GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO, U. NADSTR. - FhLtFON 81. 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKJ PTUJ STbV. 643-90123^) UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02E ROKOPISOV N£ VRAČAMO TISKA MARIBORSKA TISKARNA §tcv. 15 — Letnik V, PTUJ, 11. aprila 1952 Cena din 6.— Posiv mladini ptujskega okraja Okrajni komite LMS Ptuj poziva vse »ktive LMS, da se vključijo v štirimc- je^no tekmovanje v počastitev dneva vsta-Jc jugoslovanskih narodov. po objavi resolucije informbiroja »e jnformbirojevsJii pritisk proti naši do- jjiovini ni prav nič zmanjšal, temvei pritiska z nezmanjšano silovitostjo na- prej. S stalnimi provokacijami na našiii ^ejah in najbolj podlo progadando po tisku in radiu hočejo zadušiti glas resni- ce, svobode in socializma ter zlomiti od- por jugoslovanskih narodov. Danes, ko upravljajo delavci svoje to- ^rne, gospodarijo zadružniki v delov- nih zadrugah s svojim premoženjem, ko vse ljudstvo Jugoslavije živi in dela v polnem razcvetu demokracije in si gra- fli srečnejšo in lepšo bodočnost, nas kli- če Partija in mladinska organizacija, luikor vse ljudstvo, da branimo in oču- vamo sadove nadčloveških naporov v fasu borbe in obnove. Mladinci in mladinke, ne dopustimo, da bi žar socializma, ki ga je prižgala Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita, ugasnila, ampak pokažimo vsemu svetu našo pripravljC' nost braniti sadove naše borbe in na- j daljnjo graditev socializma. Našli so se tudi ljudje na Zahodu, ki pod zastavo italijanske iredente stegu- jejo svoje kremplje po Trstu, Istri, Re- ki in Dalmaciji, izkoriščajo pritisk moskovskih imperialistov in izdajalcev socializma, ki kujejo za našo domovino I mračne načrte proti našim bratom v Trstu in slovenskem Primorju. I V teh dneh, ko steguje italijanski im- perializem svoje kremplje po Trstu in i naši zemlji, pokažimo globoko ljubezen do domovine in pripravljenost braniti jo i do končnega premaganja zadnjega s^*- vražnika. Naj ves svet ve, da živi v no- vi Jugoslaviji ljudstvo, ki zna braniti ^ svoje pravice. Okrajni komite LMS Ptuj poziva vse aktive, da v štirimesečnem tekmovanju v počastitev dneva vstaje jugoslovanskih narodov in predpriprav za okrajni mla- dinski dan pokažejo svojo globoko lju- bezen do domovine in Partije. Zato raz- «rjajte politično delo med mladino in itrjujte mladinske aktive. Borite se za hgled Ljudske mladine in pomagajte mladini v vaseh, kjer ne obstoji mla- dmska organizacija, ustanavljati aktive. Stremite za tem, da bo v vsaki vasi oži- vela mladinska organizacija. Na^a osnovna naloga je, boriti se za sleherne- ga mladinca in mladinko, da postane vreden član ljudske mladine. Ne dovo- ljujte, da bi našo demokracijo izkori- ščali sovražno nastrojeni ljudje ter se- znanite mladino, da je naš največji raz- redni sovražnik kler, ki preko religioz- nih staršev zastruplja mladino, se bori za vpliv v mladinski organizaciji in ho- iz mladega človeka napraviti njemu poslušnega hlapca — nesvobodnega člo- veka. Organizirajte čim več političnih in drugih poljudno-znanstvenih predavanj tako, da bo sleherni mladinec in mla- dinka seznanjen z našo politično stvar- nostjo. Pred javnostjo razkrinkujte de- lovanje klera in kulaških elementov na vasi in popolnoma onemogočite njihove namene in podle načrte razdiralnega dela med mladino. Vključimo čim več mladine v razna di-uštva kot v fizkultumo društvo »Par- tizan«, strelske družine, ljudsko tehni- ko, IZUD, šahovske sekcije itd. V koli- kor pa ta društva v vaseh ne obstajajo, jih naj mladinski aktivi s pomočjo sta- rejših začno organizirati In ustanavljati. Aktivi se naj čim bolj množično in kva- litetno pripravijo za mladinske dneve po centrih in okrajni mladinski dan, ki bo v Ptuju 21. in 22. junija t. 1. Takoj Je treba uvesti tekmovanla med aktivi in centri, a najboljši aktivi in centri bodo za svoje požrtvovalno delo prejeli pohvale in diplome. Tekmovanje bo ocenjevala ocenjevalna komisija, za- to naj aktivi do vsakega 10. v mesecu dostavljajo poročila o tekmovanju na Okrajni komite LMS Ptuj. Okrajni komite LMS Ptuj. ¥ soboto i. t. m. fe bila v Ptuita ponovna demonslraciia Dogodki, ki se te dni odvijajo v Trstu, v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja in v Italiji, navdajajo s skrbjo slehernega Slovenca in Jugoslovana, navdati pa morajo s skrbjo tudi vsako- gar, ki so mu pri srcu pravni in mo- ralni temelji miru in znosnega sožitja med civiliziranimi narodi Da se široke ljudske množice narodov Jugoslavije te- ga zavedajo, so pokazale demonstracije širom naše države po večjih in manj- ših mestih, kjer se je ljudstvo spontano zbiralo in protestiralo proti reševanju tržaškega vprašanja brez sodelovanja Jugoslaviie, z resolucijami pa zahtevalo od naše Zvezne vlade in tov. Tita, da zavzame odiočno stališče do tržaškega vprašanja in je tako podprlo Zvezno vlado pri. izvajanju zunanje politike v svetu do tržaškega vprašanja. Tako je bilo povsod po domovini. Poglejmo pa, kako so potekale te de- monstracije v soboto, 5. aprila t. 1., po- poldne v Ptuju na pobudo Mestnega odbora OF v Ptuju kljub temu, da je bila večina Ptujčanov iz dnevnega ča- sopisja in iz radijskih poročil o vsem dogajanju v Italiji, v Trstu in demon- stracijah po naši državi dobro sezna- njena in kljub temu, da so bila tekom dneva obveščena^ vsa podjetja in usta-, nove, mestno prebivalstvo pa je bilo o popoldnevni demonstraciji obveščeno potom zvočnikov. Udeležba je bila po- razna. Nihče ne bi mogel verjeti, da so tokrat pokazali Ptujčani tako malo zanimanja za klic Fronte. Prvo demon- strativno zborovanje v sredo je bilo še kar zadovoljivo. Vsak zaveden patriot si je ob pogle- du na delno napolnjen Kvedrov trg ustvaril porazno sliko borbenosti in spontanosti Ptujčanov in si zastavil vprašanje, v čem tiči vzrok take ude- ležbe in nezanimanja za pravično re- šitev tržaškega vprašanja. Nehote se je marsikdo vprašal, ali v Ptuju ni mno- žičnih organizacij in če so, kaj delajo? V dnevnem časopisju in v radijskih poročilih je bilo navedenih nešteto manjših mest kot je Ptuj, kjer je de- monstriralo ta dan po 3000 ljudi, v Ptuju pa se jih je zbralo komaj oki;og 1000, vštevši pripadnike JLA in gimnazijsko mladino zraven tega, da šteje Ptuj preko 5000 prebivalcev. Glede na splošno obveščenost o do- gajanju v Italiji in demonstracije v naši domovini in še posebej na mobili- zacijsko obveščanje tega dne in malo udeležbo moram trditi, da se je v so- boto, dne 5. aprilia t. 1., popoldne vi- delo, da je večina ptujskih meščanov stala ob strani in s podcenjevanjem gledala na te dogodke, kot da se njih vse to ne tiče, da so republika zase, kot je Ptuj bil tudi v preteklosti. To potrjuje, da pozabljajo ptujski meščani na trpljenje naših primorskih bratov, pozabljajo, da so se ti skupno z nami ramo ob rami borili za isto stvar, ki občutijo danes ahilovo peto ponovno prebujajočega se fašizma v Trstu in v krajih, ki so ostali izven naših meja po drugi svetovni vojni. Nekateri Ptujčani pozabljajo, da so to občutili tudi Slo- venci v preteklosti, ko so se tukaj šo- pirili Nemci in slovenski ponemčencl. Neuspeh sobotne demonstracije je pokazal, da v Ptuju še prebiva precej ljudi starega kova z malomeščanskimi nazori iz preteklosti, ki ne morejo do- volj preceniti starih režimov in bivših kapitalistov, ki jim je novi družbeni red spodmaknil stolčke. Današnja stvar- nost jim še ni pri srcu. Vse to jih je motilo tudi tokrat, da se niso udeležili demonstracij. Kdo bi jim mogel ver- jeti, da se jim nI zdelo odveč, da bi naše ljudstvo demonstriralo proti ita- lijanskim imperlalistom, tržaškim ire- dentlstom In celo Informblrojevcem, da bi jim preprečilo uresničenje njihovih želj In apetlta po Ljubljani In krajih celo do Maribora. Zdelo se jim je si- gurno odveč, da bi na demonstracijah poslušali ali celo odobravali kak vzklik proti klerikalni reakciji, ki je na čelu ostale reakcije in ki se čuti strašno preganjana po ljudski oblasti, ker ji ta ne pusti razbijati naše enotnosti, svo- bode in neodvisnosti, če bi jih vse to ne zadrževalo, bi se na Kvedrovem trgu gnetla nepregledna množica de- monstrantov, ki je pripravljena vsako- mur dokazati, da ne dovoli, da bi kdo barantal za našim hrbtom o Trstu In naši domovini. Taka obzirnost, ki moti nekatere Ptujčane, moti verjet;io tudi prebivalce nekaterih krajev našega okraja, pred- vsem pa Ormožance z njihovimi malo- meščanskimi nazori. Taki in sllčnl razlogi so zadrževali v soboto doma tiste Ptujčane, da niso prišli na demonstracije. Mnoge organizacije OF In partijske organizacije čakajo še težavne naloge, predvsem pa naloga prevzgoje Ptujča- nov v zavedne patriote naše države, ki se zavestno In povsod ter ob vsaki pri- liki vključujejo v delo za graditev so- cializma, za ohranitev miru in za pri- jateljske odnose z delovnim ljudstvom narodov sosednih držav. Nu. ★ S sobotnega pretesnega zborovanja je bila poslana tov. Kardelju in CKLMJ v Beograd sledeča resolucija: Tov. Edvardu Kardelju Beograd Mladina iz mesta Ptuja, zbrana na protestnem zborovanju, odločno prote- stira proti temu, da bi se o vprašanju Trsta razpravljalo brez nas. Smo za. mir, za sodelovanje z italijanskim delovnim ljudstvom, nismo pa za mir za vsako ceno. Zvesti smo svojim ciljem, boriti se za resnico, pravico in svetovni mir. Iz vsega srca se pridružujemo besedam našega maršala Tita in protestom naših naro- dov. Vsakdo, ki bi hotel oskruniti naše pravice, bo občutil našo udarno pest. Zahtevamo, da se Jugoslavijo prvo po- kliče na razgovore, kjer bodo reševali vprašanje Trsta, ki naj pripada Jugo- slaviji, Naj živi poštena delovna mladina vsega svetal Naj živi naš voditelj maršal Tito! V Ptuju, dne 5. IV. 1952, Mladina iz mesta Ptuja. V Strnišču so demonstrirali proti barantanju s Trstom Prejšnji teden je bilo v elektrodelav- nici Tovarne aluminija v Strnišču veliko protestno zborovanje, ki se ga je ude- ležil cclotni delovni kolektiv. Demonstrantom je govoril direktor to- varne in član CK KPS tov. Bizjak Stane o prizadevanju italijanskih iredentistov in fašističnih ostankov, da bi od Jugo- slavije v sedanji težki situaciji iztisnili čim več, naslanjajoč se na zahodne sile. Ogorčenje demonstrantov se je razlegalo po veliki delavnici. S protestnega zborovanja je bila po- slana resolucija zunanjemu ministru FLRJ tov. Edvardu Kardelju. V Bukovcih se ie delo mzglbdo Nekako trdovratno se letos umika zl- iva topli pomladi, z druge strani se Pa nam nekako boječe bliža pomlad s ivojimi lahnimi vetrovi in toplimi «>n enimi dnevi. Tembolj živahno in razgibano pa je postalo in vzbrstelo v bukovsklh vaških organizacijah in krajevnih ustanovah. Krajevni odbor Osvobodilne fronta, ^ je bil osnovan za časa NOV pod ta- •^ratnim predsednikom Zemljarič Fran- iz Bukove, je bil prva leta po osvo- boditvi dokaj delaven, dočlm je zadnja l^ta sem živel le še spominom na prva Preminula delavna leta. Letos meseca februarja je bil Izvoljen nov odbor, ka- meri je resno pregledal dosedanje delo- vanje OF odbora Bukovci ter že na svo- I ii prvi seji sklenil, da nikakor ne sme i'5iti nedelaven kot dosedanji OF odbori. prevzemu poslov je uvedel novi od- 1 '^or nujno potreben register članstva t^r drugih evidenčnih knjig, iz katerin , ?