ob
njem in počivali. Ob večerih smo se porazgubili po simpatičnih lokalih ob vodi
ali šli čez hrib v mesto Murter, nekateri
tudi dlje. Vsi smo tako v miru napolnili
svoje baterije in se vrnili v zadovoljstvu,
saj nam je ustrezala predsezona brez turistične gneče in hude vročine.

... malo po Ljubljanici
Vsekakor pa je za upokojence veliko manj naporno in razburljivo preživeti
dopoldne na ladjici, ki plove po Ljubljanici. Ljubljano večina zelo dobro pozna.
Nekateri smo tam službovali ali celo
prebivali in lepo je obujati spomine.
Še bolj je zanimivo prestolnico videti z
drugega zornega kota, tako bregove
Grubarjevega kanala kot Ljubljanice,
ki teče skozi središče mesta. Slednja
različica je bil naš cilj. Bila je idila poletnega dne in kar nismo vedeli, ali naj
uživamo v druženju, plovbi, osvežujoči
okolici ali se raje posvetimo arhitekturi
Plaža Slanica

in mostovom. Prav slednji so bili tisti, ki
jih redko vidimo v zanimivi perspektivi
in ne nazadnje ima prestolnica 25 mostov in brvi, ki jih velja spoznati. Izlet naj
bi imel ta izobraževalni naboj, a je bilo
vsega veliko in zato samo na kratko ponovimo, pod katerimi mostovi smo pluli.
Vkrcali smo se na Prulah pod Prulskim mostom in odpluli proti Barju vse do
mosta pri Livadi in še malo naprej. Nato
smo se obrnili nazaj. Pri Špici smo od daleč videli brv na Špici že v Grubarjevem
kanalu. Pot smo nadaljevali po drugem
kraku reke proti mestu in ponovno pod
Prulskim mostom prišli pod obnovljenega litoželeznega Hradeckega mostu.
To je prestavljen bivši »mrtvaški most in
povezuje Grudnovo nabrežje in Krakovski nasip. Sledil je Šentjakobski most, ki
veže Karlovško in Zoisovo cesto. Najprej
je bil lesen (1824) in potem železobetonski (1915). Pri njem so zaradi potresne varnosti prvič uporabili tudi konzolno

Šentjakobski most
– Zoisova/Karlovška cesta

konstrukcijo. Naslednji Čevljarski most
vsi poznamo kot Šuštarski in še prej kot
Mesarski most. Tudi ta je bil najprej lesen (1614) in nato litoželezen. V 30. letih
19. stol. ga je Jože Plečnik projektiral v
nov betonski most s stojnicami. Pred
Tromostovjem se je nad nami prikazala
novejša začasna Ribja brv, ki je bližnjica
za na Kongresni trg. In nato smo bili že
pod legendarnim Tromostovjem. Osnove mostu segajo v srednji vek (1280). Z
veliko različicami in spremembami je

Ribja brv – pod Filharmonijo

Tromostovju dal današnji izgled Plečnik
in s tem postavil tudi urbanistično vodno
os in os grad – Rožnik. Nazadnje so Tromostovje obnovili leta 1992. Ko smo pluli
mimo Plečnikovih arkad ob Adamič –
Lundrovem nabrežju smo nad nami zagledali novejši, modernejši Mesarski most
(2010). Njegovi temelji so na pilotih; konstrukcija je iz jekla; robni pas je iz stekla
in pod mostom so razne napeljave. Sledil
mu je najbolj zanimiv in eden najlepših
primerov secesijske arhitekture mostov
Zmajski most s štirimi velikimi kipi zmaja.
Imenovan je bil tudi Jubilejni most, ker je
bil po prenovi 1901 posvečen 40-letnici
Franca Jožefa. Takrat je bila to prva železobetonska konstrukcija v mestu. Danes
je zaščiten kot tehnični spomenik in je
znamenitost mesta Ljubljane. Nadaljevali – pluli smo še do Poljanskega nasipa,
se pri novi Žitni brvi obrnili in vračali proti
centru, kjer se je naš izlet zaključil.
Niko, hvala za organizacijo in trud!
Več slikovnega materiala naših aktivnosti lahko vidite na: du.velike-lasce.si

Univerza za tretje življenjsko obdobje
Velike Lašče – KUD Primož Trubar
Velike Lašče vas vabi na

SREČANJE OB ZAČETKU
NOVEGA ŠTUDIJSKEGA
LETA 2023/2024
sreda, 18. oktober 2023, ob 18. uri
na Trubarjevi domačiji na Rašici

Srečanje je namenjeno tako sedanjim članom UTŽO kot tudi
drugim, ki bi se želeli pridružiti na novo. Na srečanju bodo
predstavljeni način dela UTŽO, posamezni študijski krožki ter
druge aktivnosti. Po predstavitvi nas čaka še skupno druženje
ob majhni pogostitvi.

Lepo vabljeni!

TROBLA dogodki/društva 45

Dober tek!

V Trobli ponovno uvajamo rubriko recepti,
zato vse občanke in občane pozivamo, da z nami delijo svoje dobrote.
Poudarek je na receptih s sezonskimi in lokalnimi pridelki in proizvodi.

Bučna skutna torta
Čas priprave: 30 min
+ hlajenje
Za 12 kosov
Sestavine:
• 150 g Speculaas piškotov
• 60 g masla
• 2 žlici sladke smetane
• mleti ingver in cimet
• 200 ml sladke smetane
• 500 g skute (pasirana ali
nepasirana)
• 300 g bučnega pireja*
• 90 g sladkorja
• 6 listov želatine
• vaniljeva pasta, cimet,
muškatni orešček, ingver
• sladka smetana in
karamelna omaka

Postopek:
1. Zmeljemo ali zdrobimo piškote. Stopimo
maslo na nizki temperaturi in ga prelijemo čez
piškotne drobtine; dodamo še 2 žlici sladke
smetane in vse skupaj dobro premešamo.
2. Pripravimo obod velikosti 20 cm in na dno
enakomerno potlačimo piškotno podlago.
3. Stepemo sladko smetano na srednji hitrosti
do mehkih vrhov.
4. Namočimo liste želatine v hladni vodi za 10
min.
5. Skuto, bučni pire, sladkor in po ščep začimb premešamo z metlico, nato pa s spatulo
počasi vmešamo še stepeno sladko smetano.
6. V kozico damo dve žlici bučno-skutne
mase in namočene liste želatine ter segrevamo na nizki temperaturi toliko, da se želatina
stopi. Nato jo počasi primešamo nazaj k masi.
7. Vlijemo v model, pokrijemo z živilsko ali
aluminijasto folijo in postavimo v hladilnik za
vsaj 6 ur, še bolje čez noč.
Postrežemo s sladko smetano in/ali karamelno omako.

Turistično društvo Turjak vabi na

KOSTANJEV POHOD

nedelja, 8. oktober 2023, zbirno mesto
oz. začetek ob 9. uri izpred trgovine Turjak.
Potek poti: Turjak, Smrečje, Mali Osolnik, Veliki Osolnik,

Škamevec, Javorje, Turjak. Vmes bosta 2 postanka z ogledi.
Predvideni zaključek prihoda na cilj je med 13. in 14. uro. Na cilju
bo sledila peka kostanja. Pohod je primeren za družine z otroki.
Startnina znaša 8 evrov in vključuje voden pohod in ob
zaključku pohoda merico kostanja. Otroci do 10 let brezplačno.

Lepo vabljeni!
46 dogodki/društva TROBLA

*Bučni pire dobimo tako, da bučo (hokaido, maslenka) prerežemo na pol in postavimo v pečico na 200 °C za 45-60 min.
Nato odstranimo semena, jo izdolbemo in
s paličnim mešalnikom zmiksamo v pire.

Kote

Srečo Knafelc | foto: Srečo Knafelc

K

ote so bile, kot vsako leto 22. julija, prizorišče prijazne in
spoštljive spominske slovesnosti na 12 ustreljenih domačinov iz Osredka in Cent julija leta 1942. Samo dobrih 14 dni prej
smo se poslovili od Toneta Purkarta, ki je bil v času usmrtitve
svojega očeta star dve leti, mati pa je takrat pod srcem že nosila
njegovega brata Janeza. Vedno znova poslušamo nekaj politikov in kvazizgodovinarjev, ki sprenevedavo govorijo o spravi,
obenem pa opravičujejo kolaboracijo z okupatorjem. O strpnosti oziroma nestrpnosti v našem kraju najbolje govori tudi odlom-

ljena usmerjevalna tabla, ki kaže pot k morišču, ki smo jo našli
na tleh ob stebričku ob prihodu na svečanost.
Koliko je vredna vsiljena sprava, se vidi tudi na spomeniku
v Karlovici, ki ga že po slabih desetih letih od postavitve vidno
najeda zob časa ...
Slovesnost je imela tudi kulturno noto; priložnostni govor je
prebral predsednik Društva Zarja spominov. Med drugim je dejal
ob zaključku: »Naša naloga, spoštovani prisotni, je popolnoma
jasna in enostavna - ohraniti moramo spomin na to najstrašnejšo svetovno vojno in ne dovoliti, da netilci sovraštva zakuhajo
novo. Ostanimo budni in se zavedajmo, da je človečnost vedno
na prvem mestu. Zato vas, dragi umrli rojaki, ne bomo pozabili in
bomo vedno ohranjali spoštljiv spomin na vaše žrtve.«

Prizorišče slovesnosti z obiskovalci.

Odlomljena usmerjevalna tabla.

LJUDSKI
PLESI
v Mišji dolini

Zbiramo prijave za vpis v
novo folklorno skupino v
občini Velike lašče.

Kdo?

Vsi med 7. in 99. letom, ki jih zanima ljudsko
izročilo. Izkušnje niso potrebne.

Učitelja:

Nicola in Domen Šeruga, bivša plesalca
FS Tine Rožanc

Prijava in več informacij:
040 390 525 ali
domen.seruga@gmail.com

TROBLA dogodki/društva 47

Spominski park
v Dvorski vasi
Ladka Deterding

Občina Velike Lašče se ponaša s skoraj
devetdesetimi naselji. Po zaslugi skrbnih
lastnikov hiš in parcel je večina vasi, vasic
in zaselkov lepo urejenih. Pohvala velja tudi
Občini, saj so središča večjih naselij, ki so v
občinski lasti, urejena in lepo vzdrževana.

Dvorska vas dobiva novo podobo.
foto: Ladka Deterding

S

plet srečnih okoliščin in posluh s
strani občinskega vodstva v treh
mandatih je pripeljal do tega, da je tudi
Dvorska vas dobila novo podobo.
Dobrih sedemdeset let je sredi vasi
stala hiša, ki je kot tujek kazila podobo
kmečkega naselja.
Leta 2019 ni bilo »Drjanca«, ki se ne
bi ustavil ob kapelici in očaran opazoval,
kako z vsakim metrom porušenega zidu
vaško središče postaja svetlejše, sončno,
kako se odpira čudovit pogled na našo
cerkvico. Tisti trenutek niti ni bilo važno
čèmu naj bi služil pridobljeni prostor.
Pravijo, da naključij ni! Tako je bila
verjetno našemu vaškemu središču že
davno določena tudi vsebina. V letu
2022 je bila skupinici vaščanov predstavljena želja še živečih Drjancev, ki so kot
malčki pred osemdesetimi leti doživeli
bombardiranje Dvorske vasi, da bi do
25. junija (datum obletnice) nekako obeležili dogodek, ki je tragično zaznamoval
življenja takratnih prebivalcev vasi. Jože
Brinjšek nam je predstavil idejo Jožeta
Cente, naj bi na prostoru blizu cerkve
posadili spominsko drevo in postavili leseno tablo z vžganim besedilom in sliko
bombardiranja vasi. Strinjali smo se; željo bomo skušali izpolniti.
48 dogodki/društva TROBLA

Prišel je 9. maj 2022 in žalostna novica: umetniška duša je odšla v večnost.
Jože Centa je za vedno zaspal. Čez noč
se je porodila nova ideja: prostor sredi vasi naj v celoti postane spominski
park, spomin na 80. obletnico bombnega napada in spominsko obeležje
našemu rojaku, akademskemu slikarju
Jožetu Centi.
Idejno zasnovo parka je z veseljem
pripravil naš rojak, še en umetnik – Dušan Zekovič.
Po nekaj zapletih smo vaščani z
enoletno zamudo doživeli veseli dan.
Letos na kresni dan, 24. junija, ko goduje zavetnik naše cerkvice sveti Janez
Krstnik, na predvečer žegnanja, smo se
po sveti maši zbrali v parku sredi vasi.
Povabljene goste, številne vaščane
in obiskovalce je pozdravil in nagovoril
predsednik vaškega odbora Ivan Levstik.
Sledila je otvoritvena slovesnost, ki se
je začela spektakularno. Tišino zgodnjega
poletnega večera so zmotili zvoki letal.
Prisotni so nemo strmeli v nebo. Lahko so
podoživljali grozo vaščanov izpred enainosemdesetih let, le da tokrat letali nista
sejali uničujočega ognja … Po preletu
letal, ki je bil seveda del scenarija, se
je prireditev nadaljevala. Zasnovana je

bila malo drugače, kot so običajno podobni dogodki.
Park namreč ni bil dokončan.
Osrednji element – slikarski štafelaj –
je imel tri odprtine, ki so čakale, da jih
avtor Dušan Zekovič zapre.
Najprej je nekaj misli o Dvorski vasi
v prostoru in času povedala Ladka Deterding. Sledila je izročitev reprodukcije
risbe »Dvorska vas pred vojno«, kot jo je
v spominu ohranil Jože Centa. Dušanu
v montažo jo je predal najstarejši, od
rojstva v vasi živeči vaščan Anton Petrič.
Mojca Šilc je iz knjižnega prvenca Jožeta Cente »Ne ugašajte mi luči«
prebrala odlomek, pretresljiv opis
bombnega napada na avtorjevo rojstno
vas, ki je tragično zaznamoval umetnikovo življenje. Reprodukcijo upodobitve bombardiranja vasi je do štafelaja
prinesel Jože Brinjšek, ena redkih še
živečih prič strašnega dogodka.
O umetnikovem življenju in delu ter
o njegovem prizadevanju, da z organiziranjem slikarskih kolonij na Trubarjevini
utrdi vsestranski kulturni pomen naših
krajev, je spregovoril Matjaž Gruden.
Pronicljivim besedam je sledila namestitev reprodukcije avtoportreta, ki jo je Dušanu izročil umetnikov sin Urban Centa.

