6t. 21 V Gorici, v soboto dne 20. febnivarija 1909. Tacaj XXXIX. Ish&Ja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek |a soboto pb 4. ari popoldne ter. stane po poBIj orejemana ali vGorioi ni dom poSiljana: rse leto ........15 K Posamifine Številke stanejo 10 vin. „S0ftA"ima nasbdnje izredne priloge: Ob norem letu »KaSipot po GoriJkem in BradllSanskem" in ,Ratli*otp9.I1Jnbljani in kranjskih nmtih", dalje dva-itrat y lett^OMi tk fctaric,, ^i^iiMis^^D/tnJV. ITCI". '*" ' %' *'¦" •¦•¦•¦•;••"; NaroCnino Bprejema «p".&vniStvo v Gosposki ulici Ste v. 2 I. nadstr. v »Gori§ki Tiskarni« A. GabrSCek tla naročila brei doposlane naroCnine se ne oilrarao Oglasi in poslanice se radunijo po Pofit-vretah če. tiBkano i-krat 16 v, 2ik?at,.14 v^3-krat 12 v vsaka frela. VeCkrat po dogodbi, VeSje 5rke po prostoru.— — Reklame in spisi v uredniškem delu SO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a vi i 5 v Gorici. »Vae la narod, svobodo in napredek !c Dr. K Lavni. Uredništvo «a nahaja v Gosposki nlioi 8t. 7 v Goriol v L nadtt Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan. od 8. do 12. dopohdn$ tor o* J. do JL popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9, do 18. dopolodne. UpravniBtvosena haja v Gosposki ulioi 5t. 7 vi. nadstr. Va levov tiskarn Naročnino in oglase Je plaSatl looo Gorica Dopisi naj se pošiljajo ie uredništvi. NaroSnina, reklamacije in druge nO, katere ne spadajo v delokrog uredništva, nai se pogiliajo le opravnlgtvB. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCe • \ sak petek in stane vse lato 3 E 20 h "ali gld. .1-60.' ' »So5a« in »Primoreo« se prodajata v Go i i v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnahi Schwarz v Sr'ak nI., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekaliSSu ¦: n Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopaliSSni ulioi, L Matiussi v ulici. Formioa, L Hovaflski v Korenski ulioi St »2; v Trstu v tobakami LavrenoJC na trgu della Caserma. — T»i«foB ct. 831. »Gor, Tiskarna« A. GabrScck (odgov. J. Fab5i5) tiska in zal. Deželna norišnica. Deželna norišnica se ima otvoriti v tekočem letu. Bavili smo se ob raznih časih s tem novim deželnim zavodom. Sedaj daje za to novo priliko deželni odbor. Dežela je razburjena radi ogromnih troškov, ki so že izdani za zgradbo tega zavoda in ki se bodo morali še izdati, in deželni odbor je čul že toliko pritožeb, da čuti potrebo, zavrniti jih ter po3taviti vse delo za deželno norišnico v lepo, svetlo luč, ki naj bi pokazala, da so vse pritožbe neopravičene ter je delo per-lektno na vse strani. V deželo vabijo psihiatre z raznih krajev Evrope, da bi izdal vsak ugoden parere, s katerim bi se pobahal deželni odbor, rekoč: Tu vidite sodbo uglednega psihiatra! Pred to se skrijejo vsa nasprotovanja. Pri psihiatrih s severa so imeli manj sreče, več pa pri onih iz Italije. Da bi Italijan iz kraljestva grajal kako delo svojih „bratov" v Avstriji, na to Še misliti ni, še toliko manj ker je vsak pač čutil, kako potrebujejo izve-stje, katero naj jim pomaga ter jih opere pred javnostjo. Zavod je zgrajen, prememb ni mogoče posebnih več izvesti, torej kaj: aii naj poklicani veščak iz Italije zarohni nad „bratitf, ko ga tako milo gledajo ter prosijo ugodne sodbe? »Samouprava", katero izdaja deželni odbor, piše v članku „Sodba znanstvenikov o naši deželni norišnici" tako-le: „Sedaj, ko je deželna norišnica dokončana in se ima v kratkem otvoriti, se nam zdi potrebno opozoriti na mnenje, ki sta ga bila podala izmed mnogih drugih odličnih kompetentsih oseb. o novem zavodu dva ugledna in priznana italijanska psihijatra, ki sta deželno norišnico v različnih dobah po-setila. V poletju preteklega *leta sta posetila našo deželno norišnico goriško profesor A. 1'ieraccini, ravnatelj deželne norišnice v Arezzo tToskana) ia inženir P»oli, ravnatelj deželnega tehničnega urada v Arezzo. — Kak utis je napravila deželna norišnica na ta dva ugledna posetnika, sledi iz pisma, ki ga je poslal profesor Pieraccini glavnemu inženirju našega deželnega tehničnega urada, gospodu Arturju Glessig. — Iz tega pisma posnem-ljesio Bledeče: ,,Pred nekaj dnevi sva občudovala norišnico videmsko, ki ima nekaj posebnega na sebi; jaz sem si ogledal pred kratkim veliko in lepo novo norišnico v Pa-dovi, ki odgovarja vsem novim zahtevam, ki se stavijo glede norišničnih stavb. — / ozi rom na to je bilo vsekakor nevarno, da deželna norišnica goriška, ki sva jo imela še pregledati, ne bode napravila posebnega »tisa. — Toda, knr iznenadei.a sva bila, ko sva opazila prednosti, ki jih nudi goriška norišnica. — Vaše delo je popolno; izvršili ste delo, ki se tudi v podrobnostih ne more kritizirati, delo, ki mora zbujati pozornost vseh oseb, ki hočejo popolniti svoja tozadevna znanja. Ta velik uspeh ste znali doseči z relativno majhnimi, dokaj nižjimi sredstvi, nego so jih potrebovale dežele za bolnišnice, ki pa niti zda leka niso imele tako velikega učinka in imajo razmerno manj prostorov. Po najini sodbi odgovarja v Vašem krasnem zavodu vbo znau-stvenim zahtevam: Prostor, z ozirom na okolico in na oddaljenost od mesta, površina stavišča, kakovost podzemlja, orientacija, razdelitev oddelkov, razdelitev prostorov, zgradba in okrašenje poslopij, ročna dela, splošne naprave, naravni in umetni prezraftevalniki, kurjava, razsvečava greznice: z eno besedo vse je popolno. Hvaležna sva Čisiauemu profesorja AntoninijU prvič radi tega, ker sva se po prečkanju njegove objav* o novem zavodu odločila odpotovati v Gorico, drugič ker naju je spremljal in naju je seznanil z Vami, gospod inženir, kakor tudi, ker je nama omogočil, da sva si popolnih svoje znanje, kar bodeva uporabila v prid našemu domačemu zavodu, na čigar popolnittv čakamo že tri leta". — Tako zaključuje pismo profesorja Pieraccinija. Ugledni procesor K. Belmondo, ravnatelj deželne norišnice v Padovi, je posetil v pretekli jeseni našo deželno norišnico. Ko se je vrnil v Padovo, je poslal glavnemu inženirju gospodu Arturju Glessig pismo z dne 15. novembra 1. L, ki piše v njem med drugim tole: „Ponavljati moram, kar sem že v Vaši navzočnosti rekel: da sem ves navdušen za goriško deželno norišnico, in poudarjam, da nisem še videl kompleksa norišničnih stavb, ki bi, izvzemši malenkostne podrobnosti, tako vseskozi odgovarjal svojemu namenu. — Gotov sem, da .bodo vse pristojne osebe z menoj enakega mnenja". Torej mnenja treh psihiatrov iz Italije! V oči pada okolaost, da profesor Pieraccini nekako posebno povdarja „relativno majhna, dokaj nižja sredstva, nego so jih potrebovale druge dežele" ... in ... ,,prostor z ozirom na oddaljenost od mesta", torej oni dve točki, radi katerih se je culo največ pritožb. Prostor mu je namreč tudi všeč ter ga je sprejel v končno sodbo: „z euo besedo vso je popolno". — Profesor Belmondo je tudi kar ves navdušen za norišnico; vse odgovarja svojemu namenu. To je parere kar na debelo, nekaj malenkosti) je, ki niso baš popolnoma prav, ali to so malenkosti, drugače pa kompleks norišičnih stavb vseskozi odgovarja svojemu namenu. Mein Liebchen, \xm willst du noch mehr? Na deželnem odboru so si meli roke od samega veselja, da je dogotovljeno tako kompletno delo — kar jim jo skazilo veselje piBmo goriškega zdravnika dr. P o n t o n l j a na profesorja Belmondo glede na članek v fiCGrrieru", kjer je bil objavljen Bolmondov parere. Dr. Po nt oni pravi: „Ker slovi ime profesorja Belmondo v psihiatričnem svetu, je bil razočaran, ko je čital njegovo pismo, v katerem se tako pohvalno izraža o goriški deželni norišnici. Nato pripoveduje, da j9 bii on član odseka za zgradbo deželne norišnice, da je obiskal sam več uzornejših norišnic v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Švici. Na podlagi teh študij in nasvetov odličnih veščakov je v odseku izjavil, da zemljišče, nabavljeno od strani deželnega odbora, je nezadostno; dež. odbor je kupil zemljišče, ne da bi bil poprej poprašal kompetentno tehnično komisijo. Ugledni psihiatri so mu nasvetovali zemljišča najmanj 30 hektarjev; zato je zemljišče i5 hektarjev nezadostno. Iz- javljam tudi - pravi dr, Pontoni dobesedno — da prostorneodgovarjanamenu, ker se nahaja v pomerijo mesta, je premalo v strani in premalo miren. Nahaja se preblizu bivališč, preblizu ceste, prašne in šumne, preblizu železnice in preblizu krčem. V zdravstvenem oziru in v oziru discipline trpi tak zavod, ako ni vsaj S do 4 km oddaljen od bivališč. V Vidmu v Italiji so morali že storiti potrebne korake proti nadležnoBthn, radi katerih trpi tamkajšnja norišnica, ki je pa vse dalje od mesta nego goriška (3 km izven mestnih zidov). — Izjavil sem, da zemljišče je bilo nabavljeno za ceno, kakoršne ne dovoljuje norišniška tehnika. Za 15 hektarjev se je dalo skoro 170.000 Hr. Norišnica V Vidmu obsega 38 hektarjev, ki so stali 88.000 lir, norišnica v Padovi pa obsega skoro 26 hektarjev, ki so stali 100.000 lir. Na razpolago imam cenezana-bavo zemljišč 27 norišnic, pa nobena dežela ni potrosila za zemljišče v tak namen toliko, kolikor naša, ki je med vsemi temi deželami najubožnejša ia najbolj ismol-žena. Zemljišče se pa tudi ne da razširiti, ker za vsak novi kvadratni meter bi bilo treba šteti zlat