^ore biti takoj razvidno, kdo je ali kdo ni član OF, kdo je plačal članarino, I ^^<^0 še ne itd. Novi odbor je prevzel kot ''^gister članstva nek spisek oseb, napi- san kar na poli papirja, od koder se J^lepalo, da šteje organizacija OF Bu- kovci približno 90 članov. In vendar jih 'teje danes nič manj kot 147 članov. Tu Ja tam se obide kakšnega člana OF v I fuikovcih pomislek: »Cemu sem sploh ^ OF? Saj nimam od tega nič več, ^t oni, ki ni član!« O tem je tudi novi od- I OF Bukovci razpravljal ter u videl, l^a je treba s članstvom pričeti delati. *foba mu je v marsikateri zadevi in zi- J^f^ki pomagati. Prilik za pomoč ne bo Jl^ba iskati, ker naše ljudi dnevno žu- ' r^o ene ali druge skrbi. In kakor je ob- ^^bil novi odbor OF Bukovci pomagati ' ^"^jemu ljudstvu, tako bo tudi previden ' f^ sprejemanju v članstvo tistih ljudi, ^doslej še niso vključeni iz svojega po- J^nega prepričanja, katerega so prav I TOno vcepljali tudi drugim vaščanom, ^^ri so jim tudi nasedali. SIcer pa bo odbor z veseljem sprejel vsakega ' ^ega državljana v svojfi članstvo. poslovanju KZ Bukovci smo že spre- ij^^orill. Gospodarsko leto 1951 je bilo ^seh odseikih zadruge kot donosno za- ključeno. Prav pridno delujejo: Polje- delski, kreditni, trgovski, živinorejski in gostinski odsek. Malo manj agilenpa je sadjarski odsek, kateri mora gledati propadanje naših jablan. Njegove "škro- pilne akcije niso nič dosti zalegle. Za- družnike je na zborih vznemirjal pri- manjkljaj iz časa uprave UO v letu 1948-49 in takratnega poslovanja poslo- vodkinje ZM. Kot je znal sedanji, prav- zaprav ponovno izvoljeni UO KZ ob pomoči NO in vestnih sedanjih usluž- bencev zadružno poslovanje povzdigni- ti iz najslabšega stanja v sedanje rtanje, tako bo sigurno vedel urediti na mero- dajnem mestu nerazčiščene račune iz takratnega poslovanja. Tudi članstvo zadruge uvedeva, da mu je zadruga če- dalje bolj potrebna ne samo zaradi »štacune«, temveč za izboljšanje kme- tijstva in kmetijske produkcije sploh. S tem odigrava KZ Bukovci svojo vlo- go za dvig življenjske ravni našega kmečkega človeka. Ekonomija KZ Bukovci beleži za pre- teklo leto lepe uspehe. Preko 300 din za vsak trudodan so prejeli člani za leto 1951. V ekonomiji je preko 50 ha zem- lje ter so razpoložljive vse možnosti razvoja socialističnega kmetijstva. To- da tudi v Bukovcih je nekaj ljudi, ^tate- rim večkrat uide vprašanje: »Cemu le sploh treba te ekonomije v Bukovcih?« Večina članstva ekonomije gleda daleč mimo teh ljudi v bodočnost. Njih pri- pombe jih ne motijo. Opirajo se na lastne sile in na pomoč države sociali- stičnemu sektorju. Tudi občni zbor Rdečega križa v Bu- kovcih je bil še dokaj dostojno izveden. Novoizvoljeni odbor si je zadal nalogo, da se bo izognil neagllnosti in nedelav- nosti izza leta 1951. Opravil je že tudi prvo redno sejo, pobral članarino za le- to 1952 in uvedel urejeno poslovanje v svoji organizaciji. Tako poteka življenje Bukovčanov v čedalje večji razgibanosti ter ljudstvo spoznava, da je zanj koristno oklepanje vaških ljudskih organizacij in ustanov, ki mu morejo zmeraj nuditi najboljše ia mu pomagati, ako so delavne. K. J. Tudi Podružnica slepili v Ptuju je ogorčeno prote- stirala' v soboto, 5. aprila t. 1, je bila v Ptuju letna konferenca Podružnice slepih ZS za okraj Ptuj. Konference se je udeležil zastopnik republiškega odbora ZS Jože Skledar, zastopnici okrajnega RK in AF2, zastopnik Združenja vojnih invalidov in precejšnje število članstva vsega okraja Zastopnik glavnega odbora ZS fe pri- znal podružnici, da je v letu 1951 z uspehom vršila svoje težavno delo in nam je obljubil še nadaljnjo pomoč. So- delovanje in pomoč so nam obljubili tu- di navzoči zastopniki omenjenih mno- žičnih organizacij. Izvoljen je bil nov osemčlanski odbor, ki si je zadal obse- žen delovni program za leto 1952. Na konferenci smo tudi slepi ogorče- no protestirali proti iredentistični gonji italijanskih fašistov v Trstu ter smo po- slali protestno resolucijo zunanjemu mi- nistru FLRJ tov. Edvardu Kardelju. Ptaiski OR KPS ie Izvolil novega sekretarla Na seji plenuma OK KPS v Ptuju so 31. marca t. 1. prediskutlrali analizo politične situacije v ptujskem okraju in sprejeli več sklepov za bodoče delo. Radi premestitve dosedanjega sekre- tarja OK KPS tov. Leskovca Franceta na novo službeno mesto, so Izvolili na predlog biroja CK KPS za sekretarja OK KPS Ptuj tov. Tramšeka Jožeta, dosedanjega poljčanskega sekretarja. V Gorišnici so izvolili v nedeljo 6. aprila t. L je bil v Go- rišnici sestanek odbornikov VO OF, na katerem so člani izvolili novi občinski odbor OF, Sestanka se je udeležilo 41 članov VO OF (Gorišnica, Zamušani, Tibolci, Moikanjci, Mezgovci, Zagajiči, občinski odbor Osvobodilne fronte Muretinci, Mala vas, Gajevci s Placarovci in Formin) Povabilu na sestanek so se Eolnoštevilno odzvali tudi člani VO OF 'ornava, toda le kot gostje, ker so se namreč ti odločili, da se bodo priključili bodoči občini Rogoznica, Sestanka se je udeležil tudi ljudski poslanec tovariš Donaj Alojz, sodnik iz Ptuja. Udeleženci so po kratkem poročilu o bodočih občinzih, ki ga je podal tovariš Donaj, živahno razpravljali in se vse- stransko zanimali za vso problematiko nov^upravne razdelitve. Vsaj bežno seznanjeni z novim nači- nom dela v občinah so navzoči predla- gali 15-članski občinski odbor in 3-član- ski nadzorni odbor OF Gorišnica, Posa- mezne vasi so sorazmerno zastopane. Predlog so nato po kratkem pretresu soglasno sprejelL Novoizvoljeni odbor je nato na sogla- sen predlog vseh novih članov izvolil za predsednika novega odbora tov. Staniča Staneta, za sekretarja tov, Gomilšeka Mirka in za blagajnika tov, Ftrbasa Fran- ca, Za predsednika nadzornega odbora so izvolili tov. Solina Franca. -ou- Velika vaja PLZ v Ptuju PLZ v Ptujtt priredi t nedeljo dne 20. aprila veliko vajo protiletalske za- ščite. Na predvečer bo aktivizacija mo- bilnih enot in popolna zatemnitev od 21. do 22. ure. Prebivalci naj zatemnijo vse prostore, Patrole bodo hodile po mesta in kontrolirale, aH je zatemnitev v polni meri izvršena V nedeljo bo alarm, ki ga bo dajala sirena z enominutnim valovi- tim glasom, konec alarma pa s t r i - minutnim enakomernim gla- som. Tudi zvočniki bodo naznanjali alarm. Med alarmom ne sme biti nihče na cesti in tudi gledati skozi okno ni dovoljeno. Med alarmom morajo biti okna odprta. Ako je v hiši zaklonišče, naj gredo prebivalci v zaklonišče, če ga pa ni ▼ hiši, pa v najbližje zaklonišče. Ko bodo mobilne enote po alarmu opravljale svojo določeno nalogo, naj jih prebivalci ne motijo In ne stopajo na prostore, ki so zaznamenovani, da tam padla plinska bomba itd. V vsakem slučaju naj bodo prebivalci disciplinirani in se pokore navodilom miličnikov in PLZ, Mestni odbor PLZ. Mladinski aktivi ne bodo dopustili, da bi jih vodili sovražniki socializma v Ptuju je bila 6, t. m. seja Okrajnega komiteja LMS, Na seji se je največ ob- ravnavalo o vsebini dela mladinskih aktivov, o vlogi mladinnskc organizacije in aktivov v reševanju gospodarskih in političnih vprašanj v svojem kraju. Go- vorilo se je tudi o pripravah aktivov za okrajno konferenco in mladinske dneve, ki naj bi bili po aktivih, v centrih okraja in v Ptuju Na seji so člani OK LMS ugotovili precejšnje uspehe dela mladinske orga- nizacije v ptujskem okraju v času od decembra preteklega leta pa do danes. Kljub temu, da je trebalo na seji OK LMS v decembru kooptirati zaradi od- hoda nekaterih voljenih članov skoraj polovico članov OK LMS, je v tem času uspelo poživeti delo v okrog 40 aktivih in to predvsem v vaških aktivih in v aktivih KDZ. Pri pomoči aktivom so se najbolj izkazali naslednji člani komiteja: tov. Šegula Jože, Jabločnik Maks, Peklar Martin, Petek Jože in še nekateri drugi člani. Vse priznanje za res pridno in požrtvovalno delo z mladinskimi aktivi se daje tudi članom tovarniškega komi- teja LMS Strnišče in članom mestnega komiteja LMS Ptuj. Slabše se je pa iz- kazal pri izvajanju volitev in pomoči aktivom Mestni komite v Ormožu, kjer razen tov. Borko Gretice in Havlas Li- dije ter mogoče še enega ali dveh članov člani MK LMS aktivom sploh niso nudili nobene pomoči Zaradi nedelavnosti ko- miteja kot celote še do danes niso opra- vili volitev v treh aktivih niti imeli kon- ference v bodoči občinski komite LMS Ormož, ki so jo vsled malomarnosti ne- katerih članov že dvakrat preložilL Po poročilu članov OK LMS je potr- jeno, da se po nekaterih naših aktivih vse premalo govori o vlogi, ki jo ima mladinska organizacija in se jo smatra kot neko društveno organizacijo. Zaradi tega se ti aktivi LMS bavijo tudi samo s kulturno - prosvetnim in fizkultumim delom, pri tem pa gredo preko raznih problemov svoje vasi, mesta ali pod- jetja. Mladinski aktivi bi ne smeli iti mimo problemov oz. nepravilnosti, ki se pojavljajo v KZ oz, KDZ. Na svojih se- stankih bi morali govoriti, kako bi se dalo delo KZ izboljšati in kaj bo mla- dina pripomogla, da bodo KZ ali KDZ res predstavljale žarišče socializma na vasi. Mladinski aktivi se morajo boriti, da bodo društva, ki obstajajo, res naša, da ne bodo dopustili, da bi ta društva vodili socializmu sovražni ljudje. Prav tako morajo biti aktivi LMS budnejši proti raznim reakcionarjem v svojem kraju, proti takim ljudem, ki hočejo pod okriljem vere skrivati svoje delovanje proti graditvi socializma. Naši mladini mora biti jasno, da se ne borimo proti veri, proti vernemu človeku, ker njegova verska čustva spoštujemo. Treba je raz- ločevati vernega človeka od klerikalne reakcije in onemogočiti tem ljudem, da bi vero izrabljali v politične svrhe. V zvezi z mladinskimi dnevi so pred- lagali člani Okrajnega komiteja LMS naj bi mladinski dan najprej pripravil vsak aktiv zase, nato bi se udeležili krajevnega mladinskega dneva in končno bi bil okrajni mladinski dan, ki bi v okrajnem merilu pokazal, kaj so zmožne pripraviti množične organizacije in dru- štva. Na seji OK LMS je bilo med drugim sklenjeno, da bo 27 aprila 1952 Okrajna mladinska konferenca Do tega dne naj se po vseh aktivih, kjer tega niso sto- rili, opravijo še volitve v sekretariat