Čas med vsako montažo reprodukcije na štafelaj so s prepevanjem lepih,
na žalost skoraj pozabljenih ljudskih
pesmi popestrile pevke vokalne skupine Alegria.
Spominski park je dobil končno
podobo in prišel je trenutek za slovesno otvoritev. S kratkim nagovorom je
župan Matjaž Hočevar uradno predal
namenu novo vaško pridobitev.
Sledil je še blagoslov prenovljenega
vaškega središča, ki ga je podelil gospod Anton Dobrovoljc.
Prireditev je zaključil Ivan Levstik s
povabilom na prižig kresa in druženje
ob domači kapljici ter odličnih prigrizkih, ki so jih pripravile vaščanke.
Otvoritvena slovesnost spominskega parka v Dvorski vasi je bila po besedah prisotnih primerljiva s slovesnostmi
na najvišji ravni. Za to gre zasluga in
zahvala vsem že omenjenim sodelujočim v programu. Posebna zahvala Miranu Mencinu za idejo o preletu letal in
Mencinovim, ki so to organizacijsko in
finančno omogočili.
Evforija otvoritve se je polegla. Ob
pogledu na »parkec«, kot smo ga domačini ljubkovalno poimenovali, me vsakič
prešine, da je sedaj vse prav in na svojem
mestu. Vaško središče je dobilo podobo,
ki mu pristaja; pokojni umetnik je v zadoščenje, na pravem mestu, dobil obeležje.

Hvala vsem, ki ste v
letih z besedami in
dejanji pomagali
uresničiti naše sanje.
foto: Janez Mencin

Srečanje Gradišč
Slovenije v Vojniku
Dragica Heric | foto: Milan Richter

P

o Sloveniji je precej krajevnih imen, ki se ponavljajo v
več občinah in regijah. Eno takih
so Gradišča, ki imajo že tradicionalno srečanje Gradišč Slovenije
v eni od vasi. Letošnjo 20. srečanje Gradišče Slovenije so pripravili Gradiščani Športnega Društva
Bovše iz Gradišča pri Vojniku v
sodelovanju z Občino Vojnik, krajevno skupnostjo Vojnik in drugimi tamkajšnjimi društvi. Gradišče
v občini Velike Lašče sta zastopali Irena Javornik in Dragica Heric.
Na 20. srečanju Gradišč Slovenije se je zbralo več kot 200
Gradiščanov iz devetih Gradišč
iz različnih koncev Slovenije (pri
Tišini, Slovenj Gradcu, Lukovici,
Šentjerneju, Škofljici, Materiji,
Kozjeku in Velikih Laščah). Vsi
Gradiščani so se v soboto, 24. junija, ob 14. uri zbrali pred cerkvijo
sv. Jerneja v Vojniku, kjer jih je
sprejeli Gradiščani, člani Športnega društva Bovše. Skupaj so
se odpravili do prireditvenega
šotora, kjer so jim dobrodošlico
zaigrali godbeniki Godbe na pihala KUD Nova Cerkev in izstrelili
strele Možnaristi Lemberg – Lanšperg. V uradnem delu prireditve
so goste in navzoče pozdravili
župan Branko Petre, predsednica
Sveta KS Vojnik Lilijana Obreza in
predsednik odbora Gradišče pri
Vojniku Martin Jošt. Zatem so se
na kratko, nekateri tudi v svojem

dialektu in s skeči, predstavili
Gradiščani iz Slovenije. Predstavniki Gradišča pri Škofljici, ki
so člani društva Vaška interesna skupnost Gradišče, katere
predsednik je Milan Richter, so
Gradiščanom pri Vojniku predali meč in knjigo Srečanj Gradišč
Slovenije, ki ju bodo imeli do srečanja Gradišč naslednjega leta,
ki bo predvidoma v Gradišču pri
Lukovici. V knjigi so zapisana vsa
srečanja z natančnim datumom,
krajem in imenom organizatorja
ter koliko Gradišč se je posameznega srečanja udeležilo.
Po uradnem delu so se Gradiščani družili ob zvokih Ansambla
Grand kvintet in krajani KS Vojnika, ki so na ta dan praznovali svoj
krajevni praznik. Na stojnicah ob
šotoru na igrišču osnovne šole
Vojnik so se predstavile tudi članice Društva podeželskih žena
Meta, Društvo Dobra Volja, Jožica
Povše, Turistično Društvo Vojnik in
Klučarjeva Domačija.

TROBLA dogodki/društva 49

PGD Dvorska vas – Mala
Slevica obeležilo 100-letnico
Jani Levstik, PGD Dvorska vas – Mala Slevica | foto: Peter Centa

V prijetnem sobotnem julijskem poznem popoldnevu
je Prostovoljno gasilsko društvo Dvorska vas – Mala
Slevica obeležilo 100-letnico delovanja s parado gasilcev
in s prevzemom novega gasilskega prapora.

L

eta 1923 je svet še vedno okreval
po grozotah, ki jih je prizadejala 1.
svetovna vojna. V majhni vasici nedaleč
stran od Velikih Lašč se je 20 pogumnih mož odločilo, da ustanovijo svojo
prostovoljno gasilsko četo. Prostovoljna
gasilska četa Dvorska vas je obsegala
območja Dvorske vasi, Male Slevice,
Kota, Medvedjeka, Podkraja in do leta
1971 tudi Škrlovice. Ustanovni datum je
26. 8.; čez tri dni so imeli prvo sejo. V prihodnjem letu je bil zgrajen nov gasilski
dom, ki je stal več kot 70 let. Med drugo
svetovno vojno je gasilska oprema prišla
še kako prav, še posebej leta 1942, ko
je bila vas med bombardiranjem požgana; poškodovan je bil tudi gasilski dom
in s tem tudi zapisniki o preteklem delovanju čete. Gasilci so aktivno pomagali
pri obnovi Dvorske vas in okolice ter pri
drugih aktivnostih – pred vojno zgrajena šola je imela večnamensko dvorano,
kjer so igrali gledališke igre; prirejali so
razne koncerte in del izkupička je šel v
gasilsko blagajno. Gasilci so pomagali
pri izgradnji vaškega vodovoda, ki so ga

leta 1975 tudi slavnostno otvorili. Med
leti 1983 in 2003 so organizirali skakalne
tekme na Pipčkovi 40-metrski skakalnici
nad vasjo. Delo gasilcev že takrat ni bilo
omejeno le na območje okrog gasilskega doma in tako je še danes.
Ob okroglem jubileju so gasilci
prevzeli nov gasilski prapor, za katerega so sredstva velikodušno donirali
krajani in podporniki, za kar se gasilci
vsem iskreno zahvaljujemo.
Donatorji za trak: Občina Velike
Lašče, Družina Gruden, Družina Kaplan,
Družina Knavs, Gostilna Kropec, Družina
Levstik, Družina Petrič, Marko in Romana
Petrič, Družina Rotar, Jože Rotar, Marko
in Martin Virant, Družina Zakrajšek, Družina Jožeta Žužka, Avto Rudnik, KG-Dent
d. o. o., Kmetija Petrič Medvedjek, Kmetijska zadruga Velike Lašče, Priba okna
d. o. o., Replika Pro d. o. o., Slovenska
demokratska stranka.
Donatorji za zlati žebljiček: Družina Ahačevčič, Jože Debeljak, Družina
Deterding, Družina Erbežnik, Družina
Hočevar, Ivan Hočevar, Jože Ivanc, Vero-

Ponosni na 100-letnico PGD Dvorska vas − Mala Slevica.

50 dogodki/društva TROBLA

nika in Franc Ivanc, Družina Jaklič, Franc
Kaplan, Tjaša Kaplan, Družina Kožar,
Družina Krajnc, Družina Križman, Bogdan Lavrič, Štefan Levstek, Mamba, s. p.,
Družina Marinč, Alojz in Francka Marolt,
Družina Marolt, Janez Marolt, Družina
Mehlin, Družina Mencin, Družina Miklič,
Družina Nemček, Janez Petrič, Jernej
Petrič, Družina Poplatnik, Marko Pozelnik, Sami, Družina Sedej, Dvigala Sušnik,
d. o. o., Družina Škulj, Družina Šilc, Slavko Šilc, Družina Tekavec, David Trček in
Sabrina Križ, Edvard Trček, Vida Trček,
Družina Vesel, Jože Vintar, Jože Virant,
Danilo Zakrajšek, Boštjan Žužek, Družina
Tomaža Žužka.
Donatorji za srebrn žebljiček: Družina Bahor, Ivan Blatnik, Družina Centa,
Miran Drobnič, Družina Gakovič, Goga,
Miha Goljar, Dejan Gruden, Roman Hočevar, Družina Ilc, Boštjan Jaklič, Pavla
Jaklič, Javorski, Aljaž Jovan, Andrej Kaplan, Družina Košir, Janez Kožar, Jure

Kožar, Družina Lavrič, Gregor Lavrič, Libo
in Žagarjevi, Družina Ložar Pipan, Družina
Malavašič Medvešček, Kristjan Mehlin,
Matic Mehlin, Jože Merlak, Primož Ogrinec, Andreja Pavšič Fajdiga, Živa Pavšič,
Maja Petrič, Sonja Petrič Pezo, Tone Pe-

trič, Stanislav Pozelnik, Tadej Prijatelj,
Družina Sivec, Mojca Šilc, Boštjan Škulj,
Marko Tekavec, Družina Truden, Tadeja
Virant, Družina Zabukovec, Nejc Zakrajšek, Alenka in Aleš Zgonc, Marko Zekovič, Žunko Trgovina d. o. o.

Pogumni ustanovitelji
prostovoljne gasilske čete
Dvorska vas.

Prapor je slavnostno odvil župan občine Velike Lašče Matjaž Hočevar in ga
predal predsedniku PGD Dvorska vas –
Mala Slevica Tadeju Levstiku. Sledile so
zaobljube in predaja prapora novemu
praporščaku Mateju Maroltu. Prapor je
blagoslovil gospod župnik Andrej Mulej.
Na slovesnosti so bila podeljena tudi
priznanja Gasilske zveze Slovenije, ki jih
je podelil predsednik Gasilske zveze regije Ljubljana Franc Bradeško. Gasilsko
plamenico 3. stopnje so prejeli Janez
Rotar, Janez Ahačevčič, Miran Drobnič,
Jože Rotar in Tomaž Žužek. Gasilsko
odlikovanje 3. stopnje sta prejela Boštjan Hočevar in Slavko Šilc. Priznanje za
posebne zasluge sta prejela Matej Gruden in PGD Dvorska vas – Mala Slevica.
Slovesnost, ki jo je z zaigranimi
skladbami obogatila Godba Dobrepolje, se je na športnem igrišču nadaljevala z gasilsko veselico.

Praznovanje dneva gospodinj na Mali Slevici
Dragica Heric | foto: Peter Centa

29. julija praznuje god sv. Marta, zavetnica gostoljubja,
doma in družin. Članice Društva podeželskih žena
Velike Lašče so dan godu v nedeljo, 30. julija, tudi letos
praznovale Dan gospodinj, tokrat v Mali Slevici.