denar, — Predno se kupi tako zemljišče, se mora biti na jasnem tudi glede" vode, če jo je mogoče dobiti na zemljišču zadostno za vse potrebe. Merodajne osebe trdijo še vedno, da ne bo dosti vode. (Tako se je že spočetka grešilo v glavnih predpogojih za tako gradnjo.) Dr. Pontoni se je trudil za to, da bi se kupljeno zemljišče. prodalo ter predlagal, da naj se kupi drugo ua prostem polju v primerni daljavi od mesta, da bi bii poleg tudi kak gozdiček. Usmiljeni bratje v Gorici so napravili za umobol-ne kolonijo v Starigori, ki spada h Gorici, lepo na samem,, ki vspeva jako dobro. Vsa prizadevanja dr. Pontonija pa so bila zaman, zato se je odtegnil iz odseka. (Laška liberalna stranka je hotela norišnico v Gorici, da bodo L*hi v Gorici imeli dob iček od nje. To jim je bilo glavno pri vprašanju, kje Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". — Francoski spisal t ===== ALEXANDRB DUMAS* ===== (Darje.) Porthes jo naslonil brado na dlani, položil komolce na mizo ter gledal d' Artagnana z onim zaupljivim pogledom, ki je podeljeval temu kolosu izraz tako čudovite dobrodušnosti. — No ? pravi d' Artagnan čez nekaj trenutkov. — No ?. ponovi Porthos. — Saj ste rekli, dragi prijatelj... — Jaz ? Jaz nisem rekoi ničesar. — Pač: rekli sto, da vas mika, pobrati jo od tod. — Ah, da! za to bi bil že rad pripravljen! — In rekli ste tudi, da ni treba za to drugega nego razdreti okno aliulomiti vrata. — Res je, rekel sem to in §e rečem. — In jez sem vam odgovoril, Porthos, da je to sredstvo slabo in da ne bi naredila niti sto korakov, pa bi naju prijeli in potolkli, ker nimava obleke, da bi se preoblekla, In orožja, da bi so branila. — Res je! Morala bi imeti obleko in orožje. ~~ No, torej, prijatelj Porthos, pravi d' Artagnan ter vstane: imava jih, in celo boljše vrste 1 — Ba! pravi Porthos ter se ozre naokrog. — Ne iščite, brozuspešno bi bilo; vsa to nama pride v zaželjenem trenutku. Ob kateri uri pri* bližno sva videla včeraj ona dva švicarska stražnika, ki sta se sprehajala ? —- Mislim, da nekako eno uro potem, ko se je stemnilo. — Če prideta torej danes tako kot včeraj, nama ne bo treba čakati niti četrt ure, pa ju zopet vidiva. — Res je, k večjemu četrt ure morava še čakati. — Vaša roka je še vedno dovolj dobra, kaj ne, PorthoB ? Porthos odpne zapestnico, priviha rokav ter ogleduje z dopadajenjem svojo žilavo roko, ki je bila debela kakor stegno navadnega človeka. — Toda brezdvomno, še dovolj močna. — Tako da bi lahko brez velike težave naredili iz teh klešč obroč in iz te lopatice vijak ? — Seveda, odvrne Porthos. — Poskusite! Velikan vzame označena predmeta v roko ter ju spremeni brez vsakega napora in z veliko lahkoto v to, kar je želel njegov tovariš." —- Evo ! pravi na to. — Krasno! pravi d'Artagnan; resnično, Porthos, vi ste nadarjeni! — Slišal sem pripovedovati o nekam Milonu iz Krotona, pravi Porthos, kateri je baje delal prečudne reči; privezal si je na primer vrv okoli čela ter jo pretrgal z mišicami; pobil je na tla vola z udarcem svoje pesti ter ga nesel domov na ramah, prijel jej konja na zadnje noge ter ga ustavil itd. itd. Dal sem si vse te stvari pripovedovati tam doli v Pierrefonds-u, in storil sem vse, kar je delal on, izvzemši to, da nisem še pretrgal vrvi s tem, da bi napel BVoja senca. — Ker vaša moč ni v vaši glavi, PorthoB, pravi d'Artagnan. — Ne, temveč moja moč je v mojih rokah in v mojih ramah, odvrne Porthos naivno. — Prav, prijatelji! Stopiva k oknu invporabite svojo moč v to, da izrujete omrežje z okna. Počakajte, da ugasnem luč. XXVIII. loč la Mstronmaost. (Nadaljevanje.) Porthos stopi k oknu, prime z obema rokama za železno palico, se upre vanjo, jo potegne jfc sebi ter jo upogne, kakor lok, tako da sta oba konca skočila iz lukenj, ki so bile vdolbene v kamen in zamazane že trideset let s cementom. — Vidite, prijatelj, pravi d'Artagnan, tega ne bi nikdar mogel storiti kardinal, naj bo še tako prebrisan. — Ali bo treba Še drugih izruvati? vpraša Porthos. — — Ne, ta bo dovolj: sedaj gre lahko Človek skozi odprtino. Porthos poskusi ter pomoli cel hrbet sko2i okno, rekoč: — Da, lahko. — Res, prav čedna odprtina je to; vtaknite zdaj svojo roko skozi! — Kam, skozi? — Skozi to luknjo. — Čemu ? — To takoj izveste; Le vtaknite. naj stoji iieželna norišnica). Izstopil je dr. Pontoni iz odseka tudi zategadel, ker se ga je hotelo pripraviti do molka »con me .iz i non poco civili e meno , ancora; ca-vaUereschi", z malofiednlml sradaffi iti. Še manj kafalfrskiml. (ta izpoved je dragocena; postavlja pa v pravo luč, kako se je takoj s prvega početka glede" norišnice delalo le v izvestne .namene,).-r Nato se je obrnil na javnost ter žel obilo priznanja in odobravanja pri uglednih psihiatrih raznih dežel (istotako je videl v deželi vsak pameten človek; kako prav ima dr. Pontoni). Psihiatri Luzenberger, Oliva iz Mantove, ravnatelji norišnice v Dobranu, v Solnogradu, Feldhofu so^potrdili njegove nazore in pred.kratkim umrli nestor psihiatrov Kraft-Ebbing ga je vspodbujal, naj ostane aa poti, katero je nastop" ker je prava. — Goriški zdravnik dr. Fratnik je ieta 1888. o vprašanju deželne norišnice podal izvestje, v katerem prayi, da za deželno norišnico bo potreba najmanj 25 hektarjev, nit mirnem krajn, proz od bivališč. Dandanašnji je d*. Fratnik med onimi, ki odobravajo zgradbo deželnega odbora. Deželni odbor se jo bil obrnil na dr. Kravatscha, ravnatelja norišnice v Kierlingu, da izda svoj parere o nameravani gradnji deželne norišnice. Predložili so mu načrte, o katerih je podal izvestje. Deželni odbor pa je poročal deželnemu zboru, da je Kravatschev parere popolnoma ugoden, kar pa ni res. (Pride še.), Iz najnovejšega pastirskega lista Iraonsiega škofa Bonomellija. Slavnoznani kremonski škof Bono-melli, katerega smo že večkrat omenjali radi modrih besed, katere govori, je izdal 10. t. m. nov pastirski list, iz katerega po~, snemamo to-le: Duhovščina naj ljubi napredek. »Ako se prerešetava naša družba do g matično, toliko glede vere, kolikor gledL resnic, katere podaje cerkev' za razodete, je naša družba mnogo manj krščanska nego v preteklih stoletjih; ako pa se razmotriva nravnost in dobrodelnost, ki sta sad vere, je sedanja družba brgfc primere boljša in bolj krščanska nego v preteklih stoletjih. Razlog za to se nahaja po njegovem v tem, da obstoji vera iz dveh delov, povsem različnih: jeden iz s i m b o 1 a, iz dogem; drugi iz d e k a-loga (10 zapovedij), naukov, ki tvorijo moralo in katerih se moramo držati. Ta . dva dela bi mraia biti vedno združena kakor vzrok ii» efekt, pa sta marveč neredko ločena, kx-;:! mnogi, ki so sprejeli v se krščansko zvezo s krstom in vero, se \rie brigajo za njo, morda je tudi ne spoznavajo, vzdržujejo pa naravni del, ki je bil združen ž njo in katerega se ne da u-ničiti, ker tvori isto naravo. On pa hoče,. da se pripoznava vera notranje v o-beh delih: notranji simbol, notranji de-k^!og. — »Mi moramo« — tako se obrača do vseh duhovnikov« — ne le učiti in širiti dogme, ampak tudi pridobiti spošto- vanje,., zaupanje družbe,.v kateri živimo, živeč njeno življenje, ljubeč to, kar ona ljubi in hoče, dotle, do kjer evangelij ukazuje in dovoljuje. Vsak napredek, bodisi materijaien, bodisi intelektualen, bodisi s o c i j al en ali ekonomičen izvira iz Boga in dosledno ne more biti drugačen nego dober in mi moramo ga vedno pospeševati, opo-gumnjevati in blagoslovljati. Omikanega duhovnika ne sme motiti, ko vidi, kako se vsak dan bolj razvija napredek v brezštevilnih svojih oblikah; nikdar ne sme kazati nezaupanja in niti ne imeti na sebi dozdevnosti, da bi ga pobijal. — Bilo bi brezuspešno. Rajše ga študirajte, da ga boste bolje poznali ter držali v mejah tega, kar je prav in prikladno. Ako gleda mrko na napredek, onečaščuje vero, kaže malo vere v božje reči ter meče na cerkev grdo obtožbo, da je nazadnjaška, prijateljica nevednosti ter se izolira iz družbe.« Potem pravi: »Videti edinoleslabov naši družbi, to skoro sistematično preklinjanje družbe, kazati vedno zaničevanje v vsaki reči, to jako škoduje in tega se varujmo!« Ljubezen do domovine. Bavi se na to z ljubeznijo do domovine ter kliče nesrečo onim narodom, »v katerih je stopil religijozni čut v boj s patrijotičnim z nevarnostjo in skrajno škodo za jednega in drugega«. Nato nadaljuje: Nad pol stoletja je, kar je v Italiji nastal ta spor, težak, globok, jako žalosten. Fatalni zapletaj visokih in najvišjih interesov, duh uiscipline in najtežje dolžnosti so gnale duhovščino, da se je postavila na teren, ki se je zdel premnogim odkrito sovražen domovini in tako je; pričel se vedno bolj množiti, nesrečepoln boj med obema čutoma. Tako se dogaja neverjetno dejstvo, pravim strašno, da se vidi verne in katoliške ljudi, ki se imenujejo protiklerikalce ali vsaj ne odbijajo tega imena, kakor če bi bilo mogoče, biti katolik pa se izjavljati za sovražnika duhovščine in torej škofov in glavarja cerkve. Vrženi v sredo tega vrtinca obsodb, sumničenj, obrekovanj, antipatije in sovraštva, ne klonimo duhom; stojmo trdni v božjih obljubah, pomnožimo gorečnost in z dejanji pokažimo, da ljubimo svOjo domovino kakor naši sovražniki in še bolje od njih.