aktiva in volitve delegatov za okrajno konferenco Zato naj aktivi, ki še niso opravili volitev, to čimprej storijo, vsi aktivi pa se naj pripravijo na konferenco in zagotovijo, da se bo sleherni izvoljeni delegat udeležil konference. Stran 2 .PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 11. aprila 1952 15. april - prazniti železničarjev Naši železničarji praznujejo 15. april v spomin na preteklo dobo, ko so se izkoriščani in brezpravni borili za svoje najosnovnejše pravice. V predaprilski Jugoslaviji se je moral tudi železničar postaviti v bran takratnim protiljudskim vladam ter se stalno boriti za najosnov- nejše pravice: za socialno zavarovanje, dopuste, za boljši košček kruha. Obljube vladajočih pa so ostale le stalno oblju> be, od katerih niso imeli železničarji nobenih koristi in izboljšanj svojega po- ložaja. Revolucionarni železničarji so pod vod- stvom Komunistične partije zaradi ne- vzdržnega položaja organizirali protestna zborovanja in stavke. Najbolj organizi- rano zborovanje v Ljubljani se je razvilo v demonstracije, na katerih je sodelo- valo ogromno število železničarjev ter njih družinskih članov. Protiljudski vla- dajoči kliki pa akcije železničarjev niso šle v račun in je prišlo do znanih do- godkov na Zaloški cesti t Ljubljani, kjer je takratna vladajoča klika pokazala svoj pravi obraz. Žandarmerija je, da bi pre- prečila dohod demonstrantov v mesto, streljala v množico. Padle so žrtve. Železničarji so se še bolj strnil! okrog Svoje KPJ ter se kljub terorju, odpu- stom, premeščanjem itd. borili naprej. Za časa NOB so bili železničarji v prvih vrstah borcev proti okupatorja in domači reakciji ter dedi iz svojih vrst ogromno žrtev. Danes, osvobojeni Ti- tovi Jugoslaviji, se pridno udejstvujejo v izgradnji naše socialistične domovine. V spomin na 15. april, ko so padle prve žrtve v borbi proti takratni protiljudski vladi, praznujejo železničarji ta dan kot svoj praznik. Tudi ptujski železničarji se pripravljajo na svoj praznik. Vsem železničarjem k prazniku na dan 15. aprila čestitamo z željo, da še bolj vestno in požrtvovalno delajo za čim boljši promet na naših ieleznicahi OBVESTILO Mestni ljudski odbor Ptuj obvešča vse mladince, rojene leta 1932, da bo v Ptuju v Narodnem domu redna rekrutacija dne 15. aprila 1952 ob 7. uri zjutraj. Redna rekrutacija zajema vse moške, rojene leta 1932, razen tistih, ki so bili v preteklem letu na predhodni rekruta- ciji spoznani za stalno nesposobne. Da- lje zajema vs,e moške, ki jih je naborna komisija lansko leto spoznala kot za- časno nesposobne ter moške, ki so bili kot taki predčasno odpuščeni iz vojske pred odslužitvijo roka. Navedenega dne naj pridejo tudi vsi starejši moški, vojni obvezniki, ki se smatrajo, da niso sposobni za službo ▼ JLA. Take osebe bo komisija pregle- dala vsak dan pred zaključkom del& Opozarjamo vse mladince, ki so rojeni leta 1932, naj se odzovejo rekrutaciji, čeravno niso prejeli pozivov^ ter naj pridejo na rekrutacijo trezni in naj se dostojno vedejo. MLO Ptul S sestanka sindikalne podruž- nice pri Vinarski zadrugi Ko je pred kratkim kolektiv Vinar- ske zadruge v Ptuju pregledal svoje delo, je ugotovil, da je bilo sodelovanje haloških in slovenj egoriških zadružni- kov v letu 1951 plodno ter z ozirom na kolektiv v centru v pravem eociallstič« nem odnosu. Delavci in uslužbenci za- druge so ob tej priliki poudarili svoj namen, da bodo z umnim kletarjenjem vinskega pridelka pridnih žuljavih rok vseh, ki pridelujejo vino ter s poveča- no proizvodnjo res dobrega selekcioni- ranega trsnega materiala za obnovo vi- nogradov pomagali k boljšemu gospo- darjenju in boljšemu življenju v vin- skih goricah. Kolektiv se je ob tej priliki pridru- žil zamisli gradnje kulturnega doma v Ptuju ter v ta namen zbral znesek 6050 dinarjev. Kje Frankovčane žuli čevelj? v Frankovcih je več stvari, ki nam povzročajo skrb in takih, ki bi se dale zboljšati. Predvsem je treba povedati, da gre skozi našo vas železnica in elek- trični dal^iovod, nimamo pa železniške postaje ne električne luči v vasi in da smo poleg tega še dci mesta Ormoža. Druga stvar pa so naše ceste in pota. V lanskem februarju smo jih dva dni po- pravljali in v avgustu tri dni nadaljevali na enem koncu vasi, drugje pa je ostalo vse neočiščeno. Nekateri revnejši va- ščani so pred leti hodili na takozvani občinski kuluk samo po dva dni, pa smo vedno imeli vse ceste v redu. Se- daj pa smo hodili nekateri po pet dni in terja MLO Ormož tiste, ki vseh niso opravili, na plačilo po 200 din za ne- opravljeni dan. Razen tega je dal MLO Ormož zgraditi mostič ter je zbral od- bornik G. L. delavce z obljubo plačila, ^ ki ga nekateri niso nikdar prejeli, Fran- kovčani mislimo, da bo treba najprej tem izplačati zaslužek in šele potem terjati odkupnino za neopravljeno delo. In kakšna je stvar z elektriko? Leta 1950 smo se dogovorili s sosednjimi Lo- peršicami, da bomo skupno postavili transformator in skupno prispevali za omrežje. V jeseni smo postavili še dro- gove ter napeli do transformatorja žice, napeljavo po vasi pa so si potegnili sa- mo v Loperšicah, kjer že skoraj dva me- seca sveti električna luč, za nas pa baje ni nič ostalo. Sedaj ne vemo, Če bomo dobili elektriko ali ne, kljub temu, da smo dali toliko denarja ko Loperščani ali še celo več. Na teh stvareh nas torej v Frankovcih žuli čevelj. Kdor nam bo v tem poma- gal, mu bomo hvaležni ter se bomo, ko bomo dobili elektriko, zopet oglasili. Tudi v Cirkovcih je oživel mladinski aktiv Dne 19. marca 1952 se je zbrala mla- dina iz Cirkovc na prvem mladinskem sestanku in ustanovila mladinski aktiv. Seznanili smo se z nalogami, ki jih naj vrši mladina v socialistični družbi. Naša prva naloga je bila razširiti mla- dinski aktiv. Delo je rodilo uspeh. Na drugem sestanku, ki se je vršil dne 26. marca 1952, se je število udeležen- cev znatno povečalo. Sprejeli smo mla- dinske izkaznice in značke, kar nas Je precej navdušilo. Izvolili smo si pred- sednika, podpredsednika in blagajnika iz vrst tistih, ki jim največ zaupamo ter od niih največ pričakujemo. Na^ program za prvi prihodnji sesta- nek je. d- gatejši, zato bi bil sedaj skrajni čas, da se še napravi, kar smo doslej zamudiU. Ne zadoščajo nam samo izkušnje, kri- tika na sestankih in zborih pozimi, da ta ali oni ni storil kar mu je bila dolž- nost, temveč se moramo organizirano in pametno lotiti dela, ki nam bo zasigu- ralo uspehe. ec. Organizacija ZB NOV bo končala 20. t. m. s sprejemanjem članov Na konferenci predsednikov in tajni- kov krajevnih odborov ZB NOV 6. aprila t. I, je bilo med drugim sklenjeno, da bodo krajevni odbori ZB do 15. aprila t, 1. Okrajnemu odboru ZB NOV pred- lagali za odlikovanja vse člane, ki so si jih zaslužili. Za vse člane, ki so bili v borbenih edinicah, na političnem ilegal- nem delu ter na terenu, za politične or- ganizatorje in funkcionarje v ilegali, ki so s svojim delom nesebično prispevali za osvoboditev, naj takoj dostavijo kra- jevni odbori ZB NOV življenjepise, utemeljene s pričami glede dela in borbe v NOV v času od 6. aprila 1941 do osvo- boditve 1945. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo krajevni odbori ZB NOV končali 20, IV. t, 1. s sprejemanjem v organizacijo ZB NOV. Krajevni odbori ZB NOV naj opravijo občne zbore do 20. aprila t. 1,, na kate- rih naj izvolijo krajevni odbori na vsa- kih 5 članov po enega delegata za ob- činski odbor ZB in na vsakih 20 članov po enega delegata za okrajno skupščino ZB, Kjer so volitve v krajevne odbore ozir. pododbore že opravljene, naj opra- vijo občne zbore občinske ZB, o čemer naj obvestijo okrajni odbor ZB NOV Ptuj. Vsak pododbor in odbor ZB NOV ka- kor občinski odbor naj si naroČi revijo »Borec«. Zveza borcev mora skrbeti za otroke padlih borcev, da bodo vzgojeni v na- prednem duhu, da bodo v šoli napredo- vali itd. Tekočo članarino kakor tudi zaostalo bodo zbrali do 30. aprila 1952. Vse krajevne zveze borcev naj poskr- bijo za življenjepise vseh padlih borcev in žrtev iz NOB za vsakega posebej do 1. junija 1952. Vsi udeleženci konference so bili po- zvani, da s svojim delom zagotovijo, da bodo vsi gornji sklepi dosledno izvršeni in pripravili za občne zbore plan dela za tekoče leto, MS. V zadrugah ljutomerskega okraja se bo pasla živina za elekiričnimi ograjami V KDZ Stročja vas v ljutomerskem okraju se bo živina pasla Za električno ograjo. Ta zadruga ima novo zgrajen goveji hlev, za njim pa 4 ha velik travnik, 54 glav goveje živine, kolikor jih ima zadruga, se bo letos paslo na tem travniku, ki ga bodo razdelili na 4 dele. Enega teh delov bodo ogradili s prenosno električno ograjo, ki jo bodo po potrebi prenesli na drugi del trav- nika, kjer bo boljša paša. Električna ograja je mnogo cenejša od lesene ter ima še to prednost, da je prenosljiva. V ostalih zadrugah v ljutomerskem okraju je veliko zanima- nje Za to novost. NAROSTIKOM! Tej številki prilagamo čekovne polož- nice in prosimo dolžnike letošnje naroč- nine in lanskoletne zaostankarje, da nam dolžne zneske takoj nakažeio. Pet številk letošniega »Tednika« je bilo po 5 din, po 6 din pa vse ostale številke. Naročnina znziša za vse leto 310 din. Uprava Obrtniki in KLO bi morali enotno nastopati proti šušmarjem Na občnem zboru obrtne zbornice je bilo, kot že omenjeno, več govora o šušmarjih, ki izrabljajo na eni strani po- deželsko ljudstvo s tem, da mu nekva- litetne usluge visoko zaračunavajo, ustvarjajoč videz, da so mnogo cenejši od kvalitetnih obrtnikov, na drugi strani škodujejo družbenemu gospodarstvu, ker ne plačujejo od svojih razmeroma viso- kih dohodkov davka, najbolj pa seveda škodujejo razvoju obrti v ptujskem okra- ju in vzgoji obrtnega naraščaja, ker ni- majo učencev, nekateri obrtniki pa te ob pomanjkanju dela odpuščajo. Da bi se pojav šušmarfev čim bolj omejil, če že ne popolnoma onemogočil, je pozvalo poverjeništvo za finance pri OLO Ptuj vse KLO v ptujskem okraju, naj mu sporočijo imena šušmarjev svo- jega področja. Štirinajst KLO je razu- melo prizadevanje ljudske oblasti in obrtnikov za pritegnitev šušmarjev v vrsto državljanov, ki morajo pomagati nositi družbena bremena. Zato so sporo- čili poverjeništvu za finance pri OLO Ptuj imena teh s svojega področja. Nekaj so jih prijavili sami obrtniki. Iz teli seznamov izhaja, da »o v Gorišnici naj< manj štirje, v Grajeni štirje, na Polen- šaku trije, v Podgorcih osem, na Ptujski gori deset šušmarjev več ali manj tudi drugod, največ šivilj, krojačev, čevljar, jev, sodarjev in drugiS. Iz tega je razvidno, da so ponekoj znali šušmarji pridobiti zase take funk- cionarje KLO, ki nočejo poslušati glast ljudstva svoje okolice, ko jih ta opozar ja na poedince, ki imajo