G

od sv. Marte so članice DPŽ letos
praznovale v okviru svete maše
v podružnični cerkvici Sv. Jakoba na
Mali Slevici. Najprej so sodelovale pri
sv. Maši in po njej, kot je že v navadi,
pogostile vse, ki so se je udeležili.
Pogostile so jih s svojimi dobrotami,
nad katerimi so vsi zelo navdušeni in
hvaležni. Sledilo je še druženje z nji-

Članice DPŽ vse leto sodelujejo tudi z drugimi društvi v občini.
Tako so v poletnih mesecih v svojih
društvenih prazničnih oblekah sodelovale na prireditvi ob 100-letnici
PGD Dvorska vas in ob 40-letnici PGD
Karlovica.
hovimi stanovskimi prijateljicami iz Kočevja, Grosuplja in Dobrepolja. Pridružil
se jim je tudi podžupan Dejan Zakrajšek. Kot je povedala predsednica DPŽ
Velike Lašče Magdalena Peterlin, je bila
počastitev praznika sv. Marte, zavetnice
gospodinj, prijetna in lepa in še vreme
jim je bilo naklonjeno.
TROBLA dogodki/društva 51

Slavje ob 40 let PGD Karlovica
Boštjan Škulj | foto: Peter Centa

V soboto, 12. avgusta, se je Karlovica prelevila v
prizorišče praznovanja, ko je Prostovoljno gasilsko
društvo Karlovica zasijalo na svoji spektakularni
paradi ob 40. obletnici ustanovitve. Dogodek je bil ne le
slavje ob številčnem članstvu in strokovnosti društva,
ampak tudi izjemna priložnost za druženje vseh
krajanov Mišje doline s povabljenimi gosti od blizu in
daleč. S svojo prisotnostjo so nas počastili kolegi gasilci
iz ostalih društev GZ Velike Lašče, gasilci iz sosednjih
gasilskih zvez (Ig, Škofljica, Ribnica). Prav tako so s svojo
navzočnostjo dodali piko na i nekateri ustanovni člani.

O

bletnica je zaznamovala štirideset
let nepretrgane predanosti, trdega
dela in strasti do gasilskega poslanstva.
Uradno ustanovljeno leta 1983 je Prostovoljno gasilsko društvo Karlovica
postalo trdna vez med skupnostjo in
varnostjo ter se razvilo v izjemno organizacijo, ki se ponaša s strokovnostjo,
usposobljenostjo in solidarnostjo.
Slavnostna atmosfera se je razširila
na vse prisotne, tako gledalce kot tudi
sodelujoče. S svojo prisotnostjo so člani Konjeniškega društva dodali gasilski
paradi zven domačnosti in s konjskimi
vpregami popestrili dogajanje. Društvo
podeželskih žena se je predstavilo v narodnih nošah in v gasilsko parado vneslo nek poseben prizvok. Kot na vsaki
paradi tudi nam ni manjkala godba, in
sicer so nas z svojim ubranimi koračnicami počastili kolegi iz Pihalni orkester
Kovinoplastika Lož.

Kot posebnost na paradi je bil predstavljen gasilski voz, ki ga nam je velikodušno posodilo sosednje društvo
iz Dvorske vasi. Ta voz je restavriral in
popravil g. Miha iz Male Slevice in svoje
delo je dobro opravil. Gasilski voz je del
gasilske tradicije in ker nam to nekaj pomeni, je bilo samoumevno, da mora biti
tudi voz del gasilske parade. Z vozom
so se z največjim veseljem popeljali
naši najmlajši člani, v katere polagamo
nadaljnjih 40 let našega poslanstva.

PGD Karlovica zdaj gleda v prihodnost s ciljem ohranjati in
nadgrajevati dediščino predanih gasilcev.

Kot vsaka parada tudi ta ni šla brez
svečanih govorov povabljenih gostov in
vsi skupaj so si bili edini: brez gasilcev
ne gre, saj smo gasilci steber družbe in
družbenega življenja.
40 let predanega dela in služenja
skupnosti smo praznovali kot ponosno
poglavje v zgodovini PGD Karlovica. Parada je bila priložnost za poklon vsem,
ki so prispevali k uspehu društva in za
zaznamovanje te izjemne obletnice v
spominu vsakega člana in občana. Ob
tej priložnosti se je društvo posebej
zahvalilo s plaketami vsem ustanovnim
članom, ki so bili prisotni, ter nekdanjemu poveljniku PGD Karlovica g. Franciju
Zakrajšku za njegovo dolgoletno poveljevanje v naših sredinah. Naš član g.
Rudolf Rupar pa je s strani GZ Slovenije
prejel visoko priznanje za dolgoletno
delovanje na področju vodenja GZ Velike Lašče.
Društvo se zdaj obrača proti prihodnosti s ciljem ohranjati in nadgrajevati
dediščino predanih gasilcev ter zagotavljati varnost in pomoč skupnosti. 40.
obletnica je bila dokaz, da so trdo delo,
skupna predanost in enotnost gonilna
sila za dosego teh ciljev.

Kot del ohranjanja tradicije in razvoja prihodnosti je PGD
Karlovica po končanem slavnostnem delu organiziralo veselico z ansamblom Vzrock, ki je kot običajno uspela zelo
dobro. Na Karlovici merimo uspeh zelo različno. Eno merilo je odmevnost veselice. Tega smo zelo dobro presegli
in postavili visoka merila že v preteklosti. Drugo merilo je
trajanje veselice. Nekateri obiskovalci so odhajali v poznem
jutru. Predvsem pa nam je glavno merilo zadovoljstvo vseh
obiskovalcev in s tem je poplačan ves trud in vloženo delo.
Naj se na koncu v imenu PGD Karlovica zahvalim za odziv
vsem ustanovnim članom, županu in podžupanu Občine Velika Lašče g. Matjažu Hočevarju in g. Dejanu Zakrajšku, predstavniku GZ Slovenije g. Francu Bradešku in ostalim gostom.
Prav tako gre zahvala vsem donatorjem in sponzorjem, saj
tako z vašo pomočjo vzdržujemo ustrezen nivo opremljenosti.

Za konec vas pozdravljam z gasilskim
pozdravom NA POMOČ!

Hiter odziv Lions
kluba Ribnica na
prizadete v poplavah
avgusta 2023
Lions klub Ribnica

Člani Lions kluba Ribnica smo
se poleg članov ostalih Lions
klubov po Sloveniji že prve dni
po najhujših poplavah, ki so
na začetku letošnjega avgusta
prizadele več delov Slovenije,
priključili akciji pomoči
prizadetim v najhujših poplavah.
V tej akciji smo ob soglasju celotne Zveze
Lions klubov Slovenije ravno v našem klubu (ob
izdatni pomoči našega člana Andreja Andoljška
ter ekipe podjetja Andotehna) kljub dopustniškemu in prazničnemu času in v le tednu dni
organizirali dostavo skoraj 350 razvlaževalcev
iz Nemčije, ki smo jih prepakirali, vse opremili
z navodili za uporabo in Lions nalepkami, ter do
16. 8. 2023 že skoraj vsa razposlali klubom po
Sloveniji (Kamnik, Ljubljana Barje, Ljubljana Tivoli, Celje, Velenje, Ljutomer, Slovenske Konjice,
Rogaška, Murska Sobota, Slovenj Gradec) ter na
Zvezo Lions klubov Slovenije – Distrikt 129.
Posebna zahvala gre tudi družbi Petek transport d. o. o. iz Ribnice, ki je na svoje stroške
opravila prevoz teh naprav iz Nemčije.
Dodatno smo z donatorji zbrali že več kot
3.000,00 EUR sredstev, ki jih bomo namenili za
najbolj prizadete v teh poplavah.
Vse dobre ljudi po srcu vabimo, da
podprejo delovanje našega kluba z donacijo
v korist kluba:
LIONS KLUB RIBNICA, Škrabčev trg 21, 1310
Ribnica, IBAN: SI56 0232 1026 1890 353. Za
vsak prispevek se že vnaprej zahvaljujemo in
obljubimo, da bomo poiskali kar najbolj upravičene prejemnike pomoči.

Silovita neurja prizanesla gozdovom
širšega območja Kočevske
Tina Kotnik, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje

Narava to poletje kaže svojo moč z vetrolomi, ki so v
preteklih dveh tednih povzročali škodo v gozdovih. Škoda
v slovenskih gozdovih zaradi vetroloma po prvih ocenah
znaša že več kot 450.000 m3.

N

ajbolj poškodovana območja gozdov po vetrolomu so na območju
gozdnogospodarskega območja Bled,
in sicer v dolinah Radovna, Krma in Kot,
kjer je veter podiral cele sestoje. Zaradi
obsežnosti ujme so še vedno neprevozne posamezne ceste. Po silovitih neurjih so prizadeta še gozdnogospodarska
območja Tolmin, Kranj, Nazarje, Slovenj
Gradec, Maribor in Murska Sobota,
kjer so podrta posamezna drevesa ob
robovih in infrastrukturah; ponekod je
podiralo v šopih, tudi sestojno. V noči
na sredo, 19. 7. 2023, je močno neurje
s silovitim vetrom med drugimi območji
prizadejalo večje poškodbe tudi gozdovom predvsem v višje ležečih predelih
jugovzhodne Slovenije (Rog) in tudi

drugod po Sloveniji, predvsem na bolj
izpostavljenih sestojnih robovih, na grebenih, tudi v jarkih ter infrastrukturi.
Gozdovom gozdnogospodarskega območja Kočevje, ki sega od Turjaka na severu, Kolpe na jugu, Bloške
planote na zahodu in do masiva Roga
na vzhodu, je bilo tokrat (v neurjih
preteklih 14 dni) večinoma prizaneseno. Po natančnejših ocenah, ki so
jih revirni gozdarji pridobili tudi s pregledi gozdov s pomočjo brezpilotnih
letalnikov, je skupaj podrtih in poškodovanih okoli 5000 m3 drevja. Neurje
je največ škode povzročilo v nižini,
to je v gozdovih v okolici Kočevja oz.
kočevskega polja. Največ poškodovanega drevja je na območju gozdno

gospodarske enote Rog, natančneje
v revirjih Mozelj in Željne-Laze. Gre
pretežno za podrta posamezna drevesa, razpršena po gozdu, mestoma
tudi za podrte skupine drevja, a površine teh območij ne presegajo 1 ha.
Poškodovani so tako listavci kot
iglavci, pri katerih je največ poškodb na
smrekah. Tako so se s podlubniki napadenim drevesom, ki so se bolj številčno
pokazala v mesecu juliju (pretekle
ujme, lanska suša ter semenenje, ki so
smreko izčrpali), pridružila še številna
po močnem vetru padla in poškodovana drevesa smreke, ki so zelo primerna
za še večjo namnožitev podlubnikov.
Zaposleni na Zavodu za gozdove
Slovenije OE Kočevje bomo v najkrajšem času pregledali poškodovane gozdove in označili poškodovana drevesa
za posek, obvestili lastnike gozdov ter
jim podali usmeritve za sanacijo. Zaradi
obsežnosti območja in predvsem zara-

Poškodovani gozdovi po vetrolomu, julij 2023
Prikaz območij poškodovanih v vetrolomu ter prikaz
izbranega drevja za posek zaradi podlubnikov po
gozdnogospodarskih enotah.

Vetrolom
območja poškodovanosti
Izbrana dreves za posek
8000 5000-8000
3000-5000
1000-3000
500-1000
200-500
0-200
Vir: ZGS, 19. 7. 2023
Izdelava karte: ZGS, 19. 7. 2023

54 poplave/neurja TROBLA

di razpršenosti po vetru poškodovanega ali podrtega
drevja Zavod za gozdove Slovenije k sodelovanju poziva vse lastnike gozdov, da pregledajo svoje gozdove
in o poškodovanih drevesih (bodisi po podlubnikih
ali po vetrolomu poškodovana drevesa) obvestijo
pristojne revirne gozdarje. Ključnega pomena je,
da se najprej pregledajo poškodovani gozdovi na območjih, kjer prevladuje smreka, da se prepreči razvoj
podlubnikov in s tem dodatna škoda.
Del v gozdu se je vedno treba lotiti previdno in primerno opremljeni. Posek prelomljenih in prevrnjenih
po ujmah poškodovanih dreves je izredno nevarno
opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se
za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to
usposobljeni. V nasprotnem jih pozivamo, naj najamejo
usposobljene gozdne delavce.
Opozorilo velja tudi za vse obiskovalce gozdov, da se ne gibajo v poškodovanih gozdovih do
zaključka sanacije, saj obstaja velika nevarnost
padanja visečih in poškodovanih dreves.
Varnost je na prvem mestu, zato vsem svetujemo
veliko previdnost.