« Ljubezen do svobode. Monsignor Bonomelli nasvetuje svoji duhovščini jednako ljubezen tudi do svobode. »Obžaljujemo — pravi — zlorabe svobode, ampak vsa in vedno bodi naša simpatija za njo«.------»So izvestni puritanci dogem, kividijovvsakireči napad in inzultna cerkev. Bodimo bolj zdržljivi in ne metajmo tako lahko rned število onih, ki se motijo in nied sovražnike cerkve in vere ter med obsojence tistih, ki še niso ali so le po tem, kakor mi sodimo. To, da se nasprotnike tako-rekoč tlači pod težo zmote in herezije, pridevaje jim kazni cerkve razumljene, kakor si jih mi razlagamo, žali in odganja mnoge od nas«. Potem omenja, da kakor poduk postaje popularen, raste tudi prestige moralne moči ter se manjša prestige materialne. Tako ie, da je moč iz rok malega Števila ljudij stopila v mase. »In demokracija je svoboda, ki se dviga in njen pohod je u-sodepoln. Po Rusiji in balkanskih 'eželah gibanje preobrazuje Turčijo in Perzijo. To nezadržljivo vrenje prostosti, to čudovito omamljenje duhov in src, ta tanfara velikih besed, katerih vsebina se izogne presojevanja ter ki so premešala svet, ta moč iluzij, ki se preobrača v strah vzbujajočo moč akcije, vse to je prišlo iz Francije, iz revolucije, iz svobode----Pozdra- vljajmo jo na njenem potu to neutrud-lijvo tvorilko dobrega in slabega, podiranja in obnovljenja. V svojem čudovitem teku postavlja si prestol v Carigradu, v Salonikih, v Smirni, v Damasku, v Bagdadu, v Jeruzalemu, da preobrazi zemljo misterija, nepremenljivega tihega orijen-ta! Svoboda je v svojem teku skozi stoletja vrgla zavore, drugo za drugo, ki so ločevale ljudstva ter jih zatvarjale v meje; svoboda jih je zbližala ter jih spravlja v bratsvo, v tisio veliko družino, katero je prorokoval evangelij in katera se stvori okoli križa Kristusovega«. Mnogo zlatih besed je - napisal kremonski škof Bonomelli, besed, ki vodijo v globoko razmišljanje, pred vsem pa nas silijo v primero z razmerami v naših deželah. Kako različna naziranja, kako različno delovanje. Temo oznanjajo pri nas, j strankarstvo, enostranost gojijo, napredek zasmehujejo ter iščejo v njem hudičevo delo, ljubezni do domovine in svobode pa se bojijo kakor hudič križa. Še slišati nočejo besede svoboda strankarski farizeji, okosteneli krivi preroki. In ker ne hodijo poti napredka, zadevajo ob odpor pa kričijo nad »liberalci«, ki žele ljudstvu prosvete in omike, da rnore vredno živeti v današnjem s\etovnem vrtenju, ki jemljejo ljudstvo iz črnih rok teme ter ga vedejo na svetlo k resnici. Velik boj se bije, v tem boju pa klerikalci neizmerno škodujejo ljudstvu, ker ga pehajo od luči v temo, kjer se ga da obrati do zadnie kosti, seveda v blagor njega na onem svetu pa v korist obirateljev v tej »solzni dolini«, kjer je včasih vendarle tako lepo.,..,-.. Bonomellija ne čislajo naši zeloti, ker hoče duhovščino dvigniti iz tiste krive njene posebne poti ter vstvariti iz nje zopet čuteče ljudi, ki naj svetijo v vsakdanjem vrvenju in drvenju ljudem s čistimi Kristusovimi nauki, oni pa se zavzemajo le za trdo pest in brezpogojno pokorščino črni suknji, iz katere naj izhaja vsaka direktiva za vesoljni svet, katera naj u-kazuje svetu v njega duševnih in telesnih potrebah ter zajezi prodiranje svobode in daje napredku le toliko prostosti, kolikor i;iore služiti izvestnim namenom........ O, kaka razlika! Vse polno misli j in komentarja se porodi v glavi razsodnega či-tatelja, ko prečita odlomek iz Bonomei-lijevega pastirskega lista. Le razmišljajte! DOPISI. Iz komenskega okraja. Z Gorjanskegi. — Čedalje bolj kaže naša slavna c. kr. vlada nezaupnost do avtonomnih oblasti. Orožnik je edini verodostojni vir, iz katerega črpa ves položaj v deželi. Imeli smo pa te dni slučaj, kateri ni pokazal samo-popolno preziranje in nezaupanje županstvom,, kakor se to godi redno pri vsaki vlogi, ki jo županstvo predloži, ampak zdelo se je c. kr. vladi potrebno, poslati samega gosp. c. kr. namestništvenega svetnika iz Sežane, da ieši fmancijelni položaj države pred polomom! Zaporedoma več let sem naroča vlada županstvom sestavljati imenik občanov, ki želo dobiti kolči iz vladnih trtnic.^Tudi letos so to delo opravila županstva, a v zahvalo so dobila nezaupnico, kajti vlada ni verjela ni jednemu županu, ampak tirala je vse župane v Komen, da dokažejo resničnost prošenih trt. Poleg tega je bilo pozvanih tudi mnogo kmetov, katerim je bilo dokazati, ali rabijo trte. Mnogim je provzročilo to toliko troškov, da se vrednost vladine dobrote nikakor ne pokriva. Kadi tega postopanja se je vzbudila splošna nevolja in ljudje so se svečano zakleli, da v prihodnje se prav lepo zahvalijo za take^ vladine dobrote, katere z zamudo časa in drugimi potnimi troški ni od daleč ne dosezajo tržne vrednosti navadnega snopa vladinega rožja. Boji se, da bi 'ne storila preveč za nas iz zaloga akcije za dvignenje gospodarstva naših pokrajini Iz ajdovskega okraja. Preserjo pri Rtfiambsrgu. (Kaj nam je pravil in kazal dr. Brecelj?) Vrhov-ci in nekateri Preserci pijejo radi za kratek čas vino. To je pa prišlo na ušesa brižni gospodi v mestu, in zavohal je to nesrečo tudi pobožni dohtar medikus, kar mu ni dalo več spati. Nekega svetega dne — slučajno ni bilo to 1. aprila — pomazal si je čevlje s salom, v levico vzel gorjačo in v desnici je vrtol velik debelojagodati rožni venec, ki je bil v samem Lurdu požegnan, pa jo je sopi-hal proti Preserjara. S seboj je prinesel tudi neko pripravo, ki se imenuje »ekopiti", ali kako že. V prejšnjih časih je ta brumni medikus skliceval in medhal svoje bolnike v Lotelu Ličen. Toda tamošnji gospodar, »ne-vernik", je po takih shodih vselej vihal svoj nos in je zapazivši vonjavo po zborovalcih se nespodobno izrazii, mrmraj oč neke kozle in dihurje... Tako se je moralo temu hotelu in hotelirju pokazati figo l Sklical je. torej v zanesljivem kraju na samih Preserjah svoje bolne ljubljence skupaj.^ Zatakrat si je izbral njih želodce, katere jim je razkazoval v njih največe začudenje m strah. Videlo"se je na želodcih vse velike bule, mehurje in izrastke, da je bilo kar groza. Ljudi je kar obšla zona, ko so videli, kaj imajo v sebil In -vse se je praSalo, od kod pa ta nesreča, ta zgubani želodec!? Gospod medikus so rekli: To je od vina! Po- (Dalje v prilogi.) Porthos uboga, poslušen kakor vojak, ter pomoli avojo roko skozi omrežje. —- Izbornol pravi d'Artagnan. -—Torej gre stvar dobro od rok? — Kakor namazana, prijatelj < — Prav. Kaj naj pa zdaj naredim? -Nič. — Torej je že konec ?. — Ne se. — A jaz bi vendar že rad razumel! pravi Por-. thosJ ~ — Poslušajte, prijatelj, in z dvema besedama vam bo vse jasno. Vrata stažnice se odpirajo, kakor vidite. — Da, vidim. . — Na naše dvorišče, preko katerega hodi Mazarin v branžnico, pošljejo dva stražnika, ki ga spremljata. — Da, ravnokar stopata čez prag. — Da bi le zaprla vrata stražnice za seboj! Prav! Zaprla sta jih. — Dalje? — Tiho! lahko bi naju slišala. ~ A jaz ne vem še ničesar! — Pač.l zakaj med tem,, ko boste delali, boste sproti razumeli. — A jaz bi rajši... — Tem večje veselje, ko boste iznenadeni. — Saj reB! pritrdi Porthos. Porthos umolkne in se ne gane več. Vojaka ota se res bližala proti oknu ter si mela roke, zakaj bilo je meseca februvarja, kot smo Se rekli, in mraz je bilo. V tem trenutku so se odprla vrata stražnice, in] enega izmed vojakov so poklicali nazaj. — Ali gre še vse dobro ? vpraša Porthos. — Bolje nego si moreva-misliti, odvrne d'Arta-gnan. Sedaj pa poslušajte! Pokličem tega vojaka ter pokramljam z njim, kakor včeraj z enim njegovih tovarišev; ali se spominjate? — Da, samo razumel nisem niti besedice od vsega, kar je govoril. : - ' _, — Da, imel je rii malo čuden naglas. Toda pazite dobro na vsako mojo besedo: vse je odvisno od tega, da to tudi izvršite. — Prav! Izvršiti -r- to je moja stvar! — Vem, pri moji veri: zato se tudi zanašam na vas. . _ Govorite torej. — Pokličem torej vojaka ter bom kramljal ž njim. — Povedali ste že to. — Obrnem se na levo, tako da bo stal ou na vaši desni strani, v trenutku, ko stopi na klop. — A če ne stopi ? — Stopi, bodite brez skrbi. V trenutku, ko stopi na klop, iztegnete svojo grozno roko ter ga pritnete za vrat. Nato ga dvignite, kakor je dvignil Tobij* ribo za škrge, ga potegnete v najino sobo in pazite, da ga boste zadosti trdno držali, da ne bo mogel vpiti. — Da, pravi Porthos; pa če ga zadavim ? — No, saj je Švicar, to je dobro; a upam, da ga ne zadavite. Položite ga čisto oprezno na tla in zamašiva mu usta ier ga kam pri vezeva, naj bo žel kamorkoli. Tako bova imela najprej uniformo in pa meč. — — Čudovito! pravi PortLos ter pogleda d' Arta-gnana z globokim občudovanjem. — Hm ? pravi Gaskonec, kaj ne ? — Da, nadaljuje Porthos očaran ; toda ena obleka in en meč, to ni še dovolj za dva. — No, ali nima ta.vojak še enega tovariša? — Res je, pritrdi Porthos. — Torej, kadar bor* zakašljal, iztegnite roko : tedaj bo čas. — Prav l Prijatelja se postavita »sak na svoje mesto. Porthos je bi! čisto skrit v kotu pri oknu. — Dober večer, tovariš, pravi d' Artagnan s svojim najljubeznivejšim in najmeblreišim glasom. — Doper fččer, kospot, ocjv* ie vojak. — Ni ravno toplo za sprehajanje, nadaljuje d'Ar-tagnan. — Brrrrrroun! pravi