v največ pri merih večje dohodke kot mauijŠi posest niki, ne plačajo pa nikakih javnih da- jatev, Zato so seveda prijave s takil KLO izostale. Na letošnjih množičnih sestankih, ki bodo v kratkem po okraju v zvezi j davčnimi obremenitvami za lansko leto, bodo davkoplačevalci marsikje mimo svo- jih KLO obračunali s šušmarji in jim pripomogli, da bodo deležni tudi bremen, ne pa samo dohodkov, -aa Toko ne smemo naprej deloll v Cirkovcih Do sedaj se ni mnogo pisalo o kme- tijski zadrugi Cirkovce, čeravno se o tem mnogo govori, pa tudi o vsem, kar se sicer dogaja v Cirkovcih in o čemer je razpravljal pisec članka o Cirkovcih v eni izmed prejšnjih številk »Ptuj- skega tednika«. V tem članku bi se rad malo zadržal pri delu KZ po občnem zboru, ki je bil pred dobrim mesecem, zlasti glede na ugotovitve občnega zbora glede prejšnjega gospodarjenja. Novi upravni odbor je mnogo obetal v pričakovanju, da bo reševal koristne predloge članov in da bo izvrševal ter uresničeval njihovo voljo, v kolikor bo šlo za čim uspešnejšo socializacijo vasi Ni minilo mnogo časa od občnega zbora in v Cirkovcih se govori o tem, da novoizvoljeni upravni odbor ni mnogo storil, odbor pa meni, da člani premalo razmišljajo o svoji zadrugi in o njenem napredku. Enim kot drugim je znano, da ima zadruga 11 ha obde- lovalne zemlje, od tega 5 ha orne zem- lje in okrog 6 ha travnikov, ki jo je KZ prevzela v obdelavo in izkorišča- nje. Člani kot upravni odbor se dobro zavedajo, da se zaplenjena zemlja več ne vrača, da prejšnji lastnik nima pra- vice o njej odločati in kljub temu ni- majo do te zemlje zadružnega odnosa, da bi jo odločno gnojili in obdelovali ter dosegali uspehe, kot jih daje dobro kmetijstvo. Ni jih bilo pred sovaščani sram podcenjevanja te zemlje, slabe obdelave in tudi slabega pridelka. Na 1,85 ha jim je zrastlo samo 2.374 kg koruze. Enaki odnos kot do zadružne zemlje so imeli tudi do zadnižnega pridelka. 2.374 kg koruze so si razde- lili med seboj verjetno v kritje obde- lovalnih stroškov, končno pa pristali na to, da se ta zemlja vrne bivšemu lastniku z opravičilom, da ne bi pro- padla in da ne bi ime^«' zadruga d njej še večje škode. Enako je z zap/e- njenim konjem, ki zadrugi ničesar ne doprinaša, radi česar bi ga bilo po nji- hovem mnenju treba prodati, zadrug« pa bi si potem najemala od privatni- kov živino za obdelavo zemlje in zt prevoze blaga. Kot je razvidno, je v ospredju zadružnikov in upravnega odbora strah pred zamero pri razlašče- nem lastniku, zato bi se mu najraje vsi skupaj umaknili, da bi bila zadrug! gospodarstveno slabi, boječi in ponižn: sovaščan, ki bi morala ponižno čakat na kakega gospodarja, da bi iz usmi- ljenja pomagal tu in tam iz težje stiske Tako stanje ne nudi KZ Cirkov« nikakih zagotovil za napredek, za kre- pitev zadružnega gospodarstva in zi zadružno pomoč celotni vasi. Člani K2 bodo morali resneje ,obravnavati gospo- darska vprašanja ZE in s koristniirJ predlogi in z delom pomagati odboru da bodo vsi skupaj dosegli večje uspe- he kot so jih doslej. Kaj bi pomagalo večkrat menjavati odbor, če obdrS članstvo do zadružnega premoženji enak odnos? Pri nas je treba zganiti zadružno članstvo, nakar bo tudi odbd prisiljen pristopiti k delu, sicer pa g je treba izmenjati. Tako bo mogož doseči, da bodo napovedali člani K odločno borbo poskusom poedincev Cirkovcih, da se okrepi vpliv KZ in' tem omogoči neodvisnost zadrugi n» klonjenih skromnejših sovaščanov o^ privatnikov in njihovega izkoriščani« HV. Lepo uspela prireditev esperantistov Ob koncu uspešno končanega tečaja so se zbrali ptujski esperantisti 5. aprila t. I, v okusno dekoriranih prostorih pri »Belem križu«, kjer so imeli zabavni ve- čer, hoteč prikazati, da se obnese espe- ranto razen na vseh mogočih področjih tudi na zabavi. Navzoče goste, posebno pridne espe- rantiste s Polenšaka, je pozdravil pred- sednik društva. Zal se niso tega večera udeležili obljubljeni esperantisti iz Ma- ribora, Cakovca in Varaždina, ker so bili zadržani. S tem je odpadla tudi ena važnih točk programa. Ljubki pionirki Mimiki Grčar in Ma- lika Solosi sta deklami-^ali dve esperant- ski pesmi, posebno pa se je izkazala gimnazijka Dobnik Danica z recitacijo Zamenhofovega »La espero« (Upanje). Navdušila je navzoče in bila deležpa burnega aplavza. Prav tako so ugajali: Milka Muzek, Jože Maicen in Jože Do- manjko, ki so s prikazano sceno o do- godku na mednarodnem ekspresu prika- zali, da se z esperantom doseže več kot z 11 vzhodno in srednjeevropskimi je- ziki, Gostom je bil ob tej priliki po- jasnjen sklep hrvatske vlade in MLO mesta Zagreba, ki so skupno s federacijo esperantistov Jugoslavije predlagali, da bi bil leta 1953 svetovni esperantski kongres v Zagrebu in so obljubili za to vso moralno in materialno pomoč. Prav tako je bila gostom priporočena nabava pravkar izdane brošure: Prof. Rudolf Ra- kuša: »Esperanto, važen kulturni faktor?« Marljivi tečainiki, ki bodo v kratkem polagali prve izpite, bodo nedvomno ostali zvesti esperantisti, -o- Izredni občni zbor gasilske čete v Gorišnici in seja štabi III. sektorja v nedeljo 6. t, m. je bil v Gorišni' izredni občni zbor gasilske čete, ki s ga je udeležilo okrog 50 članov. ObČ® zbor je bil sklican predvsem zaradi tež' da se je razrešil dosedanji ooveljnik silske čete v Gorišnici tov, Znidarič Ja" ko, ki ni mo^el obdržati funkciie p" veljnika čete m poveljnika lil, sektofl' Za novetfa poveljnika je bil izvoljen t£>^ Muhič Vlado, ki je bil do sedaj njeg" namestnik. Ustanovljena je bila tudi nova gasilsj' četa v Zamušanih in se začasno priklj® čila gasilski četi v Gorišnici, dokler ' ne zgradi svojega lastnega gasilskeji doma in nabavi najpotrebnejšega orodj' Po tem občnem zboru je imel in sektorja izredno sejo, katere se | udeležil tudi brigadni poveljnik tovaf Horvat Martin Na tej seji so čla| predvsem obravnavali naloge gasi^skj društev za vaio protiletalske zaščite, ' bo v nedeljo 20. t. m, na območju bodo* občine Go-rišnica in napravili plan ^ brvdoče dnevne in nočne vaje na obmof ni, sektoria. ki bodo kontrolirs^e ® štaba sektor?a po vseh četah. Ob«?fl'' so bile dane naloge tečamikom, ki ' se udeležili tečaja v Medvodah ifl Ptuju, kako organizirati mladino za ^ stop s prostimi vajami za Mladinski o? 22. junija v Ptuju in gasilski festival, bo poleti v LiublianL e-i^ Ptuj, 11, aprila 1952 .PTUJSKI TEDNIK« Sran f)ramats^a sekcija IZUD Cirhilane je gostovala v Gori spi ici Člani dramatske sekcije Izobraževal- .^umetniškega društva iz Cirkulan so osvoboditvi prvič gostovali v Go- ^nicl v nedeljo 6. t. m. s Finžgarjevo ^arno »Razvalina življenja«, ki Je po ^oji vsebini živa slika življenja in Lzrner slovenskega kmeta. pramatska sekcija v Cirkulanah Je ig takoj po osvoboditvi mo^:no zaživela, .gj so bile Cirkulane že v bivši Jugo- llaviji kulturno zelo razgiban kraj z jjjorno kulturno tradicijo. Po nekaj [etih je delo zaspalo, v zadnjem času se je zopet razgibalo in dalo Cirku- lanam zopet tisto mesto, ki jim po vsem jjeKdanjem delu in doseženih uspehih pripada. Pod spretno režijo tov. Bračlča Mirka jO pripravili Finžgarjevo »Razvalino življenja«, ki je v domačem kraju žela priznanje tistih, ki imajo smisel za ljultumo delo in napredek na našem podeželju in se živo zanimajo za dvig l5ultumega nivoja svoje vasi, predvsem pa haloškega človeka, ki še ni našel prave poti in še ne čuti prave potrebe po lastnem izpolnjevanju. Izobraževalno ijru-štvo v Cirkulanah se s svojimi vo- ijilnimi člani tega dobro zaveda in za- radi tega tudi posveča vso skrb Ijud- ,1(0 Izobraževalnemu In vzgojnemu jinotru v obliki predavanj v ljudski univerzi, tečaju angleškega jezika in o^skemu udejstvovanju. Prvi nastop dramatske sekcije v Go- riinici je navdušil vsakogar, ki je pri- jel na predstavo. Saj je obče ljudska Icritlka najboljša in najobjektlvnejša, lier nima pri tem nihče kakšnega po- sebnega interesa, da bi zanikal to, kar ]e, ali pa prikazal drugače, kakor je bilo. Zato sem prepričan, da bo pri- hodnje gostovanje napolnilo našo dvo- rano do zadnjega prostora, kar bi ver- jetno tudi tokrat bilo, če ne bi nasto- pile ovire, katerih ni nihče predvideval. Režiser je pravilno ocenil sposobno- sti posameznih igralcev in v tem smislu tudi razdelil vloge tako, da je v osno- vah bil vsak igralec kos svoji vlogi in jo rešil tako, da je igra v celoti naj- boljše uspela in zapustila pri gledalcih globok vtis. Ocenjujoč posamezne vloge, bi lahko rekli, da je bil Urh (Bračič Mirko) osrednja oseba, ki je ves čas držal Igro na primerni višini, v mnogih prizorih pa celo vidno izstopal. Posebno močan je bil v drugem dejanju, ko dožene in se prepriča, da Lenka zares pije. V kretnjah, mimiki in doživetem pred- našanju je popolnoma odgovarjal Urhu, nekoliko je motila le njegova maska, H je bila za starega Urha premlada in govora, ki je v nekaterih karakter- nih primerih preveč mladostno zvenel. Lenka (Bračič Viklca) je uživala splošne simpatije gledalcev. Njeno igranje je bilo doživeto, vse se je tako razvijalo, kot da je Lenka resnična Lenka. Mo- goče bi rahlo stopnjevanje v 2. in 3. dejanju Lenko prikazalo v še boljši igralki. Martin (Plohi Anton) je svojo vlogo v glavnem dobro rešil. Zdi se mi. da je kot Lenkln mož nekoliko premalo razgiban in naraven. Najmoč- nejšega se je pokazal v zadnjem deja- nju, ko se odpravlja. Tudi jezikovno «e mu je poznalo še nekoliko haloško narečje. Tona (Jurgec Mimika) je svojo vlogo prav dobro podala — doživeto in naravno. Vloga ji je pristojala, mo- rala pa bi biti nekoliko osomejša zla- sti pri prizoru ob vodnjaku, ko jo hoče Ferjan objeti. Kot pojava na odru pa je bila prav simpatična. Sirk (Cvetko Jože) je vlogo pijanca mestoma odlično podal, na nekaterih mestih pa je malo pretiraval. 