Pomoč pri odpravi posledic poplav 2023
Franci Modic, poveljnik GZ Velike Lašče | foto: Primož Ogrinc

V petek, 4. 8. 2023, ob 6.25 uri je
poveljnik CZ RS Srečko Šestan razglasil sklep o aktiviranju Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah.
Takoj naslednji dan je naša gasilska
zveza poslala tri vozila in 20 gasilcev
na pomoč v Mengeš; prioriteta je bilo
črpanje vode iz kletnih prostorov hiš.
Na pomoč smo bili pozvani še v
četrtek, 10. 8. 2023, ko smo odšli s
sedmimi vozili in 45 gasilci. Tokrat je
bilo naše delovišče Ljubno ob Savinji,

natančneje prostori podjetja KLS, kjer
smo odstranjevali ogromne količine
blata in mulja.
Zadnja naša pomoč se je dogajala v
četrtek, 17. 8. 2023, s šestimi vozili in 27
gasilci. Dodeljeno nam je bilo delovišče v
Nazarjah, v prostorih podjetja BSH; tudi tu
je bila naša naloga čiščenje blata in mulja.
Vseh treh delovnih akcij smo se udeležili v okviru GZ regije Ljubljana; sodelovali so člani iz prav vseh društev Gasilske
zveze Velike Lašče.

TROBLA poplave/neurja 55

Posledice močnega vetra
Srečo Knafelc | foto: Srečo Knafelc

O

bčina Velike Lašče je ena od redkih slovenskih občin, ki ni prijavila večje škode zaradi zadnjega divjanja
narave. Kljub temu je bilo kar nekaj takih dogodkov, ki si
zaslužijo omembo - predvsem podrta drevesa. Tako je v
močnem vetru 11. julija podlegla velika košata lipa na posestvu Tonija Intiharja v Krvavi Peči; ob istem času je podrlo

še en oreh in polomilo nekaj vej z dreves; razkrilo je tudi
dele posameznih streh, kar pa so prebivalci popravili sami
in pomoč gasilcev ni bila potrebna.
Zanimivo je, da je naša občina vsaj zaenkrat v tisti coni,
ki jo oplazijo neurja v nekoliko milejši obliki, in upajmo, da
bo tako tudi v bodoče ...

Utrinek s solidarnostne akcije Inštituta 8. marec
Srečo Knafelc

S

lovenci znamo ob naravnih ujmah
stopiti skupaj in pomagati pomoči
potrebnim. Ob tokratni poplavni katastrofi je bil eden od organizatorjev pomoči
tudi Inštitut 8. marec. V njegovi organizaciji sem se 14. avgusta udeležil enodnevne akcije v Mengšu. Moj namen je podariti samo dve razsežnosti te katastrofe, ki
sem ju ob tej akciji še posebej zaznal.
Prva razsežnost je velikost materialne
škode pri poplavljencih in s tem v zvezi
uničen trud mnogoletnega dela lastnikov
hiš. V prvi hiši, kjer smo pomagali pri čiščenju spodnje etaže, je bilo nujno odstraniti
vse tlake; obnoviti bo treba električno in
vodovodno napeljavo. Lastnik hiše si je
ob reševanju opreme v višje nadstropje

56 poplave/neurja TROBLA

zlomil roko ... Pri drugi hiši, kjer sem pomagal, je hitrost poplavnega vala tako
presenetila prebivalce hiše, da jim kljub
naporom ni uspelo rešiti pred poplavo
nobenega od petih avtomobilov, ki so bili
takrat parkirani na dvorišču in pred vhodom na ulici. Uničenih je bilo tudi več kot
deset strojev v pritlični delavnici ...
Druga razsežnost te katastrofe je
ekološka škoda - pri pomoči pri drugi
hiši je bilo očitno, da je prišlo do mešanja
poplavne vode s kurilnim oljem popolnoma potopljene cisterne v kleti objekta.
Kako zelo se je zažrl vonj po nafti v vse
predmete in stvari, ki smo jih odnašali iz
objekta na plano, da bi se presušili, je
povedal moj nos, ki se nikakor ni mogel

navaditi na intenzivnost smradu. Tudi domačinom je bilo jasno, da je neuporaben
tudi ves pridelek na vrtu in topli gredi.
Prvi izpostavljeni vidik - materialna
škoda - bo povzročil mnogokatero psihološko preizkušnjo za ljudi, ki so bili
prizadeti s poplavo.
Drugi izpostavljeni vidik - ekološki pa bo imel dolgotrajne posledice - tako
v neposredni okolici poplav kot tudi v
neskončnih kupih odpadkov, med katerimi se bo našel tudi marsikateri zelo
škodljiv in bo pomenil nevarnost za
okolje tudi v širšem smislu! Resno dvomim, da bo ob strahoviti količini vseh
vrst odpadkov možno preverjati tudi
vsebine in škodljive vplive le-teh!

Podjetniški
zajtrki v avgustu
mag. Peter Grabner

N

a Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič
so se tudi v mesecu avgustu dogajali zanimivi in poučni podjetniški zajtrki. Vsak petek dopoldne ob 8.30 imajo
podjetniki in posamezniki priložnost slišati strokovnjake,
ki predstavijo teme z različnih področij poslovanja in vodenja podjetij. Poglejmo si, kaj so bili glavni poudarki in
kdo so bili gostje na posameznih srečanjih.
Na prvem podjetniškem zajtrku v avgustu s temo
Reči ne vsemu, ki vas omejuje! nam je gost Milan Krajnc,
psihoterapevt in križni vodja, mednarodni svetovalec in
univerzitetni profesor ter avtor več knjig na temo vodenja in odnosov predstavil, kako težko je reči NE tako, da
nimamo občutka, da smo storili krivico. V resnici pa gre
za svobodno voljo in kadar se podredimo, pomeni, da
smo del svojega »življenja« podarili. Predstavil je pomen,
da se s svojimi odzivi postavimo zase in brez slabe vesti.
Na drugem podjetniškem zajtrku v avgustu na temo
Spodbude za mlade za tehniko, naravoslovje in znanost nam je izr. prof. dr. Marko Jankovec, univ. dipl. inž.
el., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko,
predstavil aktivnosti zaradi pomankanjem delavskega in
tehničnega kadra. Predstavil je aktivnosti promocije znanosti in tehnike med mladimi v Polhovem Gradcu, skupino KoKOŠ (komunikacija za Kakovostno Osnovno Šolo)
in FabLab Rihard Ursini, v okviru katerih pripravljajo raznovrstne delavnice za otroke. Predstavil je tudi pilotno
zagnani izbirni predmet Elektronika z robotiko, ki se je

sedaj razširil na več kot 20 osnovnih šol po Sloveniji in priprave za
Blagajevo učno pot, kjer bodo z zanimivimi eksperimenti dopolnili
projekt učilnice na prostem.
Na tretjem podjetniškem zajtrku v avgustu je gostja mag. Brigita
Leona Lazar, MBA, svetovalka, Plan B+ predstavila temo Ali res 65 %
poslovnih priložnosti pridobijo uporabniki preko LinkedIna? Gostja
je predstavila izzive, kako graditi kredibilnost, blagovno znamko in
pridobivanje potencialnih kupcev. Predstavila je LinkedIn platformo,
ki vam lahko pri teh ciljih pomaga, kajti kar 71 % uporabnikov spleta
uporablja družbene medije.
Zadnji petek v mesecu smo gostili go. Andrejo Samec Koderman, specialistko managementa. Lotili smo se zanimive in zelo
aktualne teme, kaj vse mora podjetnik nujno vedeti o kadrovskih
evidencah, personalnih mapah in delovnem času. Z mesecem novembrom namreč v veljavo vstopa novela ZEPDSV-A, ki nalaga dodatne obveznosti delodajalcem.

Za varno prihodnost vaše
lastnine in vas samih zavarujte se z nami!

ZAVAROVALNO
ZASTOPANJE
Boštjan Rojc s. p.

Trubarjeva cesta 67, 1315 Velike Lašče
m: 031 777 945, e: bo.rojc@gmail.com

TROBLA poplave/neurja 57

Uspeh NK Ribnica na
mednarodni ravni – prvaki
U17 »Futsal Week Poreč 2023«

Zmagovalci »Futsal WEEK Poreč 2023«

Sabina Grgurič

Med 21. in 25. junijem 2023 je v Poreču potekal
mednarodni turnir »Futsal Week Poreč 2023«. Naš klub
se je z velikim veseljem odzval povabilu. Poleg nas so bile
povabljene še: Malta, Hrvaška in Portugalska.

Ekipa − zgoraj levo: Alen Zgonc (golman), Mihael Čop (ŠD Extrem), Ažbe Gradišar, Jure Grgurič,
Jan Stekić, Urban Sevenšek, Lado Grgurič (trener); spodaj levo: Lan Pahović, Jakob Čampa,
Luka Kujavec, Žan Sinanović (kapetan), Tinjan Blatnik in Đorđe Đordević (ŠD Extrem). Na sliki
manjka Liam Strnad (Brinje Grosuplje), ki se je priključil ekipi na sobotni tekmi proti Hrvaški.

Po podelitvi medalj, pokala in plaket

58 šport TROBLA

V sredo, 21. junija, je ekipa odigrala
prvo tekmo proti reprezentanci Malte.
Tekma pravzaprav ni bila vprašljiva, saj
je Alen Zgonc zaklenil gol, ekipa pa je
držala nepremagljivo obrambo in močan napad. Tekma se je končala z lepo
zmago naših fantov – 8 : 0.
V soboto, 24. junija, se je v dvorani
Finida odvila tekma proti naši sosedi
Hrvaški. V prvih nekaj minutah je povedla Hrvaška, vendar ne za dolgo; ekipa je spremenila način igre in odigrala
vrhunsko tekmo, ki se je končala z visoko zmago naših fantov – 10 : 3.
V nedeljo, 25. junija, ob 12.30 je v
Športni dvorani Veli Jože potekala odločilna tekma s portugalsko reprezentanco, ki je bila favorit turnirja. Tekma
je bila napeta, energična, popuščanja ni
bilo; ni bilo prostora za napake, rezultat
ob polčasu pa je bil pričakovan – 0 : 0.

Lan Pahović in Alen Zgonc
– igralec in golman
turnirja

Najboljša
peterka turnirja

Alen Zgonc, GK
(Futsal Ribnica)
David Gita Paulino (POR)
Diogo Loureiro (POR)
Žan Sinanović
(Futsal Ribnica)
Lan Pahović
(Futsal Ribnica)
Sledil je drugi polčas, ki je postregel z vrhunsko
tekmo – neverjetne akcije, preigravanja, skratka tekma, na kateri ne sediš! Zagotovo je bila to tekma,
ki ni pustila ravnodušnega prav nobenega. Pritisk so
občutili vsi igralci, ki so se borili z neverjetno energijo do samega konca.
Zmagovalni gol je v drugem polčasu zadel Mihael
Čop v akciji z Ažbetom Gradišarjem! Čudovita akcija,
ki jo lahko vidite na FCB strani NK Ribnica! 1 : 0 se je
končala tekma, ki je bila nepozabna tako za igralce kot
za gledalce.
»Uspeh mladih Ribničanov odmeva tudi v državi
evropskih prvakov!« je bil eden izmed zapisov po tekmi, o katerem je med drugim pisal tudi portugalski časopis. Prav gotovo smo bili presenečenje turnirja.
Igranje s skoraj najboljšimi na svetu si štejemo v
velik ponos in čast! Fantje so po turnirju povedali, da
je bilo izredno doživetje. Doživeli so pritisk, čustva, napetosti; skratka čustva so delovala tako pri njih kot pri
nas, gledalcih, navijačih, starših. Izredno ponosni smo,
da je ekipi s skupnimi močmi uspelo. Vsak posameznik
je prispeval svoj del k tako pomembnemu uspehu. Pohvale in hvala vsakemu posebej za doprinos, ki ga ne
bomo pozabili. Dobili smo nov elan za naprej in še več
motivov za prihodnje uspehe.
Med vsemi igralci turnirja je bil za najboljšega golmana izbran Alen Zgonc in za najboljšega igralca Lan
Pahović. Čestitke in le tako naprej!
Spoštovani starši in navijači, v imenu kluba se vam
iskreno zahvaljujemo za udeležbo, pomoč in sodelovanje na turnirju. Predvsem pa se vam zahvaljujemo za
izkazano zaupanje in tudi, da ste del ekipe ter da ste
pomagali pri soustvarjanju naše lepe skupne zgodbe.

NK Ribnica
vabi k vpisu v
nogometno šolo
otroke od 4. leta dalje!
Urnik treningov
od 1. septembra dalje za
vse starostne skupine:
v ponedeljek, torek in četrtek
ob 18. uri na stadionu Ugar
Prvi mesec vadbe je brezplačen!
Več informacij o treningih in vpisu:
info@nkribnica.si; 041 393 490 (Sabina)
Spremljajte nas na FB, Instagramu in
spletni strani www.nkribnica.si!