vojak. — In mislim, da vam kozarec vina ne bi škodilo? — •— Kosarec fina, to bi bil fajn! — Ribo mika trnek! Ribo mika trnek! zašepeče d' Artagnan Porthcsu. — Razumem, pravi Porthos. — Imam ga tu steklenico, pravi d' Artagnan. -r Steglenico! — Da. — Bolno steglenico ? — Čfato polno, in vaša je, če jo hočete izpiti na moje zdravje. (Nadaljevanje na peti strani). kazal jim je potem, ker on ne pokusi vina, svoj želodec. In glej, njegov je bil lep, gladek in čvrst, kakor mlado ostriženo jagnje. Sledil je sedaj nauk: Proč z vinom; vino je vražja pijaCal Marsikedo nesrečnih poslušalcev ni Se nikoli kaj takega slišal, strme držal odprta usta in se v svojem srcu boril s težkimi mislimi Toda vsak je reje molčal, nego pa da bi kaj neumnega zbleknil; kajti z do-htarji ni-dobro črešenj zobati. Težko bi pa tudi vS^Bo, ^Tfci?;^ žda^olsOTfftjrlV^se-sode, kleti in trte in potem morda iz krompirja šnops izdelovali. Nekdjo se je bil sicer že odkašljal in je nameraval se spodobno izjaviti, da sovraštvo do vina je učil'Mohamed-, in da kdornjegove**aaoke-«astopa, ni pravi učenec Kristov, ki je vino vse drugače čislal. Ali ta govornik ni začel govoriti. Videl je namreč, da imajo gospod medikus na vratu obešeno svetogorsko medajico, pa da jim iz desnega žepa visi io nizko dol ob stegnu opleta velik, svita) in blagoslovljen paterao-ster. Sprevidel je, da bi bilo več ko neverno, da bi zdaj le omenil nevernika Mohameda. Ko sta pa šla potein otožno domu Janez in Drejče, reče Janea: .loj, joj kake želodce imamo! Brejce pa odgovori: Bes, naši želodci so v žalostnem stanju j toda Bog ne daj, da bi nam .še možgane pregledal.... Janez: Ko bo pa te vizitiral, ne prinesem jaz svojih kolesec zraven, če jih kaj imam. Šla sta potem v Drejčetovo klet in pila do 11 V, ponoči iz štirih sodov.... Odsek Joriikm Sokoli" t Aideiičlnl vabi na svoj prvi zabavni večer, katerega priredi v nedeljo, dne 21/ svečana v dvorani gosp. ; Bratina. — Na vsporedu je petje, igra, ko- j mičen prizor, telovadba. Začetek ob 4. pop. Ker je čisti dobiček namenjen spopol-nitvi društvene telovadnice, katera služi v izobrazbo in korist naše mladine, se dobro-voljna preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz KlBienJ. — Čudne reči se pletejo pri nas, ddkar se je dogodila znana zgodba D. Vodopivcu, ki še sedaj trpi, Klerikalno bo-vraStvo je veliko. Kadar pa iz sovraštva kaj naklepljejo, se delajo pa nedolžne in izmuzniti se hočejo roki pravice. Tako delajo klerikalci povsodi. No, upamo, da zmaga pravica! — Razni spomini pri tem prihajajo na dan. Tako se spominjamo, kako je nekdo suval v prša A. Vodopivca ob državnozborskih volitvah, Če?, da je volil Streklja in ne lekarnarja in kako se je izvršil sunek proti Dominiku V., ker je volil po svoji vesti. To so lepi spomini. Glasovnica je bila zaznamovana pa ni bila oddana. To so tajne volitve. Spoanojaino so, kako je bil potepen A. Vodopivec in kako se je na to komaj rešil kazni. Klerikalci so tiči in napnejo vse svoje moči proti svojemu bližnjemu. — Uplivati znajo tudi na priče, če treba, se odpro kleli in toči vino, kar se da, da se omehča priči srce. — S prefriganostjo se hočejo zmazati, pa se ne bodo. Zgoditi te mora Je to, da odnese prva burja našega mogočnega župana. O priliki še! Iz bovškega okraja. Iz ČtztSČe. — Za napredek in izobrazbo mladine vneti g. dr. Rudolf Grufttar, odvetnik v Tolminu, je podaril za nakup knjig za tukaj';;*} šolsko mladinsko knjižnico znesek 30 K. Za ta blsgodušni dar izreka v imenu šolske in odrasle mladine bi. g. darovatelju najpresrčnejšo zahvalo - vodstvo šole. Iz goriške okolice. Poftr V SolkUtt. — Gorelo je v hiši Katarine Meljavec. Zgorelo je celo poslopje. Na pomoč so prišli ognjegasci iz Gorice, ki so omejili ogenj, da se ni razširil na sosednja poslopja. Iz kanalskega okraja. V Deskiah so se vršile pred kratkim ob-' činske volitve, ki so končale tako, da so izvoljeni prejšnji starešine, kar nam jamči za to, da je vodstvo občine v dobrih rokah. Iz sežanskega okraja. Pevsko društio ,,Zorl$!m" » Sežani vabi na veselico s petjem, igro in plesom, ki jo priredi v nedeljo, dne 21. svečana v dvorani hoteJa „Pri treh kronah. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Iz tolminskega okraja. Ubila 80 |6-17. t. m. na Grahovem učenko Franka Hvala v grapi blizu postaje. Nesla je očetu, ki je v gozdu grabil listje, kosilo, in mu je potem pomagala. Po neprevidnosti pa se je približala drči, po kateri spuščajo drva, in je zdrčala v globočino. Bila je takoj mrtva, ker je z glavo priletela ob skale. Skoda deklice, ker je b.ila najpridnejša učenka v šoli. Družba sv. Cirila in Metoda. Milo slovenstvu v korist. Poro-čaji smo že, da je stopila družba sv. Cirila in Metoda v zvezo z narodnima tovarnama mila, s Fockom v Kranju in Gabrščekom v Gorici. Danes moremo javiti, da je rodila ta zveza naši družbi uže 200 K, katere ji je poslal g. Andr. Gabršček. Rojaki, vporab-ljajmo pred vsem drugim tisto blago, ki do naša gnotno podporo za obrambo slovenstva! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Augtist Ničman nekaj starega denarja. Hvala! Priporočamo, da se pregleda po vseh hišah razne zaprašene prostore, dobilo bi se gotovo mnogo starega denarja, ki tam plesnuje, a družba bi ga dobro vpora-bila domovini v korist. Lansko leto je prejela naša družba za tak denar »kolu 30 K. Moll-ov SeiUlitz-prašek je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsem! drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grcnCict mi. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. ffioll-ovo Franc, žganje In sol za ribanje života- — Bolečine olaJguJoCc in ckrepCuloCo sta-romaao sredstvo proti ttgMtjU in prohlajenjn vsake vrste. Orifr. steklenica iL180 Na prodaj po vseh lekarnah iu mirodilnioah. Glavua lekarna A. MOLL, c. in kr. dvomi ulolaik, Bunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: O. CfiutofoietU, A. (Hroncoli. Domače vesli. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — L. Kemperlc, jiirist iz Hudajužne, je poslal 20 K, ki so bile nabrane v veseli družbi na veselici v Podbrdu v restavraciji gosp. Stravsa. — J os. Kerševani, trgovec v Gorici, in Berta Kerševani roj. Skerjanc sta darovaia 20 K mesto posebnih obvestil njiju poroke. — Solkanci so nabrali pri opekarni v Solkanu 4.50 K. — Dodatni zaslužek starčka na planinskem plesu v (lo-rici znaša 1. K. — Na račun mesečnine je prišlo 34 K. — Ko sta jemala bridko slovo od »ta ledig stanu« Boštjančič in Kerševani v pondeljek zvečer »pri Jelenu«, je nabral kavamar .los. Pečenko 13 K 70 v. Živeli dobrotniki slovenske mladine! Zl dfUŽbo «. Cirila jO Mitodl se je nabraio v gostilni Miserit v ulici sv. Antona št, & v Gorici 4 K. Hvala! Partkl. — Danes zjutraj se je poročil g. Ivan Kune, nadučilelj v Ročinju, z g.Čno Pavlo Berbuč iz Sv. Križa. Čestitamo! Danes se je poročil v samostanski cerkvi v Sv. Križu g. Miroslav Mre vi je, c. kr. davčni oflcijal v Ajdovščini, z g.Čno Kristino Kovačevo, hčerko znanega vele-tržca v Ajdovščini. Mesto poročnih naznanil je daroval g. ženin 10 K družbi sv. Cirila in Metoda. Hvala mu lepa. K poroki naše najsrčnejše Čestitke! PrtllillBJI. — V sredo se je vrfiilo običajno predavanje. Občinstva je bilo okrog 70. Predavatelj dr. Dinko Puc je s tem dovršil svoj tema: O socijalnih gibanjih in teorijah od prvih začetkov do Marksa. i Prihodnje predavanje, ki se bi imelo vršiti dne25. t. m., odpade. Predavanja za mesec marec in april se dci^č. pravočasno ter to naznani občinstvu potem listov in letakov. J Gg. pevci »Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici« so irijudno napro-šeni, da se udeleže veselice v Št. Petru polnoštevilno. Oktet nastopi z pesmijo »Zvezda«. Skupna /.bora pa^i^^fto; 7. pesmijo »Zrinski F'ra. kopani«^":"' Premeščen je g. Fr. S i r k . c. kr. davčni asistent, iz Trsta od c. kr. urada za odmero pristojbin k davkariji v Gorico. Te dni se je mudit v Gorici novi de- : želni šolski nadzornik Kauer ter inspiciral tukajšnje srednje šole. ¦ Obfini zbor »Narodna Promte" v Sorlci se bo vršil v soboto dne 27. februarja 1909. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela „Zlati Jelen". ,— Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob navedeni uri, sklicuje se drug občni zbor na isti dan v istih prostorih ob 8]/2 uri zvečer, ki bo sklepal brez ozira na število prisotnih. — Dnevni "fed: r. Poročilo odborovo. 2. Poročilo preglednikov. 3. Sklepanje o računu za 1. 19fO8./1909. 4. Volitev odbora. 5. Volitev preglednikov. 6. Proračun za 1. i 909./10. 7, Sprememba pravil. 8. Slučajni predlogi. — Ker je za sklepanje v premembi pravil treba, da je prisotnih najmanj polovica članov, vabi na obilno udeležbo Odbor „Narodne Prosvete" v Gorici: dr* K Podgornik, dr. P. Medvešček, t, i. predsednik. t. č. tajnik. Socijalisti proti vladi?! — Ko so fili došfi socijalni demokratje v državni zbor v tako impozantnem številu, je pričakoval svet, da bodo ondi korenito pometali smeti, ki so jih nakopičili v vsej državni upravi vse dosedanje vlade. — Joj, kako široka usta so imeli proti birokraciji in buržoaziji — n a s hodi h lahkovernih delavcev. Ali kaj se je zgodilo? Strmeli smo vsi — razočarani. Kakor ližejo ovčice sol z roke svojega pastirja, tako so bili socijalni demokratje ponižni .