2e iz psihološkega vidika vemo, da se pijanec ves čas ne ziblje, ker hoče pokazati In prepričati okolico, da je trezen. V splošnem pa ga je po- dal z mnogimi svojstniml kreacijami. Potovka (Plohi Ana) je bila odlična odrska figura. Najboljši njen prizor je bil vsekakor pri žganjarni, ko pije in pravi, da bi bilo v njej polovico manj življenja, če žganja ne bi bilo. V iz- govorjavi pa je bila na momente le nekoliko premalo jasna in razumljiva, Ferjan (Bračič Ivo) je kot postava od- govarjal, v njem pa Je bilo premalo ljubimca, premalo prepričevalen, nje- govo zafrkavanje pa bi moralo imeti več ironične primesi. V splošnem pa lahko rečem, da je vlogo dobro rešil. Kaj lahko povzamemo iz gostovanja te igralske družine? Predvsem to, da je potrebno za gostovanja temeljitega in skrbnega podrobnega dela. Dokler stvar ni toliko zrela, da igralci doži- veto igrajo, ne smemo gostovati, ker si na tak način samo onpmogočimo bo- doča gostovanja — ljudje ne pridejo več k predstavam. Mislim, da je pred- stava le takrat na primerni višini, ka- dar nudi gledalcem primeren kulturni užitek, kadar poslušalce vzgaja In ple- meniti. To pa je mogoče doseči le te- daj, kadar je igra kvalitetna in kadar poslušalci sodelujejo in doživljajo z odrom. Takrat tudi gledalci z zadovolj- stvom zapuščajo naše gledališke pred- stave. Clrkulančani so v tem pogledu ob- činstvo vsestransko zadovoljili. Proti vsakemu pričakovanju so bili tudi je- zikovno na dovoljni višini, kar Je pri naših Haložanlh vsekakor največji problem. Iz vsega tega lahko sklepa- mo, da Je posvetil režiser izgovarjavi in pravilnemu knjižnemu naglaševanju vso skrb. Dramatski sekciji ob njenem nastopu čestitamo in pričakujemo tudi od osta- lih društev in organizacij, ki delujejo na kulturnem področju, da je potrebno 7,a vsako predstavo temeljitega dela in mnogo vaj, če hočemo, da bo oder postal druga šola za oblikovanje in vzgajanje našega človeka. e-Ič »Via mala« na odru pri Tomažu Igralska družina Izobraževalno-umet- niškega društva pri Tomažu je upri- zorila preteklo nedeljo dramo >Via mala«. Predstava se je začela eno uro po napovedanem času pred nabito polno dvorano, ki pa gledalcev nI zadovoljila. Uspela je proti pričakovanju precej slabo. Prvo, kar je treba grajati je to, da igralci niso znali teksta na pamet ter je bilo slišati šepetalca celo do zadnje vrste. Tudi scena je bila slaba. Gotov napredek pa so pokazali v jezikovnem pogledu. Najbolje je od igralcev rešila svojo vlogo Silvia. Tudi Andrej in Nikolaj sta zadovoljila. Ostali igralci pa so od časa do časa podali ustrezno Igro, med- tem pa večkrat čisto odpovedali. Pri Tomažu imamo mnogo nadarje- nih Igralcev ter bi drama lahko bila boljše odigrana. Zato pa potrebujemo dobrega vodjo in malo več poguma. CM V Središču so zaključili večerni gospodinjski tečaj Večerni gospodinjski tečaj v Sredi- šču za dekleta in žene, ki zaradi dnevne zaposlitve niso mogle prisostvovati rednemu dnevnemu gospodinjskemu tečaju, pod vodstvom tov. Kočevar Anice, Je bil zaključen z lepo uspelo prireditvijo z različnimi točkami ter s čajanko v nedeljo, 6. aprila t. 1. Tečaj je obiskovalo okrog 25 deklet, trajal pa je skoraj en mesec. Sedaj pripravljajo v Središču gospodinjski tečaj za dekleta iz središke nižje gim- nazije, kar predstavlja vsekakor po- hvale vredno pobudo. Šahovski turnir za prvenstvo Leskovca Šahovska sekcija Izohraževalno-umet- niškega društva v Leskovcu je priredila turnir za prvenstvo Le^ikovca, ki je v glavnem že odigran Po dosedanjih re- zultatih je dosegel naiveč zmag Meško L, sledi mu pa Meško C, Novoustanovljena šahovska sekcija ni- ma še lastnih šahovnic in si jih tudi ne more nabaviti, ker nima nikakršnih sredstev To je velika ovira za širjenje šaha med širše sloje mladine. Zato pa pričakuje vsaj nekolikšne pomoči od okrajnega odbora ljudske prosvete, ki je v preteklem letu mnogo žrtvoval za dvig šaha v Ptuju, Leskovški šahisti so pripravljeni igrati s sosednimi šahovskimi skupinami in jih vabijo, da skupno določijo kraj in čas igranja. Ormoški je t^dina delovna orjianizacija na svojem podroejn Kakor je znano, vlada v Ormožu v zadnjih letih v društvenem življenju veliko mrtvilo. Vendar je v zadnjih mesecih na telesnovzgojnem polju na- stal razveseljiv polet in se je začelo s sistematičnim delom. Ustanovni občni zbor TVD Partizana ni pomenil samo spremembe Imena, ampak začetek res novega dela In duha v organizaciji. Telesna vzgoja ima v Ormožu veliko tradicijo Izpred vojne. Kljub temu je po zaslugi nedelavnlh odbornikov in brezvestnih vaditeljev v zadnjih letih zamrla vsaka aktivnost, če Izvzamemo dokaj nenačrtno Izživljanje v nogo- metu. Pripomniti je treba, da so za telesno vzgojo dani v Ormožu vsi ma- terialni pogoji, saj razpolaga društvo z domom, v katerem je zelo lepa telo- vadnica in prosvetna dvorana, z nogo- metnim igriščem ter letnim telovadi- ščem. V zadnji jeseni pa je nastal v društvenem življenju temeljit pre- okret. S prihodom nekaterih novih va- diteljev je delo v telovadnici oživelo, reorganiziral se je tudi upravni odbor in uspehi niso izostali. Prvi zunanji znak novega življenja je bil uspel smučarski dan, katerega se je udele- žilo 54 tekmovalcev. Preteklo soboto pa je TVD »Partizan« Ormož izvedlo telovadno akademijo, na kateri je pokazalo uspehe dela v telovadnici v zimski sezoni. Akademija, katere spored je obsegal 16 točk z 88 nastopajočimi, pomeni vsekakor za mlade telovadce znaten uspeh. Čeprav so bili nastopajoči večinoma začetniki, so pokazali dokajšnjo stopnjo uvežba- nostl, gibčnosti In obvladanja svojega telesa. Uspeh akademije je seveda v največji meri zasluga požrtvovalnega vadlteljskega zbora, ki ga sestavljajo tovariši in tovarišlce Bedrač, Novnko- va, Meškova, Šterman Kovačič, Vau- potič Marija in Ferdo. Vaditelj skl zbor je Istočasno tudi porok, da bo društve- no delo tudi v bodoče uspešno. Le- tošnjo jesen pa bo društvo pridobilo še nekaj dobrih vaditeljev s tovariši ki se vrnejo Iz JLA. Za letošnje leto Ima TVD Partizan obširen načrt strokovnega dela. Izvesti namerava društveno tekmovanje v va- jah na orodju in se z nekaterimi vr- stami udeležiti tudi okrožnega prven- stva, organizirati letni nastop, povezan 2 vrsto tekmovanj v nogometu, odboj- ki, namiznem tenisu in igrah za pio- nirje, sodelovati na mladinskem dnevu v Ormožu, tekmovati v ljudskem mno- goboju, organizirati Titovo šfafeto na svojem sektorju in izvesti plavalni dan. Posebno pažnjo polaga TVD Partizan tudi na predvojaško vzgojo svojega članstva in bo zato v mesecu aprilu skupno s predvojaško vzgojo Izvedlo orientacijski tek za vse oddelke ter tudi v bodoče gojilo vse prikladne oblike predvojaške vzgoje svojega član- stva. V okviru društva deluje tudi no- gometna sekcija, ki je v letošnji sezoni že odigrala svojo prvo tekmo z mo- štvom JLA Ormož. Na žalost pa Je TVD »Partizan« Ormož pri svojem delu precej osam- ljeno in ne uživa dovolj podpore in razumevanja pri raznih lokalnih fak- torjih In množičnih organizacijah. Te bi se morale zavedati, da je — žal — TVD »Partizan« trenutno edina orga- nizacija v Ormožu, ki aktivno in tudi uspešno dela na napredni vzgoji naše mladine in bi jI morale nuditi vso možno podporo. Vč. NOVE KNJIGE Koncem tega meseca bo Cankarjeva založba izdala roman Jack London: DOLINU MESECA Jack London. Malokateri izmed tujih pisateljev je pri nas tako v čisllh kakor Američan Jack Loftdon. Nje- gove knjige smo vneto prevajali in celo ponatlskovall, tako da skoraj nI pomembnejšega Londonovega dela, ki ga slovenski bralec ne bi poznal in vzljubil. (Klic divjine. Zgodbe z južne- ga morja. Dolina meseca, Martin Eden, Železna pota, Jerry z otokov, Bell oč- njak Itd.). Privlačnost Londonovlh zgodb izvira nedvomno iz tega, da je večina od njih izpisana takorekoč na- ravnost iz življenja. Ohranile pa so svoj mik ne samo zato, ker živo in sli- kovito opisujejo razsežnost ameriškega sveta, ker dihajo zdravo romantiko in vznemirljivo eksotlko, ker izpovedu- jejo voljo do življenja, ampak nemara zato, ker je poglaviten junak vseh teh zgodb takolmenovani mali človek: de- lavec, mornar itd. Zato je postal Jack London, ki Je sam izšel iz osnovnih plasti ameriške družbe, glasnik zatira- nih in ponižanih in proletarci po vsem svetu so ga sprejeli za svojega. Dolina meseca je roman o dveh mladih ljudeh, ki se skozi najhujše življenjske težave skušata prikopati do notranjega miru in blaginje. Ob njuni zgodbi zaživi v svojevrstnih barvah pisateljeva rodna dežela Kalifornije. V vsej svoji tipičnosti je opisano življe- nje delavcev v obmorskem mestu, nji- hova črna revščina In trdi boj za kruh. Roman pa je hkrati slavospev narav- nim lepotam Kalifornije, morju in sreči, ki sije samo Iz ljubezni resnično čistih človeških src. Poglavitna pisateljeva namera v tem romanu je podati podobo močnega svetlega življenja, ki se kljub tolikim zoprnostim in nasprotovanju sovražne izkoriščevalske družbe v značilnih »Pomenki o kmetijstvu« Ing. A. PetričIč je v srbohrvaščini napisal v prav prijetnem in poljudnem slogu knjigo z gornjim naslovom. To knjigo sta v slovenščino prevedli Veia Pire In Beta Hudales. To je že tretja Izdaja te knjige, kar je pač najboljši dokaz o njeni Izredni zanimivosti. Ing. Petričič prikazuje razvoj kme- tijskih kultur po vsem svetu. Iz njego- ve knjige zvemo s čim se ljudje hrani- jo, kako si pridobivajo rastlinsko hra- no v posameznih deželah In dobah, ka- ko potujejo rastline po zemeljski obli, kakšni boji so blll potrebni preden se je pri nas uveljavil krompir (in tudi druge hranilne rastline) kot človeška hrana. Na zanimiv, poljuden način nas pisec seznanja z mnogimi zanimivimi podatki iz dosedanjega razvoja kmetij- stva. Obenem nam pa — in tudi to je važno — nakazuje tudi nadaljni raz- voj poljedelstva v bodočnosti. S slika- mi opremljena knjiga ima 116 strani in stane le 26 din. V Središču ustanavljajo brodarsko društvo Po ptujskem okraju in sploh v Slove- niji je znano, kako velik uspeh fe do- seglo Avto-moto društvo v Središču s tem, da je izšolalo veliko število vozačev motornih vozil. Temu društvu Ljudske tehnike se bo v kratkem pridružilo še brodarsko dru- štvo. Pred kratkim ustano/ljen iniciativ- ni odbor je že nabavil motor za mo- torni čoln ter pripravlja vse potrebno __...i.________ J___ ameriških razmerah le uveljavi, izra- ziti priznanje takšnim človeškim kva- litetam, kakor so tovarištvo, zvestoba, plemenitost. In spesniti novo, svojo variacijo na prastaro temo o človeko- vem hrepenenju po miru in sreči. Knjiga Je tiskana na lepem belem papirju, kartonlrana in opremljena z elegantnim ščltnlm ovitkom ter obsega 360 strani. Roman: Jack London, Dolina meseca, ki izide koncem tega meseca, se bo prodajal po din 260.