O Nogometnemu
klubu Ribnica
Ribniška nogometna šola (ustanovljena l. 2017)
zagotavlja kvalitetno in strokovno vadbo s trenerji z
opravljenimi licencami, ki jih vsako leto potrjujejo na
izobraževalnih seminarjih, in z izkušnjami s treniranjem mlajših selekcij, ki vsako sezono dosegajo
odlične rezultate v futsalu in nogometu.
Treningi potekajo po strokovnem učnem
načrtu/programu za vsako starostno selekcijo posebej, kar je izrednega pomena za gibalni razvoj otrok.
V NK Ribnica postavljamo kakovost in strokovnost
treningov na prvo mesto, saj je oboje pogoj za
uspešnost ne le ekipe, ampak razvoja posameznega
otroka.
Otroke bomo naučili nogometnih skrivnosti, jih navdušili za gibanje in s pravilno oblikovanimi treningi
vplivali na razvijanje gibljivosti in splošne motorike v
povezavi z nogometom.
Trener razvija osebni pristop do vsakega otroka,
spodbuja njegove vrline in nadzira pravilno izvajanje
obojega – splošnih vaj za gibljivost IN nogometno
tehniko – pravilno ustavljanje žoge, točne podaje, itd.

TROBLA šport 59

Prvoligaška sezona se približuje!
Frenk Ambrožič | foto: arhiv ŠD Extrem

V ŠD Extrem smo po lanskih
uspehih zavihali rokave in pošteno zagrizli v izzive, ki nam jih
ponuja bližajoča se sezona – tokrat v prvi ligi članske ekipe in z
novim generalnim sponzorjem.
Na začetku priprav sem se pogovarjal z dvema članoma na najbolj odgovornih mestih v klubu.
Najprej sem dal besedo trenerju
članske ekipe Niku Jeliću.
S pripravami na sezono ste že začeli. Ali gre vse po načrtu
in imate že izdelan načrt treningov in prijateljskih tekem?
S pripravami smo že začeli. Tri dni smo bili na Turistični kmetiji Oblak na Riglju. Imeli smo zelo zahtevne fizične priprave.
Sedaj pa nadaljujemo s treningi trikrat na teden. Na začetku se
bo še bolj delalo na fizični pripravi. Septembra bosta v ospredju
žoga in taktika. Imamo že tri dogovorjene prijateljske tekme
(Mlinše, Siliko, Bronx). Zaenkrat gre vse po načrtu.
Ekipo sta okrepila dva igralca, povratnik v ŠD Extrem
Timi Debeljak (FK Dobovec) in članski reprezentant Denis Totošković (MNK Square Dubrovnik). Je to, kar ste
iskali? Sta to pravi okrepitvi?
Okrepitvi sta pravi; manjkale so nam predvsem izkušnje.
Predvsem z Denisom Totoškovičem, ki je že ogromno preigral
futsala, tudi v tujini, smo slednje dobili. Timi Debeljak je igralec,
ki bo določene situacije reševal predvsem v napadu, predvsem
tiste, ki jih v določenih situacijah lani nismo. Vzgojen je pri nas in
je domačin; na tej strategiji tudi gradimo prihodnost kluba – čim
več domačih igralcev.
Štirje nosilci igre (Čop, Žlindra, Gregorič in Ambrožič) gredo od 3. do 10. septembra na evropsko prvenstvo U-19 v
Poreč. Bo to vplivalo na priprave in kasnejše tekme?
Vplivalo bo tako, da v tednu evropskega prvenstva mogoče izpustimo kakšen trening. Bomo pa šli pogledat kakšno
tekmo in spodbujati naše fante tako igralci kot trenerji. Igralci
bodo prav gotovo s prvenstva prinesli bogate izkušnje, kar bo
tudi za njih in naš klub velika prednost.
Kateri so cilji v sezoni 2023/24 in kaj vi osebno pričakujete od ekipe?
Prvi in osnovni cilj je jasen, da obstanemo med elito.
Gremo mesec za mesecem, tekmo za tekmo. Glede mojih
pričakovanj je tako, da moram najprej videti te fante igrati
na najvišjem nivoju z najboljšimi ekipami. Moja želja je nekje
sredina lestvice, vsekakor pa ne končnica za obstanek, kjer o
usodi odloča tekma ali dve.
60 šport TROBLA

Članska ekipa v sezoni 23/24, 6. in 7. v zgornji vrsti od leve
proti desni sta Mihael in Luka Čop iz Velikih Lašč.

Naslednja sogovornica je prva oseba kluba, ki skrbi, da
vse poteka, kot je treba. Že drugi mandat predseduje klubu
predsednica Nuša Klajič Ambrožič.
Kako potekajo priprave na novo tekmovalno sezono v
klubu (organizacijsko, marketinško, kadrovsko)?
Tudi letos bomo nastopali z vsemi mladinskimi selekcijami
in člansko ekipo, tokrat v prvi ligi, kar je vsekakor velik zalogaj.
Priprave so se začele že ob koncu prejšnje sezone. Klub so
zapustile članice, saj so se odločile za samostojno pot. Vsi v
klubu jim želimo srečno in uspešno nadaljnjo pot; dekleta so
motivirana in zagotovo v ženskem futsalu naredijo še veliko.
V izvršilnem delu kluba, ki skrbi za izvedbo tekem in ostalega dela v društvu, se nam je pridružilo nekaj novih članov;
ravno tako smo v upravni odbor izvolili predstavnike sponzorjev. Marketing izvajamo vse leto, saj sponzorje obiskujemo in
se dogovarjamo z njimi vse leto.
Pri trenerskem kadru sledimo težnji po čim boljši strokovnosti in usposobljenosti naših trenerjev. V novi sezoni bomo
imeli v klubu dva trenerja z B-licenco, poleg obstoječih pa so
še trije igralci-člani pridobili trenersko licenco C. S tem delo na
izboljšanju strokovnosti trenerskega kadra še ni zaključeno, saj
gradimo sistem prenosa in pridobivanja znanja tako znotraj kluba kot z zunanjimi izobraževanji, ki jih našim trenerjem nudimo.
Pogrešam pa v nekaterih predvsem mlajših selekcijah
večje sodelovanje in podporo klubu s strani staršev. Stremimo k okrepitvi tehničnega osebja. Moram priznati, da smo
nekoliko šibki pri časomerilcih. Bomo morali pa okrepiti tudi
osebje na področju varovanja in novosti v letošnji sezoni, kadru pri vstopnini (samo pri članih).
ŠD Extrem je dobil tudi generalnega sponzorja THE
NUTRITION.
Drži. Naša velika želja je bila, da privabimo generalnega
sponzorja. V podjetju so prepoznali naše dobro in uspešno
delo. Selekcije U-13, U-15, U-17, U-19 in člani bodo tekmovali z
imenom THE NUTRITION – EXTREM. Pridobili smo tudi nekaj
novih sponzorjev. Vsem se zahvaljujemo za njihov prispevek.

Članska ekipa THE NUTRITION – EXTREM začenja tekmovalno sezono 2023/24 v petek, 29. 9. 2023 v domači
dvorani v Sodražici ob 20. uri proti lokalnemu rivalu FK
Dobrepolje. Liga se igra po trikrožnem sistemu. V prvem
delu sledijo še domače tekme po naslednjem sporedu: 20.
10. KMN Oplast Kobarid, 3. 11. FK Siliko, 17. 11. KMN Meteorplast. Vse tekme bodo ob petkih ob 20.00 v Športni dvorani v Sodražici.
Vsi lepo vabljeni na ogled tekme superfinala, ki bo med
ekipama FK Dobovec in FK Siliko odigrana v soboto, 23. 9.
2023 zvečer v sklopu izvedbe Slovenskega dneva futsala.
Izvedba dneva futsala je bila klubu podeljena s strani Komisije za mali nogomet pri NZS, kar si v klubu štejemo v čast
in ponos.

Vabimo vas na

3. memorial Antona Straha
v turnirju odbojke,
ki bo v nedeljo, 1. 10. 2023, od 14. ure naprej na
športnem igrišču na Turjaku.
Ekipa v odbojki mora vsebovati 3 igralce, vsaj enega
ženskega spola. Za malico in pijačo bo poskrbljeno.
Najboljše ekipe bodo nagrajene.
Prijavnine ni. Prijave se predhodno zbirajo na naslov
simba.tbm@gmail.com in eno uro pred začetkom
turnirja. V primeru dežja turnir odpade.
OO SDS VELIKE LAŠČE

Naročnik oglasa je SDS.

Kot predsednica bi po koncu sezone 2023/24 ocenili
sezono kot uspešno!
Če začnem pri članih, je to postati soliden prvoligaš s
čim več doma vzgojenimi igralci. Pri mladinski ekipi je cilj
prihajajoče sezone ubranitev naslova iz prejšnje sezone,
saj večina igralcev ostaja v ekipi. Pri mlajših selekcijah pa
uvrstitve v končnico tam, kjer te bodo, in boj za čim višja
mesta.
Osebno si želim čim bolj mirno sezono brez poškodb in
drugih pretresov v klubu, veliko gledalcev in dobro vzdušje na tekmah. Zato ob tej priložnosti vsi lepo vabljeni na
tekme ŠD Extrema, da skupaj z domačimi navijači Sršeni
dokažemo, da smo skupaj močnejši!

Z vami
že
in za vas

30

let

NAJUČINKOVITEJŠA

TOPLOTNA ČRPALKA

NIBE F2120

080/71-72 | knut.si
TOPLOTNE ČRPALKE

KAMINI

nibe.si

contura.si

TROBLA šport 61
KNUT TOPL NIBE 86x130 JAN22.indd 1

18/01/2022 09:39

Nova predsednica
Društva Šola zdravja - Zdenka Kavčič
Neda Galijaš | foto: arhiv Društva Šola zdravja

Predstavljamo vam žensko, ki si želi, da bi bil svet okoli
nje še lepši, ki želi obogatiti prostor, v katerem biva in
ga spremeniti v prijaznejšega in toplejšega. Gre za novo
predsednico Društva Šola zdravja – Zdenko KAVČIČ,
profesorico športne vzgoje, ki prihaja iz starodavnega
belokranjskega mesta, iz Metlike.

Z

ase pravi, da je ženska z mnogoterimi vlogami v življenju – je žena,
mama, hčerka, snaha, sestra, soseda,
učiteljica … Odraščala je v sožitju z
naravo; zaznamovalo jo je trdo delo na
kmetiji. »Starši so mi privzgojili delovne
navade, ljubezen do narave in spoštovanje do sočloveka. Športne aktivnosti
v mojem otroštvu so bila kmečka opravila; tako me je želja po športu pripeljala na Fakulteto za šport in postala sem
učiteljica športne vzgoje.«
Da ne bo pomote, z bivšo predsednico Društva Šola zdravja Zdenko
KATKIČ imata enako ime in tudi podobna priimka, a gre za dve različni osebi.
Bivša predsednica društva Zdenka Katkič je naredila in uspešno zagnala velik projekt, ko se je leta 2009 odločila
ustanoviti Društvo Šola zdravja, s čimer
je odprla novo smernico v življenjih več
kot 5000 članov društva, ki se kar naprej razvija in raste. Prav zaradi obsežnosti projekta in prezasedenosti z delom
se je Zdenka Katkič odločila, da je prišel čas za novo predsednico društva.
In tako je na oder Šole zdravja z
aprilom 2023 stopila nova predsednica