— vladi nasproti; Najservilnejša stranka vladina so bili — socijalni demokratje! Ko je vlada že večkrat od godila državni zbor, četudi za dolgo časa, so socijalni demokratje ostali tihi. Letos pa, ko je vlada državni zbor zaključila, so so najbolj hudi na vlado — socijalisti. Zakaj? Odgovor je lahek: Zato, ker od zaključka do nove otvoritve poslanci ne bodo dobivali — d i je t. Socijalni demokratje pa najbolj »obrajtajo« dijete- Brez teh se čutijo silno oškodovane. Ako pa prejemajo dijete čez dolge počitnice po 100 in več dnij, jim je to prav! Ves krik mokračev proti vladi je zatorej le boj za - dijete. Jutri bodo imeli socijalni demokratje pri Katariniju shod, da bodo grmeli proti vladi zaradi zaključenja državnega zbora. Govorila'bosta neki Lah in pa ~- sodrug dr. Turna. — Pajacade iti drugega nič! Pustna raca. —- »Slovenec« uganja »Pusta« s svojimi poročili iz Gorice. 18. t. in. je priobčil senzacijonalno vest, da Gabršček snuje — »Jubilejno banko« in da je prošnja za dovoljenje že p r i o-krožnem s o d iš č u. — Dodatno ob zaključku lista pa so izvedeli, da Gabršček še ni vložil prošnje, ampak je nameraval banko utanoviti s sodelovanjem goriških občin po deželi, ki so se pa odtegnile sodelovanju — jn tako je vsa »stvar« padla v vodo. Da je hotel kak goriški čuk napraviti Gabrščeka celo za »stvarnika«, to verujemo; ali neverjetno je, da v vredništvu ^Slovenca« nimajo pojma o tem, kako se ustanavljajo — bank e. Da pri teh o b-č i n e ne morejo imeti nič opraviti, kakor tudi, da prošnja bi ne Šla na okrožno sod-nijo, to bi moral vedeti pri »Slovencu« že vsak raznašalec, ne pa učeni uredniki v talarju in brez' njega. — Goriški čuk je slišal nekaj zvoniti, pa halo v »Slovenca«, da bi podrl, ako je še mogoče. Ali — zaman ves trud. Kar ima biti — bo! ,r,Da bi bilo v malo vrstah še več pustnih novostij v »Slovencu«, dostavlja pobožni čuk tako le »mimogrede«, da bi »G. lj. pos.« rada prodala svojo hišo, katero bi kupil Gabršček, prodaja se tudi »Jelen«, na prodaj bi bil (— kako lepo je to povedano! —) tudi »Sudbalm«. »Kaj še ostane od nekdanje slave?« vpraša na koncu. Postni odmev na pustno vprašanje je ta-Ie: »Nekdanji slavi bi sledila— nova slava, nov napredek!« Ako bi G. lj. p. prodala sedanjo hišo, se zgodi le tedaj, ako jo odda narodnim rokam, a sama — dobi kako novo, še lepšo in važnejšo postojanko v svoje roke. Kdor je Slovenec, se bo le veselil ob tej priliki. —' Na druge neumnosti ne odgovarjamo. Klerikalci kažejo ob vsaki priliki svojo nizkost in podlost* Telovadno druitio „Sokol" v Gorici naznanja, da so se vabila žo razposlala. Kdor po po moti ni prejel vabila, naj se za isto zglaai pri br. načelniku L. Kranjc — Trgovski dom. — Ob enem se naznanja, da se. dbire v predprodaji vstopnice na raaškarado pri br. Kranjcu ter galerijske sedeže v trgovini g. A. Gabršček, Trgovski dom. —'Odbor. Zabavni večer V Št. Andražu. - V soboto 13. t. m. je jako lepo vspel zabavni večer v Št. Andrežu, kateri se je priredil s spde-lovanjem naših koprskih dijakov. Precizno ap igrali točke programa. Hvala jiml Upamo, da ne bo dolgo, ko nas zopet razvesele s svojim nastopom., Gostov je bilo povodno. Smeha tudi ni manjkalo tako, da je bil res ' v pravem pomenu predpustni zabavni Večer. Gotovo, da ostane vsakemu ta v živem spominu. Končno hvala prirediteljem, posebno pa za „ekspresno pošto!" Nekdo. , Okrajni bolniška blagajni v Gorici nesramno žali in zapostavlja slovenščino. V slovenski del dežela pifie v«e po laško, in Če 8e • jej vrnejo pisma, nima toliko obzira, da bi poslala pisma v slov. jeziku.' Iz Tolmina nam prihajajo v tem oziru hude pritožbe. Slovenci zahtevamo odločno, da se uvede nemudoma jednakopravnost pri tem zavodu; to -je Že skrajni škandal, kako ta blagajna zaničuje' Slovence in naš jezik. —¦ Ta bolniška blagajnajesedajv rokah bo c. demo k r a to v. Toliko govorijo o pravičnosti ti ljudje, kjer imajo besedo, so jih drži pa sama krivica. Glavarju rdečkarjev, dr. Turni, se zdi tako zaničevanje našega jezika seveda čisto v redu! 1 Na pustni torek smo imeli v Gorici par let sedaj lep korzo. Letos pa je vse tiho, iz česar se da sklepati, da ne bo nikakega korao. Utegnilo bi se torej zgoditi, da bi letale zopet na pustni torek popoldne indecentne nw-škare po mestu, kakor je bilo pred nekaj leti v veliko sramoto Gorice. Obračamo ne tem potom do policije, da. če ne bo korzn, naj prepove kar na kratko, da ne sinejo hoditi in razsajati po mestu umazane maškare, kar bi bilo velik škandal za Gorico. Mislimo, do ni treba več govoriti; da bodo na glavarstvu upoštevali ta glas ter prepovedo vsako nedo« stojno prikazovanje maškar na ulici. fiovoitrujirski »Krotki zveza" u gortiko okolico je imela nedavno slabo obiskano zborovanje, Med drugim se je sprejela tudi resolucija, da naj se premesti slov. učiteljišče i/. Kopra v Gorico. Govoril je general novostru-jarjev dr. Brocelj. Naj bi bil rajše povedal, kako so novostrujarji v starostrujarskih: listih zapackali to vprašanje. „Politiški otročaji" so neumno klepetali, ko je bilo treba molčati ter opozorili ..tako Lahe na odločitev glede koperskega učiteljišča. Lahi so so aprli in učiteljišče je še vedno v Kopru. — Govoril je tudi o deželnem zboru, pa kake, da razpusta nočejo, marveč dež. zbor naj - dela, v odboru saj bo tudi zastopnik S. L. S., če pa liberalci in agrarci" ne dajo odbornika S. L. S. in če ne mislijo delati v korist kmet-i:kega ljudstva, pa naj se razpusti deželni zbor. Za predpustni čas je baš prikladno tako govorjenje! — Saj bi lahko dobili klerikalci jednega odbornika, .zakaj pa niso hoteli ? Ako bi imel dr. Br. kaj korajže, bi bil povedal, da Gregorčiča tišči še vedno pogodba s Pa-jerjein; odtod so drli poslauci S. L. S. z laškimi liberalci v škodo slov. kmetskega ljudstva 1 Taka je resnica ! Visellci stirejiih podčastnik« tukajšnje gar- nizije v torek zvečer v Trg. Domu je vspela v vsakem oziru jako povoljno. Dvorana je bila krasno dekorirana, vse točke programa so se izvedle v splošno zadovoljnost, na kar se je razvil animiran ples. Navzočih je bilo tudi obilo višjih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. V življenju In smrti zdrtižm. — Te dpi je umrla Lucija Tominz, Soproga vpokojjenega vodje zemljiške knjige pri sodniji v Gorici. Drugi dan je umrl pa mož Ivan Tominz. Skupaj sta živela 59 let ter imela 19 otrok; živita pa ie dva. nmm teci r soiktr m 0wd» društvo »Solknaskl Sokol« priredita v imtk-dne 23. t. m. v prostorih gosp. Alojzija Mozetiča plesno veselico. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pri plesu gvira oddelek vojaške, godbe c. kr. pešpolka št, 47 iz Gorice. Vstopnina za člane in pevce 2 K, za vabljence 3 K. Dostojnim maskam je dovoljeu vstop, morajo se pa pri vstopu izkazati določenima preiskovalcema. — K obilni udeležbi uljudno vabita odbora. Iramvaj vqz1. — ,K.onečnp je .vendar začel švoio službo v.četrtek.zv,ečer,.,ko.je komisija opravila,svoje delo. Menda sp SL bali začeti v petek češ, petek je slab za-.] četek. V četrtek zvečer so bili potni vsi vozovi, tako so dr i ljudje na tramvaj. — kakor že rečeno, uslužbenci ne znajo slovenski. Dolžnost Slovencev, ki se bodo posluževali tramvaja, pa je, da govore le slovensko. Magistratovci računajo, da največ dohodkov morajo dati Slovenci; zato morajo spoštovati na tramvaju naš jezik in tudi napraviti slov. napise — drugače pa naj se Lahi sami vozijo s tram-, vajeml - Obesit II Ji v četrtek v Gorici 56 let stari, Martin Cej na svojem stanovanju v ulici Or-zoni. Vzrok baje družinske razmere. Ta Cej, kateremu je manjkala ena roka, je hodil vsako soboto po Gorici s slepcem, ki je lajna!*, Cej je pa denar pobiral. AntlCljI. — Svoj čas sko poročali, da je MI aretiran v Gorici 22-letni Karol Premra. Dotično vest danes popolnnjemo v toliko, da se je našlo pri njem 1 črno denarnico, l vozni Uatek postaja Dutovlje- Skopo in retonr, 1 zelena listnica, i mala rjava listnica, L toaletna ogledalo, 1 pila, en opiljen ročaj dežnika^ M mu je služil za odpiranje ključavnic in dva nova opiljena ključa. Po dovršeni preiskavi je tuk. sodolja odredila, da se istega prepelje v Novomesto. Po zunanjosti pa je ta Premru zelo podoben opisu morilca kočijažev v Trstn. Zipit ukradcui kri«, •- V petek zjutraj so ukradli g. Antonu Vuga v Solkanu dvo-kolo aPnch" it. 21.756. — Opozarjamo si. občinstvo, da ne nade kakemu brezvestnežu v roke, in naj pazi na številko, ako mu bo kdo ponujal dvokolo. Izpred Ufl!]t. — 21-letni Peter TJšaj iz Gorice je bil že večkrat kaznovan. 