— ter se na- roča pri Cankarjevi založbi v Ljub- ljani, poštni predal 41. — Cankarjeva založba, Ljubljana. ★ »Gospodinjski nasveti« Nažl domovi in naša stanovanja že vedno niso takšni, kot bi mogli in mo- rali biti, da bi res služilj prijetnemu, udobnemu in sodobnemu bivanju. Vzro- kov je več. Poleg naše gospodarske za- ostalosti, premajhnega izkoriščanja teh- ničnih spopolnltev in raznih i^ustev drugih narodov, je pač glavno premalo upoštevanja in naglaševanja važnosti udobnega, sodobnega stanovanja. Pri tem niso važne samo stavbe in "poedlnl stanovanjski prostori, njihova razpore- ditev ter higienska zidava, temveč še nešteto prav malenkostnih ureditev« ki se dado že danes vsepovsod uvesti ter izvesti ter s tem že dan^s, pod danimi pogoji, izboljšati naSo stanovanjsko kul- turo v smislu večjega udobja in prijet- nejšega bivanja v že obstoječih stano- vanjih. Da bi se v tem pogledu vsaj delno stanje izboljšalo, je založba »Kmečka knjiga« izdala 296 strani obsegajoče knjigo »Gospodinjski nasveti«. V tej praktični in koristni knjigi je nešteto lahko izvedljivih nasvetov za prijetno in udobno ureditev stanovanj. Gre za pravilno razporeditev prostorov, za pra- vilno Izkoriščanje in opremo prav vsa- kega kotička. Z malo dobre volje se v vsakem stanovanju s še toliko raznimi nedostatkl da marsikaj Izboljšati, popra- viti In urediti. »Gospodinjski nasveti« nam bodo v tem pogledu prav koristni pomočnik, saj nas poučijo o vsem, kar moramo vedeti o stanovanju, njegovi opremi in vzdrževanju, o razporeditvi In Izkoristitvi prostorov, o pospravljanju in čiščenju stanovanja, raznih vrstah raz- svetljave, ogrevanja ter izkoriščanja elektrike v gospodinjstvu. Knjiga nam nasvetuje "^tudl o stranskih prostorih, dvorišču, smetišču ter gospodarskih po- slopjih. Poleg nasvetov, kako si uredimo so- doben, prijeten dom, da se bo družina rada zbirala v njem ter našla po napor- nem delu prijeten oddih, razvedrilo in počitek kot pripravo za nabiranje novih sil za novo delo, nam knjiga v drugem delu govorj o obleki. Tu je vse popi- sano, kar moramo vedeti o blagu in obleki, da bomo trpežno, okusno in delu primemo oblečeni. V tretjem delu pa navaja knjiga r.e- šteto praktičnih navodil in nasvetov o pranju, člčenju madežev, likanju, ma- šenju in krpanju, o obutvi itd. Prav na koncu pa je po abecednem redu r^zn'^- rejenih mnogo drobnih Kospodin.isk!h nasvetov, ki naj pomagajo zlasti mladi gospodinji iz neštetih zadreg, ki iih je v vsakem gospodinjstvu na pretek. Knjiga je bogato oprem"! i en? ? sliki- mi, ki ponazorujejo besedilo, te- bo '7. popolnila vrzel, ki se ie že la. Dobite jo v vseh orodai^^nn'^ '"'tV'jsr::h __— 4._________TA^rO Obvestilo Mestne tkalnice in barvarne Nasproti mestnega živilskega trga ima podjetje Mestna tkalnica in barvarna svo- jo poslovalnico. Koliko važnost predstavlja uslužnostno delo tega obrata in poslovalnice nam po- ve dejstvo, da da letno preko posloval- nice v barvanje, kemično čiščenje in pranje vse vrste tekstilnih artiklov preko deset tisoč prebivalcev mesta in oko- liških krajev, kar predstavlja za naš okraj visoko število. Velike odgovornosti svojega dela se podjetje tudi v celoti zaveda ter stremi za tem, da izvršuje dela čim ceneje ob stalnem zboljšanju kvalitete svojih uslug. Zaradi tega je tudi lep del časa na se- stankih posvečen delu barvarne in po- slovalnice. V zadnjem času je podjetju tudi uspelo odpraviti razne pomanjkljivo- sti in slabosti, ki »o bile bodisi v evi- denci uslug, ali pa v njih kvaliteti. Čim- boljše izvrševanje dela pri čim nižjih cenah je zadana naloga kolektiva, ki jo hoče v najkrajšem času izvršiti. Ker pa ima poslovalnica v zalogi Se mnogo nedvignjenih stvari iz 1950. in 1951, leta, obvešča vse interesente, da te predmete dvignejo najkasneje do 1, maja t, 1,, ker bo po tem datumu podjetje iz- vršilo komisijsko razprodajo stvari, ka- terih lastniki ne bodo do tega datuma dvignili z odgovarjajočimi bloki. Podjetje bo odstranilo stari del bar- varne za poslovalnico, v katerem je pre- cej gradbenega materiala. Kdor bi želel na cenen način priti do gradbenega ma- teriala, lahko prevzame rušenje in dobi zato ves material. Interesenti za ta ma- terial kakor tudi ev. kupci kurilno- cevnega parnega kotla z 12 m' kurilne površine in sedmimi atmosferami pritiska, naj se obrnejo na direktorja podjetja, tov. Alberta Maučiča. Poslovalnica kemične čistilnice in bar- varne je odprta vsak daa od 7. do 12, in od 13. do 16, ure. Pohvala ptujskih filatelistov Na 3, rednem občnem zboru dne 30. marca t. 1. je Fllatellstlčna zveza Slovenije podelila pohvalo Filatellstič- nemu društvu Ptuj. Od 44 podružnic Zveze je bilo pohvaljenih le osem in med temi tudi ptujska. Električna luč brez žarnic v nekem ameriškem laboratoriju so iznašli nov način pridobivanja električ- ne svetlobe. Nova svetloba bo prihajala mesto kot do sedaj iz žarnic ali cevi, iz plitvih posod ter se bo razlikovala od svetlobe, ki prihaja iz fluorescentnih cevi, plinskih svetilk ali sveče. To bo do neke mere «hladna svetloba«, ker bo tvorila veliko manj toplote kakor seda- nja električna svetloba. Bistvo nove luči je v mešanici fosfor- ne snovi ali druge snovi, ki razširja svetlobo, s plastiko, ki ne prevaja elek- tričnega toka in ki je na površini nama- zana s steklom nove vrste, ki prevaja električTii tok. Na fosfor in plastiko je položen še tanek kovinski listič. Pola električne napeljave se vežeta na ta ko- vinski listič in stekleni prevodnik. To >iO v glavnem tudi bistveni elementi tako zvanega električnega kondenzatorja in luč, ki s tem nastane, bi lahko nazivall tudi svetlobni kondenzator. Luč nastaja le z izmeničnim tokom. Nova luč daje izredno mehko svetlobo ter je posebno primerna za dekorativne namene. Svetloba ustvarja vtis, kakor da bi prihajala z neba. Srečni dobitniki premij 28. kola Državne loterije v 28. kolu je zadela glavno premijo din 800.000 Seleši Ilonka, gospodinja v Zrenjaninu, 500.000 din sta zadela Ta- sevski Taso, študent iz Ljubljane, in Jašar Mustafa, delavec iz Skoplja. Po 300.000 din sta dobila Sojie Ramo in Saldžioska Ilonka iz Prilepa, 200.000 din Pa Djakovič Rade, uslužbenec iz Splita, v zadnjem kolu je bil ljubljenec sreče tudi France Ivnik. uslužbenec kurilnice drž. železnic v Mariboru, ki je dobil 50.(^ din. Nič ne vemo, če se ne bo sreča v 29, kolu, ki bo žrebano 18. in 23. aprila, _____'t- ____ Di...:x___- OF na Polenšaku za Primorsko Tudi na Polenlaku smo zbirali za pri- morske ponesrečence. Učitelj stvo je zbralo pri šolski mladini 1050 din, na tečaju prve pomoči je bilo zbrano 450 din, Osvobodilna fronta Polenšak 593 din, skupno torej 2093 din. Valenčič Andrej Iz Polenc je sam prispeval 100 din. v Leskovcu so igrali »Doktorja« v nedeljo 6. aprila t. 1, je igralska družina Izobraževalno-umet. društva v Leskovcu vprizorila Nušičevo komedijo »Doktor«. Sodelovali so skoraj vsi uči- telji leskovške šole ter je želeti, da bi tudi v naprej tako ostalo, ne pa da bi pustili igralsko družino samo brez pra- vega izobraževalnega vodstva. Na ta način bi se hitro vzgojili potrebni spo- sobni igralci tudi za težje vloge. Pri tej igri je že prišla do izraza boli- ša scenerlja kot doslej. Glavno vlogo je imel učitelj tov. Stropnik ter jo odigra! globoko in doživeto. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno ter je zahtevalo ponovi- tev, Mn, SKUD »Jože Lacko« — godba na pihala, priredi dne 19. aprila 1952 (v soboto) ob 20. uri KONCERT v dvorani Okrajnega gledališča v Ptuju. Izvajala se bodo dela domačih in tujih skladateljev. Vstopnice pri gledališki blagajni. Odbor. 0bv9sfj!o obrtnilioin Obveščamo obrtnike vseh strok, da IJodo javni sestanki za dokončno odme- ro dohodnine obrtnikom za 1, 1951 od 15 aprila dalje v sejni dvorani MLO Ptuj (II. nadstr.) Poudarjamo, da ve- lja ta objava tudi za okoliške kraje oz. teloten okraj, ker javne razprave ne bo- lo po sektorjih kakor za leto 1950, tem- neč skupno po strokah in po sledečem fedu: Dne 15. aprila 1952 od 8. ure dalje za Redeče stroke: brivci, dimnikarji, lon- čarji, vrtnarji, fotografi, slikarji, kam- noseki, slaščičarji, peki, mizarji, sodar- ii, kolarjl, tesarji,^ Žagarji in vsi ostali obrtniki, ki spadajo v lesno stroko. Dne 16. aprila 1952 od 8. ure dalje za sledeče stroke: čevljarji, sedlarji, for- barji, jermenarji, bičevnlkarjl, kovači, I liehanlkl, ključavničarji, kleparji, urar- ti in vsi ostali obrtniki, kateri spadajo v kovinsko stroko. Dne 17. aprila 1952 od 8. ure dalje za ! «ledeče stroke: krojači, šivilje, pletilje, J 'klobučarji, dežnikarji, vulkanizerjl -n ! "Jlinarjl. ' To obvestilo velja kot javni razglas, ' se davčni zavezanci ne bodo obve- ^•^ali individualno. , OLO Ptuj, pov. za financc. ) Izkopal je belega krta j Pri kopanju vrta je izkopal tov. K. Iz «redkokdaj opaženega sivkasto- I krta z močnima prednjima šapa- ma in drobnim, šiljastim rilcem. Nad t ^'^fkom je Imel rumenkasto žametasto < "^fzno. i ♦ ^ OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ: , . ^»^a 16. aprila ob 20. uri: Caric Gol- ^Hi »Lažnik«, veseloigra v dveh deja- , r|[h (šestih slikah). Režija Edo Verdo- ( režiser SNG v Mariboru k. g„ sc^- [Vlado Rljavec iz Maribora. Sodeluje h k^ster in sekstet SKUD »Joie Lacko< 3 ^ J^tuja. i 20. aprila ob 15. uri: Carlo J ^'^l^ni: »Lažnik«^ Desetič. i g ^^Podaja vstopnic pri gledališki bla- fS^^- od 15. do 17. ure, ob nedeljah ia jjJ^ikih od 9. do 11. ure ter eno uro Stran A »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 11. aprila 1952 Odgovori dODlsnlkom ZE Narapliej V. F. iz Janžkega vr^a, ki je ogovarja! in zasmehoval ZE med kopači, razkrinkajte na sestanku čla- nov ZE kot razbijača ZE. Verjetno ga bo to spametovalo, če je to napravil že večkrat, opišite, kako škodo vam je sicer že povzročil v ZE, da ga bomo razkrinkali pred širšo javnostjo. Za škodljivo delovanje v ZE se bo v tem primeru seveda moral zagovarjati. OPO Vid: V članku se ne vidi, kakšne obveznosti je prevzela tamkajšnja OPO za to, da se dosedanji pojavi pri KLO Vid ne bodo ponavljali, da bo KZ bolj uspevala in da bodo v nove občine izvoljeni res ljudstvu predani, napredni in borbeni državljani. Pošljite nam do- polnilne podatke, da bomo lahko čla- nek objavili. GS. Zagajiči; Binbanova kritika vas ne bi smela tako prizadeti. Njegovo od- prto mnenje o vašem delu na odru ni vzelo zaupanja vašim gledalcem, kot to sami trdite. Ko boste zopet nasto- pili, nam opišite nove uspehe. HV. Cirkovcii Vest o dogodku v zadruž- ni gostilni 1, IIL t. 1, je po naši krivdi zastarela. Verjetno so se možakarji medčasno spametovali in ni več po- trebno, da bi o njihovi užaljenosti in rogovilavosti razpravljala širša javnost. Pričakujemo še več vaših dopisov, Inc. Cirkulane; Vašega dopisa brez pod- pisa nismo porabili za tisk, temveč smo ga odstopili v preveritev našemu stal- nemu dopisniku iz Cirkulan, Glede na domnevo, da dobro poznate razmere v svoji okolici, vas vabimo, da se ob priliki oglasite v uredništvu zaradi dogovora o dopisovanju, K. T. Majšperk: Naprošamo vas, da nam večkrat sporočite novice iz Majšper- ka, da bodo naši bralci-kmetje in kme- tijski delavci vedeli, kaj delajo delavci in delavke v industrijskem Majšperku, Vsem dopisnikom v okraju; Kot navadno spomladi in poleti, ko začne delo, se tudi sedaj občuti, da manj pišete. Delo na podeželju in v obratih vzbuja ne- šteto problemov in njih rešitev. Spo- ročajte nam o vsem, kar Je v vaši okolici zanimivega za bralcc časopi- sov, Ob opravkih v Ptuju se oglasite v uredništvu zaradi dogovora o se- stankih dopisnikov, o pisanju in osta- lem. Sel. Janžki vrh: Pišite nam, kako so tam- kajšnji vinogradniki obdelali vinograde, kdo Je že končal kop in ostalo delo in kdo Je zaostal ter čc se množične organizacije brigajo za pomoč vino- gradnikom, ki ne zmorejo dela in ni- majo sredstev, da bi najemali kopače. Inc. Nova vas; Saljivka o »klofuti« ni za Javnost, ker Je Izključno osebnega pomena. KF. Dornava: Ob opravkih v Ptuju se oglasite v uredništvu. Dobrodošel bi nam bil članek o delu KZ v I. četrt- letju in o uspehih, FZ. Ormož: Prosimo vas za sporočilo, kako deluje kemična enota PLZ, ki je lani uspešno končala strokovni tečaj. Te dopolnilne podatke rabimo za ob- javo vašega prvega članka. Tov. V.