Prejšnja in zdajšnja predsednica DŠZ

društva Zdenka KAVČIČ. S Šolo zdravja se je prvič srečala pri projektu »Dihamo z naravo«, ko je bila povabljena
k sodelovanju. »Vedno so mi bile blizu
vsebine, kjer se ljudje gibljemo v naravi, opazujemo svoje občutke, počutje,
dihanje. Sprva sem sodelovala kot strokovna sodelavka; nato sem opravila
usposabljanje za vadbo »1000 gibov«
in nato sem začela obiskovati skupine
Šole zdravja v Beli krajini in skupino v
Pribanjcih na Hrvaškem.«
Na vprašanje, kako je prišlo do
njenega imenovanja za predsednico
društva, katerega prvotni namen je
jutranja telovadba »1000 gibov«, je
Zdenka Kavčič odgovorila: »Nekega

lepega jesenskega popoldneva me je
poklicala podpredsednica društva Bernardka Krnc in me vprašala, ali bi me
zanimalo mesto predsednice društva.
Ker že vse življenje spodbujam različne starostne skupine k rednemu preventivnemu gibanju in telesni vadbi,
sta mi vizija in poslanstvo Društva Šola
zdravja zelo blizu. Navdihujoče zgodbe
zadovoljnih ljudi v oranžnih majicah,
ki se vsakodnevno gibajo in družijo,
so odlična vzpodbuda in motivacija za
vse, ki še niso zbrali dovolj moči, da bi
vzeli odločitev za svoje zdravje v svoje
roke. Skratka, tisto, kar sem delala že
na svoji samostojni podjetniški poti, je
na nek način Društvo Šola zdravja na
veliko širšem nivoju.«
Opaža, da ji vsako desetletje prinaša
nove izzive in dodatne priložnosti. Tako
jemlje tudi Šolo zdravja, ki postaja sestavni del njenega življenja, kakor tudi
joga, s katero se ukvarja že nekaj let kot
certificirana inštruktorica. Društvo Šola
zdravja je razširjeno po vsej Sloveniji in
se še vedno širi in razvija. To zahteva
veliko terenskega dela, ki je za družinskega človeka s tremi odraslimi hčerkami zelo zahtevno, kar Kavčičeva potrdi:
»Seveda je zahtevno, ampak nekako
gre. Najmlajša hči je letos uspešno opravila maturo in gre jeseni na študij, starejši dve pa sta praktično že pri svojem
kruhu. Ob meni je mož, ki me razume in
podpira; vsekakor bi mu bilo lažje, če
bi imela bolj enostavno službo, saj sem
veliko odsotna od doma in so tudi moje
misli vse prevečkrat v procesu iskanja
posameznih rešitev, ki se nanašajo na
poklicno pot. Vsekakor sem zelo hvaležna, da sem se v preteklih letih opremila z učinkovitimi tehnikami joge, ki mi
pomagajo pri stresu, ki se mu v hitrem
tempu življenja žal ni mogoče izogniti.«
Šola zdravja je društvo, ki si zasluži
najvišje priznanje in sofinanciranje na državnem nivoju in – kot pravi Kavčičeva:
»Gre za primer dobre prakse, ki bi jo lahko uporabili tudi v šolstvu, med zaposlenimi in povsod po Sloveniji. Vse starostne

skupine, vse generacije je potrebno v življenjskih obdobjih vzgajati, da prevzamejo skrb za svoje zdravje. Vajeni
oziroma razvajeni smo, da zdravstveni sistem poskrbi za
nas, in tukaj se vse prevečkrat naša odgovornost konča.
Ne le vsak dan, ampak vsak trenutek je treba skrbeti za
najpomembnejšo osebo na tem svetu. In to smo mi. Društvo Šola zdravja vas vabi, da zjutraj vstanete, se uredite
in razgibate v družbi svojih sošolcev. Tako se dan začne
na najboljši možni način. Socialni stiki, druženje in vse to
je brezplačno, brez recepta in čakalne vrste,« vabi nova
predsednica Šole zdravja vse, ki se še niso opogumili, naj
se brez predsodkov pridružijo najbližji skupini oranžno oblečenih telovadcev.
Vprašala sem jo, kakšni so njeni občutki glede vodenja tega društva in je takoj dodala, da je v njeni naravi,
da išče rešitve. »Če je nekaj dobro, je potrebno delati
naprej; če pa nam nekje ne kaže najbolje, je potrebno
iskati rešitve, da zapeljemo v pravo smer. To je v bistvu
cela moja filozofija.«
Glede načrtov za prihodnost Društva Šola zdravja –
ali se bo nadaljevalo z že zastavljenimi projekti, ali sledijo kakšne spremembe in ali je kaj novega na obzorju
– nova predsednica pojasnjuje: »Z zastavljenimi projekti
zaenkrat nadaljujemo. Spremembe se bodo izvajale
tam, kjer bo potrebno. Društvo je tu zaradi članov, ki
jih je treba podpirati, jim pomagati ter, če je le mogoče,
opolnomočiti, da bodo v čim boljši psihofizični kondiciji.
Ogromno je bilo narejenega. Ob tej priložnosti bi rada
pohvalila in se zahvalila bivši predsednici Zdenki Katkič
in njeni celotni ekipi s prostovoljci vred, ki so to zgodbo
začeli in uspešno širili po celotni Sloveniji. Srčno upam
in verjamem, da bomo to navdihujočo zgodbo uspešno
peljali tudi naprej.«
Posebnosti Društva Šola zdravja so srečanja vseh skupin, ki jih organizirajo že od leta 2009. Na njih se srečajo
člani z vseh koncev Slovenije, da se spoznavajo, izmenjujejo izkušnje in skupaj telovadijo. Deset let so ta srečanja
tradicionalno potekala v Piranu, z drugim desetletjem pa
se je ta navada spremenila. Leta 2019 je bilo srečanje or-

ganizirano v Velenju. Leta 2020 se je pripravljalo srečanje na Vrhniki, a so epidemiološke razmere zaradi epidemije covida-19 ustavile
ta letni ritual srečanj. Zdaj se po treh letih zopet obeta srečanje vseh
skupin Šole zdravja v Beli krajini, od koder prihaja nova predsednica
društva. Vprašali smo jo, ali nam lahko pove, zakaj se je odločila
za tako velik korak že v prvih mesecih predsedovanja, ker gre za
dogodek, ki ga člani Šole zdravja nestrpno pričakujejo, in je povedala: »Ob imenovanju na mesto predsednice društva je bilo moje
prvo vprašanje, kaj lahko najprej naredimo za naše člane. Povsem
naraven odgovor je bil, da ponovno obudimo vseslovensko srečanje članov. In zdaj je že povsem gotovo, da vseslovensko srečanje
letos bo, in sicer 2. septembra v Vinici ob reki Kolpi. Izvedli ga bomo
s sodelavci in seveda s pomočjo belokranjskih članov društva ter
prostovoljcev. Prireditev se bo začela ob 10. uri s telovadbo »1000
gibov«. Nadaljevali bomo s kratkimi nagovori ter s kulturnim programom, kjer se bodo predstavili tudi belokranjski folkloristi in tamburaši. Na dogodku bodo različne dejavnosti Centra za krepitev
zdravja, Gasilske zveze, Policije, ZIK Črnomelj, v katere se bodo
udeleženci srečanja lahko vključili. Na stojnicah bo pestra ponudba belokranjskih rokodelcev. Verjamem, da je pred nami prijeten in
nepozaben dogodek, na katerega ste vsi prisrčno vabljeni. Treba si
je vzeti čas, odložiti skrbi in se prepustiti dogodkom tega dne v naši
lepi Beli krajini. To so trenutki, ki radostijo življenje in nudijo dodatno
zadovoljstvo. Iščemo dobro. In če iščemo dobro, ga tudi najdemo.
Tak je zakon narave; raste namreč tisto, čemur dajemo svojo pozornost,« nam je ob nastopu nove funkcije zaupala nova predsednica.

Energija je življenje; je
moč in temelj živega sveta
Darinka Suljević

Prana je sila, moč, energija, ki je temelj življenja. S prano je prepojeno vse,
kar obstaja, saj brez nje ni življenja. Prana povezuje materijo, zavest in duh in
tako omogoča življenje na materialnem,
fizičnem nivoju. Skrbi za vse telesne procese in jih uravnava. Sem sodijo dihanje,
sprejemanje hranilnih snovi in izločanje,
brez česar ni življenja. Ko prana zapusti
fizično telo, se konča življenje tukaj. Po
kvaliteti ali sorodnosti prane se ljudje tudi
povezujemo. To pomeni neko podobnost
v razmišljanju, druženju, dejanjih, skratka v sprejemanju življenja. Z nekaterimi
se ujemamo zelo dobro; v drugih vidimo
svoje nasprotnike, a duhovno, notranje
prečiščena oseba bo tolerantna, saj spoštuje življenje in vse, kar ga ustvarja, če je
pozitivno usmerjeno. Pogosto pa opažamo, da je danes precej ljudi netolerantnih
in gredo po svoje; želijo uveljavljati svojo
moč. Če je to kjerkoli, naj bo v družini, v
službi, v politiki, lahko pripelje v spore.

Današnji svet je postal preveč nasičen z
vsem, sploh pa narava, ki si jo marsikdo
želi podrediti, a to ne gre tako enostavno
oziroma je sploh nemogoče, ker je narava
močnejša in mora človek spoštovati njene
zakonitosti, kar se povsem jasno kaže v
trenutnem dogajanju po svetu in pri nas.
Tudi posamezniki s svojimi negativnimi
mislimi in nadvladovanjem onesnažujemo
svet in pripomoremo k stanju narave.
Vsak človek naj najprej uredi sebe,
svoje razmišljanje, ki naj bo tudi uravnovešeno, brez pretiravanj in merjenja
moči. Da bi to dosegel, je dobro, če
vstopi vase, se opazuje in predvsem
tudi posveti dihanju, kajti prav slednje nas usmerja v življenju. Dihanje
nam omogoča življenje, omogoča pa
tudi naše zdravje, razumevanje, dobre
odnose, srečo itd., skratka telesno in
duševno ravnovesje. Sami vemo, da
uživamo, ko smo umirjeni in je tedaj
tudi dihanje umirjeno; ko se jezimo, se

to zelo pospeši in ni urejeno; ko nas je
strah, se dihanje kar prekinja, nam zastane dih. Zadnjič mi je nekdo rekel, da
ima pogosto vsak vdih in izdih drugačen
in ima določene psihične težave. Ko se
uredi dihanje, se ureja tudi zdravje.
Na jogi se poleg gibanja med drugim veliko ukvarjamo tudi z dihanjem,
saj nam to prinaša ne samo kisik in odnaša tudi vse izrabljeno, temveč tudi v
nas ustvarja red, harmonijo telesa in
duha, vpliva na naše razmišljanje, trezen pogled na svet, nam daje notranjo
moč, zdravje, lepoto, veselje brez stresov ali obvladovanje stresov; s tem vpliva na zdravje, lepše in lažje življenje.
Zato si je potrebno vzeti vsaj malo
časa za sebe, a nekateri hitro zamahnejo, da ga nimajo, da jih ne zanima in s
tem povedo prav vse o sebi.
Društvo Joga v vsakdanjem
življenju Ribnica vas vabi na vadbo
joge v Ribnici, Kočevju Velikih
Laščah, Sodražici, Loškem Potoku in
na Lavrici; prijave na 041-397-789
ali jogaribnica@siol.net

VADBA JOGE
Vljudno Vas vabimo na vadbo joge,
s pričetkom

14. septembra,
ob četrtkih, ob 18:15 uri
v družbenem domu
na Turjaku.

Program vsebuje elemente programa joge
za začetnike; namenjen je tudi tistim, ki
že poznajo osnove joge in si želijo več
izzivov za svoje fizično telo. Osredotočali
se bomo na razvijanje moči in fleksibilnosti
v vseh osnovnih položajih. Poleg tega
boste spoznali tudi dihalne in sprostitvene
tehnike ter osnove meditacije.

foto: Freepik

S seboj imejte blazino.
Pred prihodom so obvezne prijave.
Vse informacije na telefonski številki
040-810-527 Klavdija.

TVD Partizan vljudno vabi vse svoje
člane in tiste, ki se nam želite na novo
pridružiti na vodeni vadbi

KINEZIOFIT in
METABOLIČNOFUNKCIONALNI
TRENING.

Vadbi bosta potekali ob torkih in četrtkih
pod strokovnim vodstvom diplomirane
fizioterapevtke, certificirane vaditeljice
strokovnih vadb z začetkom v torek,
19. septembra 2023, v športni dvorani
OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah.
Urnik vadbe v mesecu septembru:
• KINEZIOFIT: torek in četrtek
ob 18.30 uri
• METABOLIČNO-FUNKCIONALNI
TRENING: torek in četrtek
ob 19.30 uri

izboljšujemo telesno držo, krepimo srčno-žilni sistem, izboljšujemo gibljivost
sklepov in hrbtenice, izboljšujemo mišično moč, koordinacijo in ravnotežje.
Težavnost vadbe se prilagaja potrebam, sposobnostim in željam vadečih v
skupini, zato je primerna tudi za osebe
s kroničnimi bolečinami v hrbtenici in/
ali sklepih.
METABOLIČNO-FUNKCIONALNI
TRENING (MFT) je srednje do visoko
intenzivna vadba, namenjena tistim, ki
želijo svoje telo bolj obremeniti, hitreje
napredovati, že izkušenim uporabnikom in tudi začetnikom. Z metaboličnim
načinom vadbe, ki je višje intenzivnosti
in pri katerem lahko vztrajamo le krajši
čas, pospešimo metabolične procese
tudi še do 72 ur po končani vadbi. Poleg
tega pripomoremo tudi k učinkovitemu
zmanjševanju telesne teže, preoblikovanju postave in vzpostavljanju hormonskega ravnovesja v telesu. Na funk-

cionalnem delu treninga posnemamo
gibalne vzorce iz vsakdanjega življenja
s poudarkom na njihovi pravilni izvedbi
in ob uporabi večjih obremenitev (uteži,
lastna teža in večje št. ponovitev). MFT
je odlična izbira kot samostojna oblika rekreacije ali kot bazični trening za
večjo učinkovitost in varnost pri različnih drugih športih. S pestro izbiro vaj in
uporabo različnih vadbenih pripomočkov ob dobri glasbi je vadba zanimiva,
zabavna in tudi hitreje mine.
REDNA TELESNA AKTIVNOST JE INVESTICIJA V VAŠE ZDRAVJE!
Ob zavedanju vseh pozitivnih učinkov
telesne dejavnosti naj bo vaša odločitev ZA GIBANJE lažja.
Za PRIJAVE in vse dodatne informacije lahko pokličete na telefon
031-339-703 (Anita).
Veseli bomo vaše družbe!