19. dec. lani je imel zopet nastopiti majhno kazen. Ko se je okopal, kakor je predpisano, ni hotel v zapor; čuvaja MavienČiča je prijel celo za vrat in le s težavo so ga spravili v luknjo. Pri razpravi je žalil MavrenČiča. TJSaj je dobil za to 6 tednov težke ječe, ker je pričo M. žalil, pa Se 43 ur zapora. Pred sodnike sta bila klicana tudi 46 letni Ivan Slejko in 27 letni Anton Cigoj iz MdovS. in sicer sta bila obdolžena motenja vere. Slejko je bil odet v rjuho, Cigoj pa je imel svetilko, Sla sta k I. Cigoju, ki je baje ležal bolan. Na poti so ju videli nekateri ter hitro naznanili, češ, da itu oponašala duhovnika, ko nese sv. popotnico l! — Obsojena sta bila vsak na 7 dnij zapore. OgiO] je bil nastal v ulici Morelli v trgovini A. Cosolo, pa so ga hitro pogasili. KIlIHltlfraf. — Opozarjamo na zanimive predstave ? hotelu »Central". Usblei. Na Kras: Dobili. Priobčimo vse. Hvala! lica v Reneah o priliki sklepa obrtne §ole), pač pa dne 9. maja. Ta dan naj bla-govole društva vpoštevati, ker bo občni zbor pred. in pop. pa -ljudska veselica. . — Za uničenje stenic rabi se navadno različne kisline, katere ne samo da so skrajno nezdrave in smrdeče in nevarne, a kar je glavno pokvarijo vse, kar pride v dotiko s tako kislino. Odpomoči vsem tem nedostatkom, je edino možno, ako se vporablja v omenjeno svrho BMorano", kemično pripravljeno teko čino popolnoma neškodljivo zdravju v vsakem obziru, ima prijeten vonj in nikakor ne oškoduje niti mobilje niti tkanin, za kar je tembolj priporočljiva. Zveza narodnih društev. Izobraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru priredi, kakor že naznanjeno, v nedeljo cb 31/2 uri pop. veselico. Pričakujemo, da se udeleži te veselice tudi mnogo meščanov in okoličanov. Društvo »Novi žar«, Rupa-Peč, priredi javni ples 21. t. m. v Mirnu v prostorih gospe Faganelijeve. Želeti je obilne u-deležbe. Bralne In poisko društia t Kozini priredi 21. svečana t. 1. v prostorih „na stari šoli" ljudsko, predpustno veselico s prav zanimivim vsporedom. Vprizorila se bode smešna burke : »Nemški ne znajo", pri kateri sodelnjojo le domači diletantje. Med veselico in po veselici pri priprosti zabavi s plesom svira domača slavnoznana godba na lok. K mnogoštevilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Letni občni zbor »Zveze narodnih društev« se ne bo vršil dne 2. maja, kakor je stalo y okrožnici, (dne 2. maja je vese- TrflDvsko-obrtae in gospodarske vesti. JOlOfiHje tflliČOOI V RlllUltt je naslov drobni knjižici, M jo je ravnokar izdala opremljeno z 18 podobami c. kr. kmetijska družba kranjska kot IX. zvezek svoje „Kmetijske knjižnice". Spis je priredil potovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem Gustav Pire. — Važen dohodek govedoreje je mleko, čiger vrednost je odvisna od njegove tolščobe. Umna reja govedi in umno mlekarstvo nista mogoča brez določanja tolščobe v mleku. Pri vsaki pravi živinorejski zadrugi ni dovolj vedeti samo to, koliko mleka daje v čredno knjigo vpisana krava na leto, temveč tudi to, koliko daje dragocene mlečne tolščobe. Zadružna mlekarna more le tedaj resnično doseči svoj trgovski smoter in vzgojevalni cilj, Če plačuje mleko po vrednosti, ki je v trgovini odvisna edinole od množine mlečne tolščobe. Ta spis je torej namenjen živinorejskim zadrugam ter njihovim udom, ki morajo poznati važnost mlečne tolščobe in okoliščine kako je preiskovati mleko na tolščobo. Preiskava mleka na tolščobo po dr. Oerberjevem načinu, ki je dandanes najprimernejši, je v tem spisu popolno pojasnjen in popisan, da v kakem slučaju tudi kak zadostno neobražen strokovnjak more po njem zanesljivo preiskovati mleko. Zanesljivo preiskovanje mleka pa ni lehko, in prireditelj tega spisa odkritosrčno priznava, da mu je bil namen pri spi-sovanju te knjižice, prizadete kroge prepričati, da najbolje store, če pošiljajo mleko preiskovat izvežbanim kemikom, in sicer na Kranjskem kmetijskokemijskemu preskušališču v Ljubljano, kjer so to delo ne le ceneje, temveč, kar je poglavitno, tudi resnično zanesljiveje zvršuje kakor pri zadrugah. Cena knjigi je za družbene ude s poštnino vred 25 h, za neude in v knjigotrštvu 30 h brez poštnine. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društvi „MERM)Rtt 1 LJubljani. -V službo se sprejme: 1 knjigovodja in korespondent, 2 kontorista, 14 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 3 kon t oris ti nje, 5 blagajničark, 3 prodajalke. Službe iščejo: 3 knjigovodje in korespondent, 2 potnika, 3 kontoristi, 22 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik železničarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke/ 7 kon-toristinj, 9 blagajničark, 19 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Politični pregled. DfŽifBl zbor bo sklican najbrže začetkom meseca marca t. 1. HIŠBI prillklVI nt Glikim se nadaljujejo. Vlada išče materijal, da more uvesti preiskavo radi zapeljevanja k zločinom, radi vstaje, javnega nasil&tva, ščuvanja proti narodnostim itd. Pod preiskavo so poslanci Klofač, Bufi-val, Choc, Fresl ter 16 češko-radikalnih urednikov in agitatorjev. Hišne preiskave v Ljubljani? — »SI. Nar.« brzojavljajo z Dunaja, da je minister notranji Haerdtl dal deželni vladi v Ljubljani tajen ukaz, da prične s hišnimi preiskavami pri raznih osebah in listih, ki bi bili v kaki zvezi s septemberskimi demonstracijami. Na Balkanu. Iz Pariza poročajo, da je Bjornstierne Bjornson priobči! članek, ki se izreka proti aneksiji Bosne in Hercegovine, rekoč, da aneksija. utegne postati grob ne samo za Avstro-Ogrsko, ampak tudi za evropski mir. — Na srbski meji je bil ustreljen Fran Dadak vojak 54. pehot, polka, kakor se" je sporočilo njegovim starišem v Brnu. — Pred par dnevi je bilo na avstro-srbski meji ustreljenih baje 30 »štrafunov«, to je vojakov, ki neprestano hodijo iz kraja v kraj po deželi; uradno se poroča da je bil ustreljen en sam »štrafun«. — Govori se zopet o odstopu srbskega kralja Petra na korist prestolonasledniku Gjorgju. — V ruskih vladnih krogih so prepričani, da stavi Avstrija Srbiji v kratkem ultimatum s pozivom, naj preneha z oboroževanjem. Srbija najbrže ne preneha, tudi ne more po razpoloženju ljustva, zato utegne vojna izbruhniti v kratkem času. Poroča se o spopadu ob Drini med Srbi in avstr. vojaki, da sta padla s srbske strani dva štela. Današnji listi poročajo soglasno, da je položaj skrajno resen ter se je bati v kratkem vojne! Razne vesti. Odloženi vojaški nabori. Po uradnih listih se čita vladno naredbo, da so letošnji že razpisani vojaški nabori preloženi na poznejši Čas. Velezanimiva sodnijska obravnava se bo vršila v kratkem v Ljubljani, in sicer proti odvetniku dr. Al. Kokalju in u-redniku »Slov. Naroda« R. Pustoslemšku. Radi odprtega pisma na vojnega ministra Schonaicha o septemberskih dogodkih je drž. pravdništvo uvedlo preiskavo proti imenovanima gospodoma, kateri sledi v kratkem obravnava. Trebuhe panje neznani zločinci ženskam v Berolinu. Sedaj se je pripetilo to že kakim 20. Ne ve se prav, ali jih je več ali je en sam. Navadno počaka kako žensko za veznimi vrati ali na temnih stopnicah, in predno ta kaj sluti, je že ranjena v spodnji del telesa. Policija išče zaman zločinca, dasi je zaprla že 34 oseb. V LJubljani nabijajo samoslovenske ulične napiise. Pfltresj Perziji koncem januvarija je uničil 60 vasi. 6003 ljudi je poginilo. Veliko ČUlIO 1 Evropi je država brez dolga, a to je mala kneževina Beuss v Nemčiji. Ne le da nema nikakega dolga, ampak ima celo po odbitih pasivih aktivni imetek 3.278.502 marke. StlOd ŠalilSlOV. — Mednarodni shod ša-histov je bil v nedeljo otvorjen v Petrogradu. — Mojsterske igre za razpisane se udeleži 20 igralcev, med njimi tudi slovenski rojak Milan Vidmar. Nova uniformi avstro-ogrske vojske. — Vojno ministerstvo je zaukazalo, da mora biti veči del avstro-ogrske vojske do konca prihodnjega meseca popolnoma na novo uniformiran. Uniforma bo siva z modrosivimi iti svetlosi-vimi plašči in gamašami. Posebno velja ta odredba za obmejne in še nekatere druge zbore, ki bi v slučaju vojne prišli v poštev. Išče se učenca za fotografsko stroko. Obrniti se je na g. A111. JerkiČa v Gorici, Gosposka ulica 7. Pozor pri nakupovanju šivalnih strojev! • Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabše vrste je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. —-Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupite stroj s to znamsko ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, marveč plodonosno naložili. — V zalogi imam še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo. Jo*. Dekba, trgovec, Gorica al. Innicipio Št. 1 edino zastopstvo. „Morana" „Morana" kemično pripravljena tekočina za radikalno iztrebljenje mrčesa, (stenic in uši) popolnoma neškodljiva zdravlju, opravi in tkanini, izkazala se je kot edino .ceno in res delujoče sredstvo. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala potrjujejo izvanredni učinek „Morane".' lena stekl. 