-Č. iz Ormoža prosimo, da nam pošlje dopise tudi iz drugih področij življenja v Ormožu ter da se ob pri- liki prihoda v Ptuj oglasi v uredništva. NK „I)rava^ pred novim poletom Na lanskoletnem občnem zboru NK »Drave« je članstvo izvolilo maloštevil- ni, toda agilen in čvrst upravni odbor, ki si je postavil nalogo reševati pro- blem nogometnega, kakor tudi ostalega športa ne samo v Ptuju, temveč v ce- lem ptujskem okraju. Kot osnovno je bilo najprej rešiti finančno vprašanje, v katerem se je klub nahajal, Z organizacijo tombole in zimske veselične prireditve je odboru uspelo zagotoviti potrebna finančna sredstva za tekmovanje v letošnjem letu in za ureditev igrišča, ki je kot znano na eni strani že obdano s plotom. Tu- kaj se mora klub zahvaliti tudi pod- jetjem, ki so pravilno razumela razvoj športa in klubu pomagala s finančnimi sredstvi. Razen tega je uprava kluba nabavila manjkajočo opremo za nogo- metaše. NajvažnejSa naloga, ki si jo je uprava kluba postavila, pa je prevzgojiti no- gometaše NK »Drava« v vredne šport- nike naše socialistične družbe, S skup- nimi sestanki igralcev z odborom, zim- skimi treningi v telovadnici in s pre- davanjem nogometnih pravil s strani ptujskih nogometnih sodnikov je uspeh dosegla. Igralce pa, ki se niso držali obvez, ki so jih dali upravi kluba, ki se niso podvrgli disciplini in navo- dilom kluba, ali ki tudi v privatnem življenju niso živeli športnilm dostoj- nega življenja, pa kaznovali. Tako so bili trije igralci kaznovani z opomi- nom, eden s pre^vedjo igranja za dobo 3 mesecev, eden pa je bil izklju- čen. S tem je NK »Drava« pokazal, da ne trpi v svojih vrstah nedisciplinira- nih in nevrednih športnikov. Na osnovi pisma CK KPJ, ki je na- šemu športu prineslo nove smernice za bodoči razvoj fizkulture oz. športa in katero je uprava kluba skupno z igra- či preštudirala, si je klub postavil nove naloge. Te so: omasoviti fizkultumo življenje, vzgajati športnike, predvsem mladino, opustiti profesionalizem itd. Glede na te smernice je uprava kluba sklenila ustanoviti mladinsko moštvo in poziva vse mladince, zlasti delavsko mladino, da se vključi v to moštvo. V svoje vrste je sprejela tudi rokometni klub »Petovia« iz Ptuja, ki ga sestav- ljajo po večini mladinci — dijaki — in ki so dosedaj bili brez pravega in trdnega vodstva. V programu je tudi ustanovitev ostalih športnih sekcij in uprava kluba vabi vse, ki imajo veselje do športa, zlasti pa mladino, da se vključi v društvo. Vsakemu so vrata odprta, toda od vsakega se zahteva red In disciplina tako na fizkultumem po- lju kot v njegovem privatnem življe- nju. To je predpogoj za vsakega šport- nika. Da bi se šport v našem mestu res odvijal na dostojni višini pa ni potreb- na s^o disciplina igralcev, temveč tudi odbornikov kluba in obiskovalcev športnih prireditev. Ne zadostuje samo disciplina igralcev, če se gledalci ob- našajo nedisciplinirano in s svojo ne- disciplino vplivajo na potek tekem, in mesto, da bi svoje tekmovalce bodrili na dostojen športni način, ravno občin- stvo večicrat začne z nedostojnimi izra- zi in vpadi Apeliramo na vse ljubitelje fizkulture, ki posečajo fizkultume pri- reditve, da se tam obnašajo dostojno, da bi mogli trditi, da ima Ptuj športno občinstvo. V letošnj«n letu bo NK »Drava« igrala v Nogometni podzvezni ligi za mariborsko okrožje, h kateremu spada tudi celjsko in prekmursko področje. V tej ligi bodo igrali večincana bivši člani II. slov. lige: »Tekstilec« iz Studencev pri Mariboru, »Kovinar« Store, »Kovi- nar« Maribor, »Rudar« Velenje, »Želez- ničar« Celje, »Fužinar« Guštanj, »Alu- minij« Stmišče, »Rakičan« in »Usnjar« Šoštanj. Prvenstvo prične 13. t, m. in igra na osnovi žreba NK »Drava« prvo tekmo proti »Fužinarju« v Guštanju. Kot predpriprave na to tekmovanje 6o bili zimski treningi v telovadnici in prijateljska nogometna tekma proti II. j moštvu »Železničarja« iz Maribora, ka- i tero je »Drava« izgubila z 2:1 in tekma j v nedeljo, dne 6. aprila 1952 proti II. \ moštvu NK »Branika« iz Maribora in j zmagala z 2:1. V tej tekmi je moštvo < nastopilo v pomlajeni postavi in so mladinci, ki so igrali v napadu, poka- t zali požrtvovalnost in smisel, manjka j jim samo še tehničnega znanja in ru- ( tine. Kot predtekmo so igrali mladinci NK »Drave« proti mladincem »Brani- ka«. Tekma se je končala z zmago mla- dincev »Drave« z rezultatom 2:1, Športniki mesta Ptuja želimo, da se NK »Drava«« drži smernic, ki si jih je postavil na občnem zboru, in ki si ^ jih je postavila uprava kluba in smo ^ prepričani, da uspeh ne bo izostal. Na igralce pa apeliramo, da se disciplini- rano odzivajo tem smernicam in navo- dilom. ♦ ] DRAVA (PTUJ) J BRANIK (MARIBOR) | 2:1 (2:0) ] Ptuj, 6. IV. 1952, Danes Je bila prija- ^ telj&ka nogometna tekma med domačo Dravo in rezervnim moštvom Branika, ^ Po boljši igri je zasluženo zmagala Drava * z minimalnim rezultatom, J 2e v začetku igre je Drava prešla v ^ napad, dolgo oblegala nasprotnikova vrata, dokler se Ji ni v 20. minuti po- ^ srečilo doseči vodstva po Peroševiču, 2e ^ v 23. minuti Je imela Drava priliko zvi- J šati rezultat, vendar Je Srdinšek zastre- ' Ijal enajstmetrovko. Stalni napad na < Branikova vrata Je prinesel uspeh šele - v zadnji minuti ] V drugem polčasu je Drava silovito ] napadla, vendar se je nasprotnik napada ] hitro otresel in igra je postala enako- i vredna. Branik je imel več od igre, saj mu Je uspelo tik pred koncem tekme < rezultat znižati na 2:1. Tekma je bila ena redkih, v kateri je ptujska Drava prikazala res lepo igro. V predtekmi sta se srečali mladinski moštvi obeh klubov. Tudi v tej tekmi so zmagali požrtvovalnejši mladinci Drave nad tehnično boljšimi in fizično močnej- ; šimi Branikovci, Edini gol je dosegel za domače Kovač Ciril, -ik V NEDELJO 12. T. M.: KOLESARSKO PRVENSTVO »SLAVKA SLANDRA« Kolesarski klub »Slavko Šlander« v Mariboru bo organiziral v soboto 12. aprila t, L ob 15. uri prvenstvo kluba na progi Maribor—Ptuj in nazaj. Obratna točka je na Kvedrovem trgu, kamor bodo prispeli kolesarji okrog pol 16. ure. Ljubitelji kolesarskega športa vljudno vabljeni k sprejemu kolesarjev! Rojstva, poroke in smrti v marcu 1952 Rojstva: dva dečka. Poroke: Somer Štefan, progovni de- lavec. Pragersko št. 17, okic.j Maribor, In Pihler Antonija, Sikole št. 58, okraj Ruj; Medved Franc, kmečki sin, Ple- terje, okraj Ptuj, in Klasinc Marija roj. Draškovič, posestnica v Mihovcih št. 1, okraj Ptuj. Smrti: Zumer Jožef, Zg. Jablane, umrl dne 3. marca 1952; Stopnišek Ma- rija roj. Šalamun, Sikole št. 16, umrla dne 2. marca 1952. * Mat. področje Gorišnica Rojstva: 4 dečki in 2 deklici. Poroke: — Smrti: Veselič LIza iz Male vasi (29 let) in Vučak Marija iz Moškanjc (72 let). ★ Mat. področje Ptuj: Rojstva: 55 dečkov in 33 deklic. Poroke: Cene Alojz iz Ptuja in OvHač Bibijana iz Ptuja, Cuš Anton iz Mez- gove in Muhič Ivana iz Dornave, Zgeč Franc iz Zamene in Cuš Angela iz Dor- nave. Smrti: Molnar Silvester, Muretinci; Goričan Franc, Podlože; Kavaš Marija, Crenšovci; Farkaš Matija, Vitomarci; Nemec Franc, Zetale; Cizerl Alojz, /e- lovlak; Vogrin Ferdinand, Trnovski vrh; Galun Rafael, Cermožiše; Gergeli Darko, Lendava; Stebih Jože, Juršinci; Božič Anton, Ptuj; Kranjc Franc, Dor- nava; Rižnar Marjan, Ptuj; Vočanec Slavko, Babinec; Solina Štefan, Bukov- ci; Zupane Franc, Ptujska gora; Sprah Anton, Gruškovje; Plohi Franc, Stojnci; Bolcar Jože, Spuhlja; Borko Franc, Her- manci; Kramberger Franc, Podvind; Potočnik Martin, Brstje; Cmila Martin, Grajenščak; Turščak Franc, Mestni vrh; Mar Antonija, Ptuj; Amuš Ivana, Ki- car; Vičnik Marija, Pacinje; Trojnko Frančiška, Rogoznica; Horvat Alojzija, Mestni vrh; Posel Verica, Kog; Dre- venšek Antonija, Sedlašek; Jukič Apo- lonija, Ptuj; Veisen&tein Avgusta, Ptuj; Lazar Jožefa, Selce; Kuntič Jožefa, Du- brava; Kolarič Pavla, Zg. Breg; Kle- men čič Ida, Zabovci; Korošec Roza, Bo- rovci; Toplak Ema, Grajenščak. Mat. področje Juršinci: Rojstva: 2 dečka in 2 deklici. Poroke: Stebih Alojz iz Juršinc z Markobič Marijo iz Sakušaka; Stebih Alojz iz Rotmana s Kokol Angelo :z Hlaponc, Smrti:' Kajnih Martin (75 let) iz G-r- linc; Šešerko Alojz (45 let) iz Kukave; Horvat Elizabeta (92 let) iz Mostja; Majcen Franc (62 let) iz Prerada in Hor- vat Peter (47 let) iz Prerada. Snaga je odločilen pripomoček Ing. z, E. k uspehu v svinjereii Večkrat imajo neuspehi v svinjereji svoj izvor v nesnagi pri svinjakih. Nesna- žni svinjaki so navadno leglo najrazlič- nejših bolezni. Umni svinjercici pa ne drže čistoče le v svinjakih, temveč tudi pri svinjah samih. Svinjak Je treba vsak dan očistiti, pod pa oprati. Pozimi Je treba poleg tega svinjak dobro nastlati s slamo. Posebno skrb je treba posvečati koritu. To je treba pred vsakim krmljenjem temeljito oprati, ker se na ostankih hrane razvija- jo škodljive klice, plesni in kisline. Svinje same vračajo vso skrb za nji- hovo snago najbolj s prirastkom na teži, kar Je bilo dognano s poskusi. Dvema paroma svinj iste teže in velikosti so dajali popolnoma isto hrano in so en par redno umivali, drugi pa ne. Po 36 tednih Je bila vsaka izmed redno umi- vanih svinj za 24 kilogramov težja od onih dveh. Mnogi naši kmetje smatrajo snago svinj za nepotrebno. Otroci, ki pasejo svinje, se veselijo, ko se svinje valjajo po blatu in gnoju ter jih opazujejo, ko živali posušeno blato pozneje drgnejo s kože, Živali s tako zanemarjeno kožo so nemirne, grizejo les ter ne marajo hrane. Svinje so v zadostni snagi le, če jih poleg rednega čiščenja svinjakov ter po- sebno korita še tedensko umivamo s čvrsto krtačo. V začetku se bodo živali temu nekoliko upirale, pozneje pa bodo v zadovoljnem miru čakale, da se delo opravL Pri obiskovanju mnogih socialističnih ter individualnih kmetijskih obratov v okraju sem ugotovil, da so ponekod v tem pogledu še silno daleč od stanja, ki bi ga lahko imenovali primernega. Zapuščeni in neočiščeni svinjaki, živali s po za prst ali še debelejšo plastjo blata na koži ne morejo ustvarjati pri- rastka na teži, kakršnega bi lahko. Če torej hočemo dvigniti našo svinjerejo na višjo stopnjo, da bo več donaSala, se bomo nujno morali sprijazniti z najele- mentarnejšimi vprašanji snage okrog in na živalih samih. ZAHVALA Delovnemu kolektivu in upravi Okraj nega avtoprevozništva v Ptuju se nai! prisrčneje javno zahvaljujem za vse raze globokega tovarištva ves čas zdrav, Ijenja moje težko poškodovane noge ^ uprave in kolektiva redno ze7kuRAv ptujski bolnišnici, ko so me člani upr^, ve in kolektiva redno obiskovali, poskrbeli denarno pomoč, me prevažaj na preglede in na vse načine skrbeli za moje čimprejšnje okrevanje. Bil sem v raznih podjetjih na po^. ročju naše domovine in bom vse svoj^ življenje postavljal ta kolektiv in upra, vo za zgled tovariškega odnosa in po. moči. Zahvaljujem se tudi zdravnikom predvsem primarijema tov. dr. Kuhar, ju Aleksandru in dr. Praunseis Karl^j medicinskemu in strežnemu osebj^j ptujske bolnišnice za vso skrb in po, moč, ki je koristila mojemu okrevanju Vasič Vitomlr, Ptuj POZORI NE ZAMUDITE! Žrebanje državne loterije bo 18, in 23, aprila. Vsaka srečka igra oba- krat, Se imate čas, da si kupite srečko, ki jo dobite v vseh ptujskih trafikah. Zadene vsaka četrta srečka, garantirano pa dobite dva dobitka, če kupite 10 srečk z zaporednimi končnimi številkami od O—9, Ptujčani so zadeli v marcu več kot pol milijona dinarjev. Ker je že mar- sikdo zavrgel izžrebano srečko. Vas opozarjamo, da jih pregledate le.po žrebni listi, ki je na vpogled v vsaki trafiki in v Narodni banki v Ptuju, Dvignite dobitke zadnjega kola! Mestni kino Ptuj predvaja od 22, do 30, aprija sledeč filme: od 22. do 24. aprila angleški film: »OČKA« od 25. do 28. aprila ameriški film: »SUNSET BOULEVARD« od 29. do 30. aprila francoski film: »MI OTROCI«. Vabilo Zveza sindikatov Jugoslavije - Okrajni svet v Ptuju sklicuje za dne 20. aprila 1952 svojo VIII. redno letno skupščino ob 8. uri predpoldne v sindi- kalni dvorani železničarjev v Ptuju. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Izvolitev: a) delovnega predsed- stva; b) zapisnikarja in 2 overo- vateljev; c) 3-članske verifika- cijske komisije; č) 3-članske kan- didatske komisije; d) 3-članske volilne komisije; e) 3-članske ko- misije za sestavo sRlepov i sklepov. 3. Poročilo verifikacij ske komisije, 4. Poročilo predsedstva. 5. Poročilo blagajnika. 6. Diskusija po poročilih. 7. Poročilo nadzornega odbora. 8. Volitve plenuma in nadzornega odbora. 9. Sklepi, 10. Razno, Okrajni sindikalni svei Ptuj Čestitamo! V soboto 5. aprila t, 1. ji promoviral na Medicinski visoki šol v Ljubljani za doktorja vsega zdra vilstva Predan Bojan iz Majšpcrka Opozarjamo vsakogar, ki bo šel če travnike, ki so last Mestne ekonomiji pri železniških delavnicah, da bo plača globo 100 din, ker so preko travnika p!> edinci napravili več poti v raznih sme reh ter s tem povzročili občutno škodi naši skupnosti. Mestna ekonomija ima na zalogi lepe cvetlice v lončkih in se proda jajo zo zmernih cenah. Cvetlice se bi jo v njenem lokalu na trgu, ali n ekonomiji, _ Mali Oglasi UGODNO PRODAM BUKOV-HRA STOV GOZD v izmeri 15f' oralov ' Strajni, KLO Podlehnik. Prenos last ništva je zagotovljen. Informacije P' kovaču Topolovcu v Podlehniku. PRODAM enoletne vegetativne lep kutina-sadne podlage, visoka, dobro sortna orehova drevesca iz drevesr-j ce, cepljeno trsje za brajdo itd. Ho čeva drevesnica-trsnica p. Juršind PRODAM kompletno rabljeno spaim' iz trdega lesa skupno z vložki ' madracami, kompletno kuhinisl* opremo, opremo za samsko sob'> vložki in madracami ter jedilnic Turin, Vičava 5a, Ptuj. PRODAM kromatično harmoniko ' 4-cevni baterijski radio (s cehake' jem). Skorba 5, p. Hajdina. PREKLIC. Preklicujem pomotoma rečene besede o zamenjavi radi' žarnice napram uslužbencem Radi' centra v Ptuju ter se jim zahvali' jem za opustitev kazenskega pregoH Kiseljak Matevž, Kungota. Prodam ali menjam tritonsko »Lub^; harmoniko, 3-krat uglašeno, in št' družine čebel za kravo ali stavbni po dogovoru. Naslov v upravi Najditelja notnega zvezka narodnih P smi z naslovom »33 moških in m^ nih ztx)rov« prosim, da zvezek v upravi lista. Klavirsko harmoniko z 80 basi prodam. Naslov v upravi lista. Strclcc Konrad jc »posojal« zadružni cement Strelec Konrad iz Stojnc je bil delo- vodja na gradbišču zadružnega doma v Juršincih. Neomejeno razpolaganje z dragocenim gradbenim materialom pa ga je spravilo tako daleč, da ga je Okrajno sodišče v Ptuju v marcu t. L obsodilo na eno leto zapora zaradi za- tajitve 1200 kg cementa, ki ga je »po- sodil« Kondrič Pavlu iz Kulcave (500 kilogramov), Horvat Francu iz Bodkovc (50 kg), Cuš Francu iz Gabemika (150 kilogramov) in Ceh Francu Iz Saku- saka (500 kg). Navedeni »odjemalci« so bili obsojeni na manjše kazni z odlo- žitvijo za eno ali dve letL Požar Anton iz Sel bo plačal nad 20.000 din za udarec po glavi Požar Anton iz Sel je 29, decembra lanskega leta brez povoda udaril na cesti v Lancovi vasi Murko Alojza ter mu povzročil pretres možganov. Murko se je moral zdraviti v ptujski bolniš- nici ter pozneje iti še na pregled v Ma- ribor. Požar, ki Je znan v okolici kot star pretepač, saj je bil že trikrat obsojen zaradi podobnih »kulturnih dejanj«, je pred kratkim pred Okrajnim sodiščem v Ptuju obračunal svoj napad na Murka ter postal dolžnik stroškov zdravljenja v višini 17.000 din, odškodnine Murku v višini 3000 din ter nekaj sto din pot- nih stroškov. Poleg tega bo še sedel 9 mesecev v zaporu ter ohlajal svojo podivjanost. Jakopič in Fras sta »raz- sojala« družinski prepir Ko se je nedavno Zavec Martin v Dolanah spri s svojo ženo, pač ni slutil, da bo to Jakopič Alojzu iz Budine in Fras Janezu iz Krekove 4 v Ptuju vzrok za obsodbo vsakega na 8 mes. zapora in po 500 din povprečnine. Ta dva sta se ob istem času pripeljala na kolesih mimo in ko sta videla prepir med Zavcem in ženo, Zavca napadla, ga pretepla ter mu prizadejala hude telesne poškodbe, da so ga morali pre- peljati v bolnišnico. 25. marca t. 1. jima je ptujsko Okrajno sodišče odmerilo navedeno kazen, ki bo verjetno pripo- mogla k njuni bodoči »nevtralnosti« ob podobnih primerih. Cene na pluiskem irgu v sredo 9, aprila 1952 za kilogram, liter ali komad Privatniki: čebula 60—70, čebul- ček 80—100, česen 100—120, fižol 30—45, gobe suhe 300, hren 40—50, jabolka 45 do 50, Jajca 6—7, krompir 14, kis do- mači 20, korenje 30, koruza 20, kaša ajdova 100, kaša prosena 50, moka ržena 35, moka koruzna 25, moka ajdova 40, moka enotna 45, moka bela 90, motovileč 100, maslo surovo 400, mast 250, mleko 20, meso suho 280, orehi 100—120, olje bučno 300, oves 30, purani 800—1000, paprika suha 500, peteršilj 30—40, pesa rdeča 20, perutnina 300—400, proso 30, pori 30, regrat 100, repa kisla 14, redkev 18, radič 80, rž 35, solata 120, solata endivija 60, suho sadje 50, smetana 120, sir 80, slive suhe 80, špinača 50, zdrob koruzni 40, zelje kislo 25, zelje v glavah 30, zaseka 200. Trg, podjetje Rožnik: čebula 46, cvetača 39, peteršilj 15, zelje kislo 20, prosena kaša 46, ječmena kaša 50, mešanica za kokoši 18, ajdova kaša 95, riž 320, olje 200, orehi 95, fižol 38—40. Mestna ekonomija: kaša ječ- mena 50—60, kaša prosena 46, pori 24, česen 60, redkev 5, peteršilj 22, jajca 6, mleko 20, ZAHVALA Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sočutja ob smrti našega očeta SVENŠEK FRANCA, čevljarja iz Lancove vasi in za vence ter spremstvo na zadnji poti na pokopališče pri Vidu. Zahvaljujemo se tudi ko- lektivu Čevljarske zadruge iz Ptuja in Sindikalni podružnici za vence. Bancova vas, 4. IV. 1952. Užaloščena žena .Marija, hčerka Cilka, sinovi Franc, Jakob in Maks B_ _ ■ ■■■■■RISiraBESSBBVHHnBE^ Naročait(> PTUJSKI TEDNIK! Nesreča nikdar ne počiva,.. Mar Jožetu iz Stmišča je pri delu s cirkularko dne 2. t m. priletel v čelo kos lesa ter ga občutno poškodoval. ★ Bombek Anton iz Stražgonjce si je pri padcu s kolesa v nedeljo 6. aprila sul levo roko pod komolcem. ★ S kolom je 4. t.-m. povzročil neznanec poškodbe na glavi Mlakar Emilu iz Sp. Brega pri Ptuju. * Roko in nogo si je pri padcu s sked- nja zlomila 5. t. m. Podgorelec Ana iz Krčevine. * Kost v zapestju si je pri sekanju dr" presekala 8. aprila t. 1. Menhard Kata- rina iz Vičave 24. ★ Sakelšek Helena i?. Narapelj si :e 1. aprila t. 1. poškodovala ključnico, ko je padla pri povratku iz vinograda. RADIO UUBLIANA, petek, 11. aprila 1952 5,50—7,30 Dobro jutro, dragi poslulalcij T2,00—17,00 Opoldanikt spored. 17,00 Napoved časa in domača porodila, 17,10 Glasbena medigra. 17,15 Tečaj anglešlc<^a jezika (ponovitev). 17,30 Na harmoniko igra Rudolf Pi- lih. 17,45 Radijska univerza. 18,00 Poje tenorist Anton Dermota, pri klavirju Hilda Dermota. 18,20 Za pionirje — J. Ribiače: MezinCek. 18,50 Glas- bena slika. 19,00—19,10 Oddaja Radia Jugoslavi- ja v nemškem jeziku na valu 327,1 m. 19,00— 19,30 Zabavna glasba. 19,30 Napoved «asa in po- ročila. 19,40 Zabavna glasba, vmes objave. 20,00 Egon Tome: Tedenski zunanje-poRtlčnt pregled. 20,15 \esele sloivenske narodne pesmi za ples in razvedrilo — Sodelujejo: Kmečki trio, Vaški kvintet, Božo in Miško, Avgust Stanko tn Komor- ni zbor Radia LJubljana. 21,00 ..Svet v satiri in humorju" — Oton Zupančič: Jerala (ponovitev). 21,20 W. A. Mozart: Godalni kvartet y C-duru K. V. 465. 22,00 Napoved časa in poročila. 22,15 Pregled sporeda za naslednji dan. 22,20 Lahka so- listična glasba — vmes ob 22,45—23,00 na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavije v poljskem je- ziku. 23,00 Zaključek oddaje. LIUBLIANA, sobota, 12. »prila 1952 5,30—7,00 Dobro jutro, dragi poslušalcil 12,00—17,00 Opoldanski spored. 17,00 Napoved časa in domača poročila. 17,10 N"arodne duete pojeta Danica Flltplič in Franc Ko- ren, s harmoniko spremlja Avgust Stanko. 17,30 Iz življenja enot JLA: sprehod po delavnicah JLA. 17,40 Melodije Lea Delibesa. 18,00 Urednikova bc- ležnica in pionirska poJta. 18,10 Glasba za ct- ctbane in pionirje. 18,30 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba). 19,00—19,10 Oddaja Radia Jugoslavija v nem^em jeziku na valu 327,1 m. 19,00—19,30 Zabavna glasba. 19,30 Napoved časa in poročila. 19,40 Zabavna glasba, vmes objave. 20,00 Atletika nekdaj in danes. 20,15 45 veselih m=nut 21,00 Prijetno zabavo. 22,00 Napoved časa in poročila. 22,15 Pregled sporeda za naslednji dan 22,20 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana, vmes ob 22,45—23,00 na valu 327.1 m: Oddaia Rad^a Jugoslavija v poljskem jeziku. 23,00 Za ples in razvedrilo. 24,00 Zrkl.iuček odda-e. • FOTOAMATERJU Prihodnjo soboto 19. aprila t. 1. ob 16. uri bo v zadružnih prostorih na Bregu-Ptuj občni zbor fotoamatcrskega društva. Občnega zbora sc sigurno ude- ležite, da bomo lahko takoj začeli z delom. Odbor.