KINEZIOFIT je vadba nižje do
srednje intenzivnosti, primerna tudi
za začetnike srednjih let ali starejše.
Poudarek je na pravilni izvedbi gibov,
preprečevanju in zmanjševanju bolečin mišično-skeletnega sistema ter
preventivi poškodb. S tovrstno vadbo
vzpostavljamo medmišično ravnovesje,

Zdrav duh v zdravem telesu. Pridite in se nam pridružite.

ATLETIKA, TELOVADBA ZA
NAJMLAJŠE … od petega leta naprej …

Atletski vrtec in atletika za šolarje poteka v športni dvorani Velike Lašče.
Vpis bo potekal v petek, 15. 9. 2023, ob 15.00 uri pred športno dvorano
Velike Lašče in nato vsak petek. Urnik vadbe boste izvedeli ob vpisu.
Petek: od 15.00 do 16.00 ure: Šoloobvezni otroci – Atletika,
Vrtec od petega leta starosti – Telovadba
Pohiti in bodi prvi v dobri družbi; pripelji še prijatelje!
Vse dodatne informacije dobite na telefonu: 041-604-185 Špela
ATLETSKA ŠOLA TEKA ŠPELA

foto: Freepik

Urnik vadbe od oktobra naprej:
• KINEZIOFIT: torek ob 18.30 uri,
četrtek ob 18.00 uri
• METABOLIČNO-FUNKCIONALNI
TRENING: torek ob 19.30 uri,
četrtek ob 19.00 uri

Nagradna križanka

Nagrajenci iz Troble št. 4 so 1. Živa Zupančič, 2. Jaka Samsa, 3. Sabina Ramšak.
Nagrado so že prejeli. ČESTITAMO!
SESTAVIL
ANDREJ
PRAZNIK

SKUPINA
OSMIH
PEVCEV

VODILNA POTOMCI AMERIŠKA
SNOV,
OSEBISTEGA
PLOŠČIN- IZ KATERE
NOST
PREDNIKA SKA MERA SO SVEČE

ZAMISEL

KNJIŽEVNIK

OTTO LILIENTHAL

DELO,
POSEL
VELIK
PLAZILEC
PADAJOČA VODA
DOLŽINSKA MERA
GOJITELJ
ŽIVALI
PREGLEDOVALEC

TROBLA

NEPOKRIT
OSREDNJI STANJE
PROSTOR OZRAČJA
RIM. HIŠE

ETUI

DROG PRI
VOZU ZA
VPREGANJE ŽIVALI

LADJA Z ARABSKA
VZPORED- DRŽAVA
NIMA
ALFRED
TRUPOMA NOBEL

KARIRASTO
BLAGO
NIŠTRC
DEDNA
OSNOVA

KAMP ZA
AVTOMOBILISTE
NASELJE
JZ. OD
VRANSKEGA

NOVOST
ŽUŽELKA,
KI PIČI
ARTILERIST

TENIŠKI
LOPAR

VELIK,
MOČEN
PES

ALKOHOLNA PIJAČA

IVAN
MINATTI

UGLED,
SLOVES

EGIPČANSKI BOG
ERNA
MEŠKO

PREBIVALEC
BARJA

GEOMETRIJSKI LIK

IVAN
ZOREC

VELIKANSKI KIP

OTOK OB
V. OBALI
AFRIKE

PREROK
IZ STARE
ZAVEZE

TROBLA

ALUMINIJ
ČLOVEK,
SPREMKI IGRA
LJEVALEC
TAROK
EROSA

NINA
PUŠLAR

OVITEK
NEPOŠTENO
DEJANJE

SVETOPISEMSKI
KRAJ
PAPEŽ

TEKSTILNA
RASTLINA

DEL
SRAJCE
REKLO
MORALNA
USMERJENOST
SLOV.
DRAMATIK
(DANE)

SMISEL

PREBITJE

PRITISK

TRAJEKTORIJA
NAJLAŽJA
KOVINA
(Li)
OSTER
PODALJŠEK PLEVE
PRI KLASU
PLOSKEV
VSAKEGA
OD LISTOV
V KNJIGI

PAUL
ANKA

NASELJE
JV. OD
NOVE
GORICE

RAHLA,
MEDLA
SVETLOBA

KROM

OČE

STANKO
CAJNKAR

DROG, KI
PODPIRA
SADNO
DREVJE

VELJKO
TOMAN

DETE

SILVA
ČUŠIN
KRAJŠA
VELIKA
OBLIKA
STOPNJA
IMENA JAJEZE
ROSLAV
OSTRA
SKALA
ČRNA
PTICA
BENO
UDRIH
LANA
TURNER

STROKOVNJAK
ZA VIROLOGIJO

SKELET

Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, ali ga
oddajte v tajništvu občine oziroma pošljite na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka,
8. novembra 2023. Izžrebanec bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 6. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti.

66 razvedrilo TROBLA

Glosa ali satira

Velikolaška
kronika
Inšpektor Muki

V Velikih Laščah – kot na zahodu – nič (bistveno) novega.
Dela se kotlovnica, dela znova
klavnica, notranjost farovža je
adaptirana. Turneja gasilskih
veselic je bolj ali manj končana.
Na raški veselici je zmanjkalo
mesa; v Robu so prodali 18 sodov pira. Kruha in iger, pardon,
čevapčičev, pira in srečk.
Tisti redki turisti, ki so zašli
v naše konce, so po drugi strani
potrebovali kar nekaj iznajdljivosti in potrpljenja, da so potešili lakoto in žejo. Na lastni koži
so lahko spoznali, da Šifrerjeva
viža Vse manj je dobrih gostiln
v Laščah še kako drži. Brlogar je
že pred časom zaprl vrata, Pri
Roku so bili tri tedne na dopustu, Rozamunda še vedno čaka
na boljše čase oziroma novega
najemnika, za Kuklja pa se ne
ve več prav natančno, kdaj je
odprt in/ali zaprt.
Pravijo, da je poletje čas kislih kumaric. V tistih najbolj
vročih, pasjih dnevih se je nekaterim dodobra skisalo, pa
se je tako priznani in poznani trgovec naokoli sprehajal v
majici z emblemom lokalnega
zobozdravstvenega centra. Reklama pa taka. Kot da bi avtor
teh vrstic reklamiral trivremenski taft.
Zlajnana fraza pravi, da po
dežju vedno posije sonce. No,
tokrat smo lahko spoznali, da
tudi po vsakem soncu pride dež.
Veliko dežja. V tistih stoletnih
vodah jo je naša občina relativno dobro odnesla. V novi šoli na
Turjaku je sicer zamakalo, kar

pa ne gre toliko na račun stoletnih voda kot na račun vsakoletne šlamparije.
V nesreči spoznaš prijatelja,
pravi še ena fraza. V Sloveniji bi lahko dodali, da v nesreči
spoznaš predvsem gasilca. Tudi
številni gasilci iz naše občine so
se v hudi uri podali na frontno
linijo. Kapo oziroma čelado dol,
fantje in dekleta.
Kolateralna žrtev povodnji je bil tudi festival Castle, ki
je (skoraj dobesedno) padel v
vodo. Zabava je trajala zgolj en
dan in eno noč, kar pa ni ustavilo fanta z najbolj veličastnimi meči v občini, da ne bi še
popravil svoje osebne statistike
in med rjuhe (beri v razmajan
kombi) skočil s samooklicano influenserko. Izkazal se je
tudi Galetov Simon oziroma
DJ Vintage. Kot tisti ansambel
na Titaniku je namreč naš dunajski ambasador igral/vrtel do
zadnjega in vztrajal še, ko se je
ladja že dodobra potapljala. Ansambel je igral dalje; DJ je vrtel
dalje. Mimogrede, Simon zapira
štacuno na Dunaju in če bi radi
po diskontni ceni obogatili svojo zbirko gramofonskih plošč, je
to zelo lepa priložnost.
Tudi ves silen dež pa ni uspel pogasiti vseskozi tlečega
požara v Malih Laščah. Kozli se
še kar ne morejo zmeniti glede
infrastrukture. Po cesti je vmes
enkrat kamen (oziroma v tem
primeru kabel) spotike v delu
vasi postala še optika. Naj tudi
sosedu crkne krava. Oziroma v
tem primeru internet.

Krompir je bolj ali manj
pobran. Ali tista, da ima neumen kmet debel krompir res
drži, ne vem; tako ali tako me
bolj zanima, kakšen krompir
ima potemtakem debel kmet.
Sprašujem namreč za zbiralca kravat iz Retij, ki je s svojo
požrtvovalnostjo pri pobiranju
tega poljskega pridelka na kocko postavil tudi sicer zavidanja
(ne)vredno teniško kariero.
Križ je na srečo zdržal.
Sosedu Mičotu sem obljubil,
da ga tokrat ne bom omenjal.
Držal bom obljubo, pa čeprav bi
bila štorija, kako je na jadranju
povozil merjasca, lahko zanimiva tudi za širše množice. Če
se slučajno sprašujete, ne, ni ga
povozil z jadrnico, ampak z avtom.
Če smo že pri Mičotu, ki ga
tokrat ne bom omenjal, naj dodam, da se bo poročil. Meto se je
že poročil; enkrat v teh dneh bo
pred oltar (in kasneje na zabavi
zagotovo tudi mikrofon) stopila tudi laška Ceca. Jure se je po
drugi strani zaročil, svet pa vse
bolj nestrpno čaka na potezo
prve dame velikolaških mlajev
Alje. Čas bi bil … Ko smo že pri
mlajih, naš zvesti bralec Tadej
je pred tedni zakorakal v četrto desetletje. Dan potem je bil
na bolj majavih nogah. Mlaj, ne
Tadej.
Kakorkoli že, dolgega vročega (in deževnega) poletja je konec. Jesen stiže, Dunjo moja, z
njo pa se na ekrane znova vrača
priljubljena humoristična serija Seja občinskega sveta.
TROBLA Inšpektor Muki 67

Za lep nasmeh skrbimo že 25 let

Preventivni pregledi

BREDENT SKY implantati

in posveti

Nevidni ortodontski aparat

Konzervativa

INVISALIGN

Protetika

Ortopansko slikanje zob

Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731

25 let

Avtohiša Zalar d.o.o.
Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 01 7881 999 031 331 920 prodaja@avtohisa-zalar.si FB Instagram

Si želite postati pomemben člen v uspešnem mednarodnem podjetju, ki že več kot 100 let
kroji trg robotizacije in avtomatizacije? Iščete priložnost za delo v razvojno usmerjenem
podjetju, ki veliko investira v digitalno preobrazbo delovnih procesov, nenehno stremi k
izboljšavam, spodbuja in vlaga v svoje zaposlene ter nagrajuje njihovo uspešnost?
Vaša priložnost je tu.
Za svoje operacije v Sloveniji vabimo k sodelovanju CNC operaterja (m/ž)

Za svoje operacije v Sloveniji vabimo k sodelovanju sodelavca v oddelku zagona robotskih celic.

Vaše delovne naloge bodo sledeče:
• prevzem dokumentacije, izbira programa, izbira posamezne operacije v programu in izvajanje
programa obdelave na CNC stroju – glede na zahteve, podane z delovnim nalogom,
• nastavljanje in priprava CNC stroja, orodij in priprav za delo z obstoječim programom,
• preverjanje ustreznosti materiala in priprave za obdelavo,
• izvajanje zahtevnejših dimenzijskih meritev,
• spremljanje in kontroliranje posameznih operacij in faz obdelave po dokumentaciji oziroma vzorcih,
• programiranje enostavnih kosov na stroju.

Vaše delovne naloge bodo sledeče:
• Izvajanje kontrole ustreznosti električnih povezav,
• opremljanje robotskega krmiljenja z vsemi potrebnimi nastavitvami glede na vhodne zahteve,
• opremljanje robotske celice z vso potrebno programsko opremo, ki je predvidena glede na vhodne
zahteve,
• izvajanje zagona in testiranje robotskih celic ter varnostne opreme,
• testiranje tehnološke opreme, ki je vgrajena v robotsko celico,
• enostavno programiranje robotskih aplikacij,
• odpravljanje neskladnosti.