100 p 50 vin. Glavna zaloga: M. SKRINJAH Trs«, nI. Solitario 25. Gosp. trgovci, kateri bi prevzeli razprodajo na drobno, naj blagovole obrniti se Varstvena znamka s „8ldro" ISSŽI liniment. Ca p si c i como. |§H| Nadomestek za ¦ ~ Anker-Pain-Expeiler . povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseb lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „sl" drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. ! Dr. RICHTERJEVA LEKARNA ^=^n| k „»Iatem leva" v Pragi |"P=5 f I II Elisal»etllgasBe stev. 5 nova. |f T" illilll OniTno raxpoBU]anja. lilij fl ¦ i . SLDCAJNA PRODAJA. iisisuiki m**®4°m ¦ • k 22~. yoiuiini dobri obteajni 40 m „ n~ plačilo s povzetjem. Uzorei sa ne pošiljajo. Posfhno IZDELOVALE. ZEFIRI j kanafasi, osfordi, sipkovine in TKANINE j lastni izdelek za I najnižje cene ponuja V.orci brezplačni. JOSEF SUCHANEK, Prvni mechaiiicka a mCni tkakovna aj zafod zasilatelsky aa pomezl Pruska H0VY HRADEK u No«. Mesta u. Metujl. (Jaclij). GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatarn Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando, Stekleni salon s teraso. Velik jedilni sdon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. — Hehe, še hotela 1 pravi vojak ter stopi bliže, j — Torej pridite ponj o, prijatelj, pravi Gaskonec. j — Prav rada. Tukaj biti en klop. — O, moj Bog! človek bi rekel, da je nalašč za to tukaj! Stopite gor !... Tako! Prav, prijatelj! D' Artagnan zakaSlja. V istem hipu se iztegne Porthosova roka. Nje* gova jeklena pest je zgrabila naglo kot blisk in trdno kot klešče vojaka za vrat, ga stisnila, dvignila ter potegnilaskozi^okno, tako da bi mu bila skoro obvisela koža na orn^lfu i%»1&^ tagnan mu je pustil komaj toliko časa, da je ujel sapo; potem mu je zamašil usta s svojo ruto ter ga začel tako spretne in ročno tlačiti, kakor zna to samo Slovele, ki se je učil svoj posel na bojišču. " Ko je bil voja'k tšrko povezan, sta ga nesla na ognjišče, kjer sta bila že prej ugasnila ogenj. — To bi bil torej en meč in ena obleka, pravi Porthos. — To vzamem jaz, pravi d' Artagnan. Če hočete še eno obleko in še en meč, morate začeti isto znova. Čakajte! Ravnokar odhaja drugi vojak iz stražnice ter se nama bliža. ~- Zdi se mi, da bi bilo neprevidno, ponavljati zopet isto operacijo, pravi Porthos. Dvakrat se ne posreči človeku isto sredstvo, kakor trdijo ljudje. Ko bi se mi ne posrečilo, bi bilo vse izgubljeno. Zlezem dol ter zgrabim v trenutku, ko ne bo ničesar slutil, in izročim vam ga čisto zvezanega. — Da, to bo bolje, odvrne Gaskonec. — Bodite pripravljeni, pravi Porthos ter se spusti skozi okno. Stvar se je izvršila, kakor je bil Porthos obljubil. Orjak se je skril ob poti, in ko je prišel vojak mimo, ga je zgrabil za vrat, ga zvezal ter ga porinil kakor municijo skozi omrežje; nato se je vrnil tudi sam v sobo. Slekla sta tudi drugega ujetnika, kakor sta bila slekla prvega. Položila sta ga na posteljo ter ga privezala s pasovi; in ker je bila postelja iz močnega hrastovega lesa in ker so bili pasovi podvojeni, sta bila zaradi tega ravno tako brez skrbi kakor zaradi prvega. — Tako! pravi d' Artagnan, to gre izvrstno! Sedaj pa pomerite obleko tega, Porthos; dvomim, da bi vam bila prav; toda če vam je preozka, ne storite si nič iz tega; pas za sabljo vam bo dovolj širok, in klobuk z rdečimi peresi tudi. Slučajno je bil drugi izmed Švicarjev pravi velikan, tako da je šlo vse gladko izpod rok, izvzemši nekaj šivov, ki so popokali na Porthosu. Nekaj Časa je bile slišati samo šumenje obleke, zakaj Porthos in d'Artagnan sta se hitela oblačiti. — Prav je! izpregovorita oba hkratu. Kar se tiče vaju, pristavita nato, obrnivša se proti vojakoma, k*ar se tiče vaju, tovariša, se vam nič ne zgodi, če bosta lepo pri miru; a če se ganeta, je po vama! Vojaka sta bila tiho kot grob. Po Porthosovi pesti sta spoznala, da je stvar skrajno resna in da ni o kaki šali nikakega govora. — Sedaj vam bi ne bilo neljubo, ko bi razumeli, kaj-ne, Porthos? pravi d'Artagnan. — Gotovo ne. — Torej sedaj zlezeva na dvorišče. — Da. — In zavzameva mesto teh dveh fantov. — Prav. — Hodila bova gor in dol. — To bo Čisto dobro, ker ni ravno vroče. - Čez nekaj trenutkov pokliče kardinalov strežaj stražo, kakor včeraj in predvčerajšnjim. — Ali mu odgovoriva? ~- Ne, ne 1 Nič ne odgovoriva. ~ Kakor hočete. Meni ni ravno na tem, da bi se mu oglasil. — Torej se ne oglasiva; potisneva samo klobuke na Čelo ter spremiva Eminenco. — Kam? — Kamor pojde, k Athosu. Ali mislite, da mu ne bo ljubo, ko naju zagleda ? — O! vsklikne Porthos, o! sedaj razumem. — čakajte, ne veselite se še, Porthos! zakaj nisva še na koncu, vraga I pravi Gaskonec, norčujofc se. — Kaj pa bo še ? pravi Porthos. — Pojdite z menoj, odvrne d'Artagnan. Bomo že videli. In d'Artagnan se spusti nalahko skozi okno. Porthos gre za njim po isti poti, toda težje in bolj počasi. - Vojaka, ki sta ležala zvezana v sobi, sta trepetala strahu, daje bilo slišati njijino šklepetanje z zobmi. Komaj sta stopila d' Artagnan in Porthos na tla, ko so se odprla neka vrata in je Bernouin zaklical: — Straža! V istem hipu se je odprla tudi stražnica, in nekdo je zakričal: — La Bruvere in Barthois, pojdita! —- Kakor je videti, sem jaz La Brujrere, pravi d'Artagnan. — Jaz pa Bartoit, pravi Porthos. -~ Kje sta V se oglasi zopet Bernouin, čegar oči niso mogle v temi razločiti naših prijateljev, ker ga je slepila luč. — Tukaj sva, se oglasi d* Artagnan. I Nato se obrne proti Porthosu, rekoč: — Kaj pravite k temu, gospod du Vallon ? — Pri moji veri! čisto lepo je, če tako ostane. Naša vojaka odkorakata počasi za strežajem; ta jim je odprl vrata v vežo, potem še neka vrata, ki so vodila v nekako čakalnico; pokazal jima je dva stola, rekoč: — Povelje je čisto enostavno: ne pustita nikogar tu iioter, samo enega človeka, ali razumeta? in tega tt&ogajta v vsem. Kadar se bosta morala vrniM, priefem. D'Artagnan je bil dobro znan temu strežaju, ki ni bil nihče nego Bernouin, kateri ga je bil v teku šestih ali osmih mesecev že kakih desetkrat privedel h kardinalu. Namesto da bi odgovoril, se je torej zadovoljil s tem, da je zagodrnjal tja« kolikor mogoče malo po gaskonsko in kolikor mogoče po nemško. Kar se tiče Porthosa, je zahteval in tudi dobil d' Artagnan od njega obljubo, da ne bo v nobenem slučaju nič govoril. Ko bi že ne bilo drugače, mu je bilo dovoljeno, izgovoriti mesto vsakega odgovora svečanostno in pomembno »tarteifel«. Bernouin je odSel ter zaprl za seboj vrata. — 0,o! pravi Porthos, ko je slišal Skrtanje I ključa, videti je, da je sedaj moderno, ljudi zapirati. Zdi se mi, da sva samo menjala ječo: razlika je samo ta, da sva sedaj zaprta v oranžnem paviljonu namesto v prejšnji ječi. Ne vem, če sva kaj na dobičku. — Porthos, moj prijatelj, pravi d' Artagnan čisto tiho, ne dvomite nad Previdnostjo in pustite me, da premišljujem. — Torej le premišljujte, pravi Porthos zlovoljno, vid6, da mu ne gre nič kaj po volji vse to. — Naredili smo osemdeset korakov, mrmra d'Ar-tagnan, šli preko šestih stopnic, torej mora biti tu, kakor j« ravnokar rekel moj slavni prijatelj du Vallon, oni drugi paviljon, ki je vsporeden z najinim, in ki ga imenujejo »oranžni paviljon«. Grof La Fčre ne more biti daleč: samo vrata so zaprta. — Prava reč! pravi Porthos; z ramo se uprem pa.... — Za Boga I prijatelj Porthos, pravi d' Artagnan, hranite svoje moči, sicer ne narede v pravem trenutku, kar bi lahko naredile: ali niste Culi, da nekdo pride sem? ~ — Pač. — Toda, prijatelj, pravi Porthos, če naju ta nekdo spozna, če začne pri tem vpiti, sva izgubljena; zakaj upam, da ni vaš namen, da bi me prisilili pobiti ali zadaviti to cerkveno miš! Tako se more ravnati morda z Angleži ali Nemci. — O, Bog me varuj, in vas tudi! pravi d' Artagnan ; mladi kralj bi nama bil morda nekoliko hvaležen ; toda kraljica nama ne bi tega odpustila, in nanjo se treba ozirati: in potem, tekla bi po nepotrebnem kri! Nikdar, nikdar! Imam že načrt. Le pustite me, in smejala se bova. -- Prav, pravi Porthos, jaz čutim potrebo, da bi se smejal. . — Pst! pravi d'Artagnan; oni nekdo prihaja. Tedaj se je začulo v prednji sobi, to se pravi v veži, lahne korake. Vrata so .aškripala, in na pragu se je prikazal po viteško oblečen Človek, zavit v rjav-plašč; na oči je imel potlačen širok klobuk, in v roki je držal svetilko. Porthos se stisne k zidu, a ni se mogel tako skriti, da ga ne bi bil videl Človek v rjavem plašču; dal mu je svetilko rekoč: -~- Prižgite luč na stropu. Nato se obrne proti d' Artagnanu ter pravi: — Ali veste, kaj imate opraviti? — Ja, odvrne Gaskonec, ki je pa znal sicer samo to besedico nemški. — Tedesco, pravi vitez, va bene. Nato stopi k vratom, ki so stala nasproti onim, skozi katera je bil vstopil, jih odpre, izgine za njimi ter jih zopet zapre za seboj. — No, kaj pa zdaj? vpraša Porthos. — Zdaj bova rabila vašo ramo, Če so ta vrata zaklenjena, prijatelj Porthos. Vsaka stvar ob Bvojem času, in vse~ pride prav človeku, ki zna čakati. Toda najprej zabarikadirajva prva vrata pošteno, potem pa greva za vitezom. Prijatelja se takoj lotita dela ter založita vrata z vsem pohištvom, ki sta ga našla v dvorani, kar je imelo tem večji učinek, ker so se vrata odpirala na znotraj. — Tako! pravi d' Artagnan, sedaj sva brez skrbij, da naju od zadaj nihče ne preseneči. Sedaj dalje! XXIX. lasarinofa skrivališča. Stopila sta k vratom, skozi katera je bil izginil Mazarin; bila so zaklenjena; d'Artagnan jih je zaman skušal odpreti. — Glejte, tu bodo vaše rame na mestu, pravi d' Artagnan. Odrinite, Porthos, toda na tiho, brez ropota ; ne vlomite ničesar, samo dveri odrinite narazen. Porthos vpre svojo orjaško ramo v desko, ki se takoj uda, in d'Artagnan ostrino svojega za zapah; zapah se umakne in vrata se odpro. — Saj sem vam rekel, Porthos, da Človek od žensk in vrat vse doseže, 60 jih le um* na lahko prijeti. - — Zares, vi sta vel!k moralist, pravi Porthos; — Vstopiva, pravi d' Artagnan. Vstopila sta. Za neko Sipo je bilo videti pri svitu luči, ki jo je bil kardinal pustil sredi hodnika na tla, oranžna in granata drevesa, ki so stala v dolgih vrstah * ter tvorila tako dolg glavni drevored in dva manjša stranska. '~ Kardinala ni, pravi d» Artagnan, samo njegova svetilka je tu;, k je pri vragu pa je? In ko je preiskoval enega izmed strunskih drevoredov, dočim je Porthos na njegov migljaj pregle-doval drugega, je. naenkrat; zagledal na svoji levici neki zaboj, ki je bil premaknjen s svojega mesta, in na mestu tega zaboja široko zevajočo luknjo. ¦ Deset mož bi imelo dovolj opraviti, ko bi bili hoteli premakniti ta zaboj, toda premakniti se je mo-ral s ploščo vred, na kateri jej stal, s pomočjo nekega mehanizma. ~ - Kakor smo:že rekli, d'Artagnan je zagledal na --^ mestu luknjo in v tej luknji vijugaste stopnice. Prijatelja se spogledata zmedenih obrazov. — Ko ne bi hotela drugega nego zlato, pravi d Artagnan tiho, bi bile najine želje izpolnjene, in bogata bi bila za vedno. — Kako to? — Ali ne razumete, Porthos, da se nahaja pod temi stopnicami skoro gotovo oni slavni kardinalov zaklad, o katerem se toliko govori, in da bi nama bilo treba samo dol po teh stopnicah, izprazniti zaboj, zapreti vanj kardinala z dvojno ključavnico, odnesti s seboj zlata, kolikor bi mogla, postaviti to oranžno drevo zopet na njegovo mesto, in da bi naju nihče ne prišel vprašat, odkod to najino bogastvo, niti kardinal sam ne? — To bi bilo nekaj za postopače, pravi Porthos, a za dva plemiča bi se ne spodobilo, tako vsaj mislim. — To je tudi moje mnenje, pravi d' Artagnan; zato sem tudi rekel: ko bi ne hotela drugega nego zlata... a midva hočeva nekaj drugega. V nem hipu, ravno ko se je d' Artagnan sklonil nad ki«., da bi poslušal, mu udari na uho kovinski, suh glas, kot bi nekdo premikal vrečo zlata; d* Arta-gnan je vstrepetal. Takoj na to so se zaprla neka vrata, in na stopnicah so se zasvetili prvi žarki neke svetilke. Mazarin je bil pustil svojo svetilko v oranžnici, da bi vzbudil mnenje, da se sprehaja. Toda Imel je voščeno svečo v kleti, da je mogel preiskovati avoj skrivnostni zaboj. — He*! pravi Mazarin, italijanski, dočim je stopal po stopnicah navzgor, ogleduje napeto vrečo, polno cekinov; he l s tem bi se dalo plačati pet parlamentarnih svetnikov in dva pariška generala. Jaz sem velik vojskovodja; samo po svoje se vojujem... D Artagnan in Porthos sta se potuhnila vsak v svojom stranskem drevoredu za zaboj ter čakala. Mazarin se je približal d' Artagnanu na tri korake ter sprožil neko pero, ki je bilo skrito, plošča se je obrnila, in oranžno drevo, ki je stalo v zaboju na tej plošči, se je vrnilo samo na svoje mesto. Nato ugasne Mazarin avečo ter jo vtakne v lep; potem vzame v roko svojo svetilko, rekoč: — Pojdime sedaj k La Pere-ju! — Prav, si misli d'Artagnan, to Je tudi najina pot, pojdemo skupaj. Vsi trije odidejo; Mazarin po srednjem drevoredu, Porthos in d' Artagnan pa po stranskih. Ta dva sta se skrbno izogibala dolgih svetlih žarkov, ki so pri vsakem kardinalovem koraku uhajali med zaboji v stranske drevorede. Kardinal je dospel do drugih steklenih vrat, ne da, bi bil zapazil, da gre kdo za njim, ker so zamirale sto« pinje dveh spremljevalcev v mehkem pesku. Nato krene Mazarin na levo v neki hodnik, katerega Porthos in d'Artagnan nista doBlej zapazila; toda v. trenutku, ko je že hotel odpreti vrata, se je zamišljen vstavil, rekoč: — Ah 1 diavolo! Pozabil sem na GommingeBOvo svarilo! Postaviti moram vojaka k tem vratom, da ne bom izpostavljen temu vražjemu ropotu! Pojdimo!; In kardinal se obrne nestrpno, da bi se vrnil, odkoder je prišel. — Ne trudite se, Monseigneur, pravi d' Artagnan ter stopi naprej, s klobukom v roki in ljubeznivim obrazom, šla sva za Vašo Eminenco korak za korakom, in zdaj sva tu, evo naju! — Da, evo naju! pritrdi Porthos. In tudi on se ravno tako ljubeznivo prikloni. Mazarin pogleda enega in drugega s široko, odprtimi očmi; spoznal je oba, svetilka mu je padla iz roke, in zastokal je od strahu. D'Artagnan pobere svetilko; k sreči ni bila ugasnila. — — O! kaka neprevidnost, Monseigneur! pravi d'Artagnan: ni dobro hoditi tod brez luči! Eminenca bi se lahko zadeli ob kak zaboj ter padli v kako * luknjo! — Oospod d'Artagnan! zamrmra Mazarin, ki se ni mogel otresti začudenja. (Dalje pride.) ^ ^ ^Cenjenim pcijem^kerpv.Gorici, in na deželi •s : . " - -: "priporoča* =s=ioljkinega olja prve vrste ¦!•' ajisljšlMvHkiiUtre.DjliHCije Milfeite,Bari in Niče s -prodajo na drobno in debelo. i ; Prodaja na drobno: Kron -96,104, 112,- i-2o,1-28, m, m im 1-80,2% 2-40, za toči po 72 vin. ..., .-¦ Na debelo cene ugodne. ------- 1 Po8ilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polao. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ~----------------mik in sveč.------------------ Cene zmerne. pšenično moko .- .,/¦ ¦¦ - Vlasielinski valjčni mlin v Nuštru (SLAVONIJA), katera prekaSa v donašanju in v dobroti vse moke in je nedpsegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili. Zastopnik za Gorico in okolico Josip niarmolja, ' da človek raji je. T i Ceha steklenici 60 vin. • hoče obvarovati sebe ali svojo deeo pred kailjem, hripavostjo katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, pred krčnim in oslovskim kaši jem naj kupi Kaiser-jeve prsne karamele z znamko 3 smreke. Te karaniele so zdravniško priznane in priporočene. r>500 oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin. Dobi se pri: A. de Gironcoli - Gorica. I. Crut^IetU - Gorica. Rugiero Kurner — Gorica. G. B. Pontoni —. Gorica. A. Mazzoli — Gorica. I, GliuMch — Gorica. I. Huss — Vipava. M. Eozpner — Ajdovščina. i • Spistofoleltijeva pijača iz kine • i ftl 5p|P7a nalD0lisi. P^pomoček pri •Z t1 *yiG*?.Q> zdravljenju s trskinim oljem. S Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. Gostilna jri leta zajcu" y Eorici, Sunska uliGa 11 je preskrbljena z izvrstnimi briškimi in furlanskimi vini, ter kraškim teranom. Izborim Iniliinja. — Cene zineriie. Na razpolago so tudi hlevi za konje in živino. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča ?ani Jeseneg. Pijanosti ni ueč Potnikom v Ameriko —¦-—p^g^ priporoča- Jtaieraliia Agentura" Ira Obersieg & C.o Basel, filialka Buks AvS&aŠU najnitrejo in varno vožnjo preko Bnks-Basel-Paris-Havre (via Souf ton) ali Pariš Cheroonrg, z najnovejšimi In modernimi brzoparniki »American in White Star Line" prevoz <5ez< morje v resnici 51 ? do 6 dni, garantira se vsakemu, daje. gotovo ukrcan, izborna hrana in postrežba, cene nte-Ve. Za vsakršno pojasnilo glede cen — plovnih in voznih-redov itd. — obrnite se vedno na: iEi ibepsleg i §.o lilialka Ms AI8eSS?SBža.-- Uzorec tega čudežnega izdelka „CQZA" se poSlje brezplaino. Moro se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje dudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholno in močne pijačo. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" jo prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb jo eulo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožno ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal ",a mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s lf)00 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v nemškem jeziku. - Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv COZfl IStl ČL! L C London 255e(Angl)ja) Na(pisma je Ujati znamko 2,ri, na dopisnico za lOsfo jSta^beoo podjetje Znidarčič & Stepančič GORICA Tržaška ulica štv. 29. se priporoča si. občinstvu in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obhu. naročila se toplo priporočata Znidarčič & Stepančič. „Vesna" „Vesna" ekstrakt iz rastlin in drugih naravnih snovi, izkazal se jo kot dosedaj edini uspešen, ne samo glede rnšče las -nego pokrije vsako pleSo po kratkem uporabljanju. Vspeh zanesljiv. Na razpolago spričevala uglednih in znanih oseb lena stekl. 100 gr i K 50 vin. Dobiva se: M. Skrinjar, Trst nI. Solitarlo 25 Gosp. trgovci, (kateri bi prevzeli m/. prodajo na drobno naj blagovole obrniti st1 na založnika. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^y *\g^lC- Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan JiPtr^SlUi«^ *¦ ^ast ve^ega zaloga). teiju voflstTO: Trst, Via iella Caserma št. i. Intarurban. telef.: Gorica it. 74, Trst §t. 163L — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v- Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Leva n ta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električni centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotograftčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska rešena K 180.000. — Rešena za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. : Električna železnica v Gorici! TRGOVSKI DOM (tik ljudskega urta) Vsak, ki pride v Grorico, naj porabi'ugodno priliko in naj se pelje z električno železnico. Vozni listek j^kupu^ TRGOVSKI DOM. '«*-'. :i>,T: ulici Corso Onuseppe Terdi so najlepše ar.ejene trgovine z najnovejšim različnim blagom. — Kupovališee lepih, mo dernih oblek, bluz in sploh vsega blaga nai bo od sedai _ • ' • "' ¦•¦"-'"¦ * r •;,¦¦::} ¦.;,, -;? , *.-.'•;. J SN^ TRGOVSKI OOM postaja električne železnice. >;/... ".: ^ovo izdelaifi'vo*nl red Izide v kratkem pod imenom postaja: TRGOVSKI DOM. Potniki!