Pričakujemo:
• IV. ali V. stopnjo izobrazbe strojne smeri,
• najmanj dve leti izkušenj na podobnih delovnih mestih,
• razumevanje angleškega jezika,
• računalniško pismenost,
• poznavanje uporabe merilnega orodja,
• poznavanje orodij za obdelavo,
• branje in izpolnjevanje tehnične dokumentacije.

Nudimo:
• zanimivo delo v stabilni družbi,
• stimulativen način nagrajevanja,
• veliko izobraževanj in izpopolnjevanj,
• možnost karierne rasti.

Pričakujemo:
• V. ali VI. stopnjo izobrazbe elektro smeri,
• priporočeno vsaj eno leto izkušenj na podobnih delovnih mestih,
• razumevanje angleškega jezika,
• računalniško pismenost,
• dobre komunikacijske veščine,
• vozniški izpit B-kategorije,
• pripravljenost na potovanja.

Nudimo:
• Zanimivo delo v stabilni družbi,
• stimulativen način nagrajevanja,
• veliko izobraževanj in izpopolnjevanj,
• mednarodno vpetost,
• dobre delovne pogoje,
• možnost karierne rasti.

Življenjepis s spremnim pismom pošljite po elektronski pošti
na naslov: YER-HR@yaskawa.eu

Prijavo pošljite po elektronski pošti na naslov: YER-HR@yaskawa.eu

Za svoje operacije v Sloveniji vabimo k sodelovanju konstrukterja - projektanta (m/ž)
za področji orodjarstva in strojegradnje v industriji.

Za svoje operacije v Sloveniji vabimo k sodelovanju sodelavca v tehnični podpori prodaje (m/ž)

Ponujamo:
• zanimivo, dinamično in perspektivno delo v mladem kolektivu,
• intenzivno šolanje,
• stimulativno nagrajevanje,
• okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in razvijanje lastnih idej,
• delo v mednarodnem okolju,
• delo v timu,
• delo v zanesljivi in poslovno uspešni družbi.
Pričakujemo:
• višjo ali visoko izobrazbo strojništva,
• aktivno znanje angleškega jezika,
• poznavanje orodij za 3D konstruiranje – SolidWorks, Catia ali podobno,
• poznavanje standardnih Windows orodij (MS Office),
• komunikativnost, prilagodljivost, skupinsko delo, natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost,
• izpit B-kategorije.
Prednost predstavljajo:
• delovne izkušnje na področjih orodjarstva ali strojegradnje,
• delovne izkušnje na področjih avtomatizacije ali robotike,
• izkušnje na področju konstruiranja,
• poznavanje pnevmatskih in hidravličnih elementov.
Življenjepis s spremnim pismom pošljite po elektronski pošti
na naslov: YER-HR@yaskawa.eu

Glavne naloge:
• priprava konceptov in layoutov,
• izdelava ponudb in kalkulacij za podsklope robotskih aplikacij,
• sodelovanje s prodajno ekipo pri pripravi ponudb,
• izdelava časovnih analiz za robotske aplikacije,
• realizacija kupčevih idej v uporabne tehnične in tehnološke rešitve,
• sodelovanje pri uvajanju inovativnih tehničnih rešitev.
Ponujamo:
• zanimivo, dinamično in perspektivno delo v mladem kolektivu,
• intenzivno šolanje,
• stimulativno nagrajevanje,
• okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in razvijanje lastnih idej,
• delo v mednarodnem okolju,
• delo v timu,
• delo v zanesljivi in poslovno uspešni družbi.
Pričakujemo:
• višjo ali visoko izobrazbo strojništva,
• aktivno znanje angleškega jezika,
• poznavanje orodij CAD programske opreme (SolidWorks, Catia ali Autocad),
• poznavanje standardnih Windows orodij (MS Office),
• komunikativnost, prilagodljivost, skupinsko delo, natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost,
• izpit B-kategorije.
Prednost predstavljajo delovne izkušnje na področjih avtomatizacije ali robotike.
Življenjepis s spremnim pismom pošljite po elektronski pošti na naslov: YER-HR@yaskawa.eu

Zaposlitev

Naveličani čakanja?
Ping #GIA-S for a
job

ra
skeni jte kod
Po
o

za

ve č

i n fo r m a c

ij.

Vsakodnevni gneči na poti v službo se lahko izognete tako, da se pridružite ekipi GIA-S d.o.o.
V podjetju GIA-S d.o.o. s sedežem v Grosuplju zaradi neprestane rasti in vedno zahtevnejših delovnih izzivov, v
svoje vrste vabimo nove sodelavce. Ponujamo vam delovno okolje, v katerem boste razvijali ter nadgrajevali svoje
znanje in spretnosti, ali pa boste svoje bogate izkušnje prenašali na sodelavce.
Iščemo:
- Komercialist, prodajni tehnik za industrijsko opremo (v pisarni) (M/Ž)
- Prodajni inženir za prodajo in podporo kupcem na terenu (M/Ž)
- Strojni inženir - tehnolog za svetovanje in tehnično podporo kupcem (M/Ž)
- Projektant in razvijalec tehnoloških rešitev krmilno regulacijske tehnike (M/Ž)
Kaj nudimo:
- zaposlitev v stabilnem podjetju,
- delo v urejenem in sproščenem delovnem okolju,
- možnost strokovnega razvoja in napredka,
- redno in stimulativno plačilo
GIA-S industrijska oprema d.o.o.
Industrijska cesta 1K, 1290
Grosuplje www.giaflex.com
R-35357

Če želite postati del naše ekipe, vabljeni, da nam pošljete svojo
prijavo z življenjepisom na elektronski naslov: zaposlitev@gia.si
ali pa nas pokličite na 040-312-192

To ni slovo,
je le pozdrav.
Saj kar je lepo,
nikdar ne mine,
ker v srcu pusti
drage spomine.
Zahvala
ob izgubi ljube mami, tete,
tašče, babice in prababice

Zahvala
V 102. letu se je tiho poslovila naša draga
mama, babica, prababica, tašča in teta

roj. Perič, iz Malega Ločnika
2. 2. 1932 – 29. 7. 2023

s Purkarč 1922–2023

ZOFIJE
KARLOVČEC,
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
znancem, sosedom, Katarini in njenim pevkam,
pogrebni službi Zakrajšek, župniku za besede
slovesa, vsem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali
sveče in svete maše. Zahvala tudi zdravstvenemu
osebju, patronažnim sestram Martini in Petri in
dr. Milenki Starc Vidrih.
Žalujoči vsi njeni

Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
pomislite, kako trpel sem,
in večni mir mi zaželite

ALOJZIJA
RUPAR

Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno
sožalje, darove za svete maše, cvetje in sveče.
Iskrena hvala patronažni sestri Petri in ostalim na
zdravstveni postaji Velike Lašče.
Hvala duhovniku g. Dobrovoljcu, pogrebni službi
Zakrajšek in pevcem za lepo pogrebno svečanost.
Žalujoči vsi njeni

Zapel je zvon v slovo…
Poln bolečin ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in tišina.

Zahvala

MIRKO
PEROVŠEK
27. 7. 1955 – 16. 5. 2023

Ob izgubi sina, brata, strica in svaka se
zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani in
ga vzpodbujali v času njegove bolezni. Iskrena
hvala dr. Raku, patronažnima sestrama
Petri Godec in Martini Bavdek ter osebju
onkološkega inštituta. Zahvala g. župniku
Andreju Ojstrežu za opravljen pogreb.
Iskreno se zahvaljujemo gasilcem PGD
Karlovica, prijateljem in sovaščanom za
izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi
zadnji poti. Hvala Vam za darovano cvetje,
sveče in svete maše.

Zahvala
Ob izgubi dragega očeta,
moža, dedka, tasta.

PETAR
BERDIK
1942–2023 iz Pušč.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, znancem za izrečeno sožalje, podarjene
svete maše in sveče. Hvala g. župniku Andreju
Ojstrežu, pogrebni službi Zakrajšek in zdravstveni
službi ter pevcem za lepe skladbe oziroma pesmi.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od našega očeta in ga
pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi.

Vsi njegovi

TROBLA zahvale 71

KOLEDAR PRIREDITEV
september/oktober
sobota, 16. september,
od 8. do 12. ure
Trg v Velikih Laščah
TRŽNICA TRAJNOSTNE
MOBILNOSTI
V OKVIRU PROJEKTA
EVROPSKI TEDEN
MOBILNOSTI
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
Več na strani 10.
petek, 15. september, ob 19.30 uri
Trubarjeva domačija, Rašica
METAMORFOZE
OLJKE V PESMIH
Z Živo Agrež in Literarno
skupino Vrhnika
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
nedelja, 17. september, ob 9. uri
Turjak – Rašica – Škocjan – Gradež
POHOD PO TRUBARJEVI
ROJSTNI FARI
(Društvo za ohranjanje dediščine)
nedelja, 17. september, ob 12. uri
Gradež
PRAZNIK SUHEGA SADJA
(Društvo za ohranjanje dediščine)
sreda, 21. september, 16.uri
Velike Lašče
SPREHOD ZA SPOMIN
OB SVETOVNEM DNEVU
DEMENCE
(DU Velike Lašče)
sobota, 23. septembra, ob 16. uri
Trubarjeva domačija, Rašica
PODELITEV ROŽANČEVE
NAGRADE
(Trubarjeva domačija, Rašica)
nedelja, 24. septembra, ob 9. uri
Tenis Cereja in Velike Lašče
z okolico
ZAJČJI LOV 1813
– voden pohod
(Zavod Parnas in Tenis Cereja)

nedelja, 24. september, ob 16. uri
Trubarjeva domačija/
Levstikov dom
SOLIDARNOSTNI
KONCERT Z LOKALNIMI
IZVAJALCI
(Občina Velike Lašče in Javni zavod
Trubarjevi kraji)
četrtek, 28. septembra, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
DEKD 2023:
LEVSTIKOV VEČER:
Gostja Barbara Sosič
(MKL, Knjižnica Frana Levstika in
Javni zavod Trubarjevi kraji)
četrtek, 28. september, ob 18. uri
Grad Turjak
ODPRTJE RAZSTAVE
MEJNIKI GLEDALIŠKE IGRE
(Slovenski gledališki inštitut)
ponedeljek, 2. oktober, ob 18. uri
Knjižnica Velike Lašče
PRAVLJIČNA URA
(MKL, Knjižnica Frana Levstika)
petek, 6. oktober, ob 19.30 uri
Levstikov dom, Velike Lašče
1. ABONMAJSKA PREDSTAVA:
stand-up komedija
MALI OTROCI, VELIKI
PROBLEMI
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
sobota, 7. oktober, ob 8. uri
Trg pred Levstikovim domom,
Velike Lašče
BUČNO-MARMELADNI DAN
(DPŽ Velike Lašče)
sobota, 7. oktober, ob 17. uri
Grad Turjak
JAVNO VODSTVO PO
RAZSTAVI
»MEJNIKI GLEDALIŠKE
IGRE«
(Slovenski gledališki inštitut)

nedelja, 8. oktober, ob 9. uri
Turjak
KOSTANJEV POHOD
(TD Turjak)
ponedeljek, 9. oktober, ob 18. uri
Knjižnica Frana Levstika,
Velike Lašče
USTVARJALNA
DELAVNICA ZA OTROKE:
Namizna igra Križci in krožci
(MKL, Knjižnica Frana Levstika)
četrtek, 12. oktober, ob 19. uri
Trubarjeva domačija, Rašica
MATEJA ŠUŠTERŠIČ
DIMIC: ŽARENJE – MED
ZVEZDAMI IN ZEMLJO
razstava keramike
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
sobota, 14. oktober
Gostilna pri Škrabcu, Rob
DAN STAREJŠIH
(DU Velike Lašče)
sreda, 18. oktober, ob 18. uri
Trubarjeva domačija, Rašica
SREČANJE OB PRIČETKU
NOVEGA ŠTUDIJSKEGA LETA
(KUD Primož Trubar Velike Lašče –
UTŽO Velike Lašče)
torek, 24. oktober, ob 19. uri
Gostilna pri Kuklju, Velike Lašče
JAVORŠKOV VEČER
(KUD Primož Trubar Velike Lašče)
31. oktober, od 9. ure naprej
Trubarjeva domačija, Rašica
PRAZNUJEMO DAN
REFORMACIJE
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
VELIKOLAŠKA TRŽNICA
ob sobotah, med 8. in 11. uro,
na trgu v Velikih Laščah.
16. in 30. septembra ter
14. in 28. oktobra.

Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb.