Naročnina 0 »retrODjnfl®: »A leta K 2-50, V» leta K 5-—, celo leto K 10-— 0 BonJIjo:	, K 8-58,	„	K 7-—,	„ K 14-— 0 ML Inoiemstre:	,	fr. 4-20,	„	fr. 8-20,	„	fr. 18-80 0 Ameriko celo leto 3-25 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek dne 4. junija 1914. UrednlStVd^ fn upravništvo: Frančiškanska ulica štev. io, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat .deljeno mm vrsto enkrat io v. — Pri večkratnih objavah primeren pojiust.	
Štev. 23.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denaija se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slijce Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Grozodejstva mehikanskih ustašev: Po zavzetju luke Tampico so vjeli mehikanski ustaši šest španskih;
predsedniku Huerti udanih državljanov ter jih žive sežgali.
MILAN PUGELJ:
Boter.
Ko sem stopil s svojim birmančkom v cerkev, so bili že vsi botri zbrani. Stali so v dveh velikih vrstah, razprostirajočih se od vrat pa do oltarja. Pred njimi so se vrstili birmanci v novih oblekah in novih čevljih in gledali zardeli in vznemirjeni proti škofu, ki se je že sukal tam pred oltarjem.
Bil je visok, suh in siv mož. Visoka miklavževska kapa je delala njegov obraz veličasten.
Pričel se je ozirati po botrih. Izbral si je enega in rekel:
— Naštejte mi vi, katoliški mož, šest resnic!
Mene je izpreletelo. Zavedel sem se takoj, da sem šest resnic že davno pozabil in da se jih ne bi več spomnil, če bi tudi napel v.so svojo najboljšo voljo. Tako torej me lahko spravijo gospod škof v tako zadrego, kakoršne sem bil deležen še v tistih časih, ko sem platno prodajal in drsal prvo leto po šolskih klopeh. Najbolje je, sem mislil, če greš malo iz cerkve.
No in šel sem.
Vrnil sem s^. ko so že birmali. Bila je izredna vročina in soparica. Zdelo se mi je, kakor da stojimo nad velikim kotlom, kjer vre voda. Para se kadi in nas obliva od vseh strani.
To si je vsak oddahnil, ko je sto- | pil iz cerkve! Odpravili smo se v krčmo, \ da si potolažimo žejo. Birmancu sem že kupil potrebnih daril in nosil jih je v beli culi. Pred cerkvijo je stopil k nama njegov oče in pozneje še mati. Oče je bil moj brat.
Šli smo v krčmo, prostrano, a nizko.
V kotu je stala velika zelena peč, ki je bila zakurjena.
— Za hudirja, sem rekel, danes nas vzame vročina!
— Nič ne de, je dejal oštir; peč je res malo gorka, bomo pa okna odprli, da se shladi.
Sedli smo za mizo moj brat, žena njegova, birmanec, bratov sin, in tudi tisti birmanec, ki mu je bil brat za botra. Mi smo sedli na klop, roji muh pa na nas. Zlasti so silile v oči in v usta. Otepali smo jih nepretrgoma vsi, samo moj birmanec je bil sladko zamišljen. Sedel je s culo v naročju in praznično oblečen tik mene, gledal kvišku, kakor bi videl nekam skozi strop in pustil muham, da mu jih je sedlo po šest in več okoli ust in oči. Ko je imel že črne obroče po obrazu in zlasti čelu, je dvignil polahko roko in pomajal ž njo sem in tja.
Naročili smo vina.
— Kakšnega vina?
Oštir je rekel, da ima vino vsake sorte. Ima rdeče, ima rumeno dalmatinsko, ki je močno in vredno moža, in ima tudi črno istrijansko, ki ga posebno' priporoča.
Moj brat je pomežiknil in razumel sem ga tako, da bi bil istrijanec pravi. Naročili smo ga prvi liter. Poleg tega smo si izbrali juho, zakuhano z rezanci, zraven pa »prato in salato«. Vino je bilo res pitno, juha premastna, pečenka še mast-nejša, a olje na salati je . dišalo neprijetno. No, kakor sem sodil po obrazih brata, njegove žene, mojega in njegovega birmanca, je bilo jasno, da jim gre jelo in pilo izredno v slast.
V izbo so pričeli prihajati novi botri. Tako je naenkrat prisedel suh in starikav kmetič, ki se je razkrinkal za očeta tistega fantiča, katerega boter je bil moj
brat. Imel je s seboj tudi svojega birman-čka, majhnega čokatega fantka, ki je gledal izza mize kakor muren izza krtine. Oštir, čokat možakar, gladko obrit v belem predpasniku in z visoko zavihanimi rokavi, se je iztegnil preko obeh prišlecev in porinil na mizo dva kozarca.
— Danes pa kosilo, je rekel, kakor ti drugi, ali ne, Martin?
— Pa, je jecljal dvakrat kmetiček in mežikal name prav dobrohotno in spoštljivo. Pa, pa!
Muh je bilo več in več. Po hiši so brenčale kakor čebele v ogromnem panju. Zelena peč je žarela bolj in bolj in skozi mala okna je pripekalo solnce, da je kar žgalo.
Birmanci so se porazgubili iz sobe, tekali po dvorišču in igrali na orglice. Vsi naenkrat so muzicirali, da je bilo strašno in smešno obenem. Ko pa so se utrudili, so začeli ogledovati svoje »zlate« ure, jih primerjali in popravljali, dokler jih niso polomili. Nato so se malo stepli med sabo ter sp jokali, vsi obenem, da je bilo še strašneje in še smešneje ko poprej njihovo muziciranje. Par mater se je zakadilo iz sobe na dvorišče med tulečo mladino, čul sem nekaj zaušnic in psovk, krik in vik, nato pa je nastal zopet mir. Matere so se vrnile v sobo, na dvorišču pa so zapele zopet orglice, le še glasneje in neubraneje.
Črni istrijanec je med nami vestno opravljal svojo dolžnost. Kmetje so rdeli v suha lica in oči so se jim svetile kakor bi se jim kresali iz njih sami najboljši dovtipi. Ta ali oni je že pričel praviti kakšno svojo, pa je menda spoznal, da ni zadel za mestnega človeka prave. S kraja je govoril pogumno, proti sredi je pa kar mešal, kakor bi zabrodil v lužo. Do konca sploh ni prišel.
Prišli so novi gostje: oče in mati birmanca tistega kmetiča, ki je bil oče birmančka mojega brata. In ta oče je imel zopet svojega birmanca in ta birmanec zopet svojega očeta. Še parkrat so se odprla vrata, in dolga miza, za katero smo bili sedli, je bila polna borovskega sorodstva. Stari in mladi so se vrstili, ženske in moški in vsi so pili istrijanca, ki je stal po mizi v velikih temnh steklen-cah, vsi so jedli juho z rezanci in »prato in salato«.
— He, so klicali oštirja, France, boš pa ja enkrat požrl!
In France je rad požiral kozarce do dna. Prazne litre je kar jemal z mize, pa se vračal s polnimi in jih postavljal s svojimi kosmatimi rokami preko glav kmetov, kmetic in birmancev na mizo. Meni se je posebno ugodno smehljal in za vsako besedo, ki sem jo začenjal izgovarjati, kimal že naprej.
V krčmo je prišel tudi harmonikar. Za klobukom je imel velik šop rožen-kravta, a izpod krajcev so mu gledali kodrasti in mokri črni lasje.
-— Če sem prišel med vesele ljudi, je rekel, sem dobro napravil, če pa med žalostne, sem pa narobe ukrenil.
— Med vesele, so radostno zarenčali kmetje izza mize, med kakšne pa, kakor med vesele!
Sedel je za peč in mešal neke stare dunajske valčke z narodnimi pesmimi v neumno kolobocijo. Vsak napev je ponovil po trikrat ali tudi po štirikrat in petkrat. Posluževal se je nekih posebno debelih in hreščečih basov, ki večkrat niso spadali k načinu tona. Takt si je tolkel z nogo, z glavo je pa zavijal nekako tako kakor z melodijo.
— Kaj to čebrnaš, se je oglasil starikav boter in prezirljivo zavil ustnice. Nima repa, nima glave! Rajši vreži eno našo, pa ti bomo pomagali, da pojde bolje skupaj!
— Pa ti primi harmoniko, je dejal godec in se ponosno zasmejal. A zaigral je vseeno domačo. Zapeli smo vsi, tudi jaz. Zenske so cvilile tako visoko, da sem strme verjel, kakšnih drobnih in tenkih glasov je zmožno naše grlo. Tisti kmet, ki je pel čez druge, se je tako napenjal, da je bil ves rdeč in zaripljen. Smeh in veselje je prišlo do vrhunca.
Vprašal sem za svoj račun. Krčmar se je praskal nekaj časa za ušesom, stal sredi sobe in se pomišljal. Kmalu pa je bil njegov sklep gotov. Šel je v kuhinjo' po gospodinjo, vrnila sta se skupaj, zaprla za seboj vrata in obstala pred njimi. Oštirka je prožila prste leve roke drugega za drugim iz stisniene pesti in polagala nanje črni in debeli desni kazalec. Oštir je pisal s kredo pp vratih, pisal in pisal številko za številko, dokler niso bila popisana vsa vrata z osmicami, podobnimi potegnjenim prestam, s sedmicami kakor polomljene vile in z dYojkami kakor velikimi in neokretnimi vprašaji. Čisto spodaj v desnem kotu je stalo: 27 fl.
Oštir je pretuhtal še enkrat svoj veliki in beli račun in tudi mi, kar nas je bilo za mizo, smo gledali radovedno1 v vrata. Kmetice so kimale z glavami, češ, to je ceha, to pa že to, a kmetje so se ozirali hvaležno name in pomežikovali, češ, poglej ga, kaj je nakracal!
Oštir se je napotil naravnost predme.
— Lahko mi verjamete, je rekel, za goljufijo mi ni! 27 goldinarjev znaša vse skupaj. Kar je, to je.
Moj brat je segel z roko v žep tako natesno in s težavo, kakor bi rinil v celo in bi skušal s pestjo prodreti hlačnico. Bom pa plačal en liter, je dejal. In neki drugi tam dalje je menil, da bi dal za pol litra. Mnogi so pa rekli: Hentajte, vsako delo je dobro in Bogu v čast, oštirska je pa res najboljša. Tri take cehe, pa ima doto za hčer!
Plačal sem 27 goldinarjev.
Ko sem se spravljal v voz, je rekel brat:
— No, kako kaj?
— Dobro!
Dregnil sem voznika v hrbet in mu zabičah Nategni vajeti, če ne, ti populim uhlje!
Udaril je po konju z bičem, da sem sedel, kakor bi me kdo vrgel. Izginili smo za oblakom prahu.
ETBIN KRISTAN:
Gašperčkova pozabljena epizoda.
iv.
Prišel pa je čas, ko so se tudi Ga-šperčkovi dvomi umaknili spoznanju. Dolgo je opazoval dejanja drugih ljudi, izsledoval njih mišljenje, vpraševal po njih ciljih in pobiral stopinje za njihovimi koraki zdaj na to, zdaj na ono stran. Večkrat je že mislil, da je našel pravo pot, ali ob tretjem, desetem, dvajsetem kilometrskem kamnu je vstal dvom v nje^ govi duši; preveč je bilo cest, pa ni mogel najti prave.
Naenkrat pa se je zasvetila, kakor da jo je prižgala sama skrivnostna usoda, ki jo sicer taji materijalistični rod našega stoletja, ne pa v idealizmu vkopana
Gašperčkova duša — se je zasvetila luč. Kaj bi posnemal, kaj bi bil ponatisk, če si lahko original? Tako dolgo si gledal druge, jih študiral in zapisoval opazovanja v svoj spomin, da si pozabil sam nase in še nič ne veš o svojem bogastvu. Poglobi se enkrat v dušo, ki jo nosi tvoje umrjoče telo, da ne ostane zakovan zaklad in izgubljen; kar ti je dano, je v. tvoji oskrbi kakor posojen kapital, za katerega boš odgovarjal. In doslej ga še ne poznaš; kako naj nosi obresti? ...
To uvaževanje, ki je naposled privedlo Gašperčka na novo pot, pa je prišlo po ovinku, kakršnih je v življenju človeštva toliko^ da jih prav zaradi velikega števila ne opazujemo in nemara tudi dovolj ne umimo. Znanost je rešila premnogo problemov, ki so bili včasi še sami ob sebi onkraj meja v glavah naših pradedov plapolajočih misli; in znanost, ki je po pravici ponosna, da je odkrila nove svetove in razgrnila preteklost in naku-pičila več mučil za šolske paglavce nego so jih včasi poznali modrijani, vendar skromno priznava, da je še več nerešenih vprašanj med nebom in zemljo kakor peska in listja in šolske modrosti. In kdo bi se upal trditi, da mu je znano, zakaj je tajna moč, ki so jo pogani personificirali v neštetih bogovih, Židje in kristjani pa takorekoč v enem, ločila spole in vdihnila življenje tudi ženi? Zakaj tisto, da človeku ni dobro biti samemu, bi se bilo lahko rešilo tudi na tak način, da bi bilo ■ iz tisoč kosov ilovice nastalo tisoč Adamov. In izpodbiti bi se dale tudi neromantične teorije o potrebi ploditve, če ne bi bila taka vprašanja preveč kočljiva za nežne nature.
Tudi Gašperček je na svoji poti srečal ženo; pravzaprav —- zaradi natančnosti — dekle. Takrat se je zasukalo. Lekarnarji dajejo vsakovrstna zdravila v šokoladi, v sladkorju in podobnih snoveh, ki so jeziku ljubša od medicine. Ljubezen so bogovi naklonili ljudem, toda le površnim ljudem so njene slasti, in bridkosti vse: zdravniki ne predpisujejo le-kov zaradi šokolade in sladkoria. temveč zaradi vsebine, ki včasi ni sladka, ampak grenka, toda — menda — vedno koristna. Tega seveda ne spoznavalo zaljubljeni ljudje, ki mislijo, da je ljubezen sama sebi namen, ali pa sploh nič ne mislijo, ali pa le mislijo, da kaj mislijo.
Milena Gorjančeva ie bila zasebna uradnica v odvetniški pisarni dna. Bobnarja. Pisala je na stroj stenografirala in opravljala, kakor je sama dejala, manjše pravniške posle. Oroslav Gašperček pa se ie z njo seznanil, ko ga je prokurist poslal z nekimi spisi k odvetniku, kier so mu dejali, da naj jih izroči gospodični pri oknu. Gašperček je bil od rojstva kavalir, v trgovini pa so se njegove prirojene lastnosti še bolj razvile, ker je mnogo občeval z damami. Zato je umevno, da ni kar položil na mizo, kar je prinesel, češ tukaj imate to reč, na se poslovil, temveč je izkušal z lepimi besedami gospodični razložiti, za kaj da gre. Lepe besede so bile tem potrebnejše. ker sam ni veliko vedel o tem, kar je bilo v papirjih. Milena Gorjančeva ga je poslušala, ne da bi ga gledala, zakaj medtem ie prinrav-b'ala šefov koncept, da ga stroino prepiše. V nienih očeh je bilo nekai, kar ie Gašperček sam v sebi označil za globoko duševno; ooažal je mene elegantne kret-nie. njeno moderno frizuro in fini vrat. Prenričal se ie. da se vede dostojanstveno kakor kraljica. In blago mu je bilo pri duši, da ga vse to ni zmedlo. Ko pa je
vse povedal, kar je vedel, se je gospodična oglasila:
»Vse je v redu in bo opravljeno, kakor je treba. V pisarni pa imamo veliko dela, gospod.«
Za hip se je Gašperček zamislil. Kaj pomeni zadnji stavek? Taka dama gotovo ne daje besed brez zmisla. Kmalu pa mu je bilo jasno, da gospodična nima časa in da mu je to opisala na lep način, ker ga ni hotela žaliti s tem, da bi ga kar na kratko odslovila. Gašperček je razumeval tudi komplicirane reči, ker pa je bi! tudi olikan, se je poklonil tako lepo, da se ne bi mogel noben lajtnant lepše, pa se je s položaju primerno izbrano frazo priporočil.
Oroslav je odšel, podobo dostojanstvene dame pa je vzel s sabo, seveda v duši. Tedaj se je v njem zbudil speči
□	n
a a
o f Vairoslavu Holzu.
□
□	Pomlad, kraljica Seta po poljani P in cvet neštet in ptičji spev budi, — n čuj, Ahasver, popotnik večni: Vstani!
□	molčiš? lepoti ne odpreš oči?
□
P Dolina, gora — vse je prenovljeno,
□	iz brd v dolino gleda vinski trs; p ljubezni bog je s pesmijo ognjeno g izčistil nam svetišče naših prs . . .
p A Ti molčiš. . .inv sanje zdaj globoke, g sam vase Tvoj pogled strmi uprt —
□	na prsih križ drže Ti bele roke, p odslej družica Tvoja: tiha smrt . . .
a
d Baš zdaj, ko vriska vse, duhti in cvete, p napaja se pogled, srce in sluh,
odplul si in v valovih Lete
D pozabo bolečin Tvoj pije duh. —
□
O Osamljen pa ne bo na temni poti
□	v noč večno duh Tvoj begal sam: p prijatelji so prišli Ti nasproti,
Q sproveli Te v neskalne sreče hram . . .
P Gregorčič, Aškerc, Medved, Ivan Jenko,
D Erjavec . . . Šubica - slikarja dva: —
□	izbrisali Ti sled trpljenja grenko,
P z duhovi duh zdaj ploveš vrh neba!
§ Tvoj duh po jasni šviga visočini ° in borbe, misli nam krepi razmah —
13 zaplul v srce je naši domovini, p k prosvete luči, kliče v boj neplah !
n In dokler v pesmi nam srce vzigrava,
P ponos nam v prsih misli dviga val —
□	spominu!Tvojemu ne mine slava, p živ v srcu našem večno boš ostal.
p	Fran Zgur.
□
D
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
□	a
genij pesništva. Svojih verzov ni pošiljal urednikom, ali glava mu jih je bila tako polna, da so mu bili večeri prekratki za prenašanje lepih misli iz kraljestva ideje na prozaični papir. Čudni so bili oni dnevi, čudne tiste noči; razumel bi jih le človek, ki bi prečital zbirko lirike, polno mehkobe, hrepenenja, sladkosti in bridkosti, upanja in dvomov, porojeno iz čudežnih sanj. Pa nemara niti tedaj ne bi razumel, zakaj vsakdanji človek bi najbrže dejal, da so to vsakdanje reči, zaradi katerih ne bi bilo treba kvariti peres.
Nekaj časa je bil Gašperček nesrečen. Dama, kateri so bile posvečene vse njegove misli, je bila tako dostojanstvena, da se mu je zdela razdalja med njo in njim kakor med zemljo in solncem. Usoda pa si ni dala motiti svojih namenov in je ukrenila tako, da je poslal gospod prokurist tajno zaljubljenega pomočnika
a
a
a
a
a
n
n
n
D
n
n
□
□
n
□
n
□
n
a
□
n
□
□
□
n
□
□
□
□
D
a
□
□
D
□
□
□
a
D
D
□
a
a
D
□
a
□
D
□
□
□
a
D
□
D
D
a
□
□
□
a
n
□
še večkrat v Bobnarjevo pisarno, toda sčasoma se je zgodilo, da so ji opravki dovolili kakšen trenotek odmora, in Gašperček je doživel srečo, da ga je blagovolila vprašati za njegove razmere: Kako da se piše, kako je kaj v trgovini, če ima mnogo dela.
Tako se je polagoma krajšala razdalja, in ko je Gašperček nekoč odhajal iz pisarne, pa je morala gospodična prav takrat na sodnijo, sta šla prvič skupaj. Potem se je to še nekolikokrat zgodilo slučajno, naposled pa sta si rekla, da ni nobenega vzroka, zakaj se ne bi zmenila.
Za Gašperčka se je tedaj pričelo takorekoč novo življenje. Gospodična Milena je bila ponosna dama, toda njen novi prijatelj se je kmalu prepričal, da je bila taka po pravici. Navadna ošabnost bi bila mlađemu trgovcu zaprna kakor cestno blato, kadar ima človek lakaste čevlje na nogah; Mileno pa je opravičevalo široko duševno obzorje in plemenitost mišljenja, ki je tiho ali mogočno protestiralo proti skromnosti njenega družabnega položaja. Bila je sicer članica uglednega pravniškega stanu, toda njenim talentom, njeni bistri sodbi, poletu njenega duha bi se bilo pristojalo mesto vse bliže solncu. Ukazovanje bi bilo zanjo, ne pa služba. Vajeti bi morali biti v njenih finih rokah.
Tesnosrčni ljudje, ki ne verujejo v žlahtnejše čute, bi dejali, da so tako gledale Gašperčkove zaljubljene oči in da sodijo drugi fantje svoja dekleta prav tako ali pa skoraj tako. Toda če bi bil Gašperček slišal tako mnenje, bi ga bil gotovo vsaj na tihem zavrnil. Nemara bi bil odgovoril sam v sebi, da ga ljubezen ni mogla zaslepiti, ker se sam še nič ni zmenil o tem čuvstvu, gosnodična Milena pa ni dala najmanjše prilike, da bi bil mogel ugeniti, če zahajajo njene misli tudi kaj v Amorjevo kraljestvo.
Pogovarjala sta se največ o velikih problemih človeštva, naroda, zgodovine. Gospodična Milena ni ponavljala kakor papiga. Njeni možgani so porajali svoje misli, katerih ni čital Gašperček v nobenem časopisu in v nobeni knjigi. Vse, kar ie pravila, mu je bilo novo; zato jo je poslušal kakor zamaknjen, kadar je govorila in zato še po štirih tednih ni vedel, če so njeni lasie plavi ali rjavi — le toliko se mu je zdelo, da niso črni.
Nekega večera, ko bi bil drug parček najbrže sanjaril o luni in o marsičem, kar je navadno v zvezi z mesečino, je Milena izpregovorila:
»Veste li, kaj označuje našo dobo? Puščoba, strašna puščoba. Svet ie materialističen. kakor da mu je umrla duša. Glavo nosimo pokoncu, pa vendar gledamo v tla, kakor da nas tlači strašno nevidno breme. Toda le vsakdanjost v naših srcih nas mori. Ozrite se in vprašajte: Kje ie kaj zanosa? Kje je kaj navdušenja?«
Gašperčkovim ušesom so bile te besede razodetje. Povsem nova stran živ-Ijenia se mu ie razkrila. Ker na se mu je zdelo, da ga ie gospodična Milena naravnost vnrašala, je zamolklo odgovoril:
»Nikjer ga ni!«
Filozofično dekle pa je nadaljevalo:
»Sveta, v nebesih dognana resnica: Nikjer ga ni! Sveti ogenj je ugasnil v naših dušah. Suhoparne so naše besede in suhoparno je naše življenje. O •— ideali niso izginili. Kaj ni več naroda, kaj ni več domovine? Niso li cilji človeštva še nedoseženi? Če smo preromali dolgo pot od Darwinove opice, vendar še nismo pri Nietzschejevi postaji. Pa vendar la-
zimo iz dneva v dan kakor živalice, iščemo hrano, skrbimo za brloge, duša pa niti ne ve, kako da strada. Hudo je, da strada, huje pa je, da tega ne ve.«
Obmolknila je. In Gašperčku je bilo, kakor da so se nekje razmeknile skale in se je odprla velikanska votlina, v kateri je priroda zbrala čudežne krasote, bleščeče kakor zlato, svetle kakor diamant, prozorne kakor kristal — pa vse žive,
kajti ogromno naturno dvorano je preveval velik duh. Milena je molčala, nad Ga-šperčka pa je prišlo 'šiloma nekaj čudovitega. In glas mu je bil slavnosten, ko je dejal:
»Navdušenja, mislite, gospodična Milena? Navdušenja bi bilo treba?«
Prepričevalno je odgovorila gospodična Milena:
»Kako so govorili junaki starega veka? Berite sveto pismo, čitajte Homerja! Besede so cvetele, hudourniki so bobneli v stavkih, sveti gozdovi so šumeli v govorih. In takrat so živeli junaki, veliko je bilo življenje, dejanja so stara zgodovina . . .«
__________ (Dalje prih.)
Naše slike.
Belokranjska hiša. Profesor dr. Janko Lokar je priobčil v Carnioli (1912) obširnejšo študijo o belokranjski hiši. Iz tega zanimivega spisa posnemamo: Belokranjska hiša je lesena, pritlična in nizka. Srednjevisok možak doseže strop z iztegnjenimi rokami. Zidanih hiš skoro ni v belokranjskih vaseh, dasi ima Bela krajina kamenja več ko zadosti; celo Črnomelj in Metlika nista brez lesenih stavb. Lesene hiše so cenejše, toplejše in manj vlažne kot zidane. Hiše si stavijo Beli Kranjci najrajši po boku hribov, da ne porabijo ravnega polja za stavbišče. Od Metlike do Semiča in dalje do Vinice leže vasi potisnjene v vznožje hribovja.
A tudi tam, kjer se razprostira večja ravnina, stoje hiše na boku kakega hrib-ca, n. pr. Podzemelj. Vasi leže večinoma iztegnjene ob cesti ali ob potih, h katerim so obrnjene hiše s širino, redkeje z dolžino. Hiša ima navadno tri oddelke: prvo hišo (sobo), vežo in zadnjo hišo (sobo). Skozi vežna vrata pridemo črez kakih 20 cm visok prag na precej prostorno vežo, ki je obenem kuhinja. Veža nima stropa, temveč se vidi slamnata streha. Dim ne uhaja naravnost pod streho, nego
se lovi in hladi pod velbom nad prostorom pred pečjo; nato izginja dim pri vežnih in dvoriščnih vratih ter skozi podstrešje. Za vežnimi vrati je lestva, da morejo na hišo v podstrešje; ponekod imajo lesene stopnice. Na veži blizu vrat stoji žrvn, t. j. mal ročen mlin, na katerem melje gospodinja ajdo ali žito, kadar ji zmanjka moke. Središče življenja je prva hiša, kjer stanuje, je in spi vsa rodbina
ter opravlja pozimi svoje delo. Zadnja »hiša« je shramba za kruh in praznično obleko; le včasih stoji tudi v njej zakonska postelj. Navadno je brez peči; pozimi jo grejejo z žerjavico. Malo hiš ima poleg prve »hiše« še »štibelc«, t. j. majhno sobico, ki je spalnica; še redkejša je »kamra«, ki je zgolj shramba ali kašča. Veliko belokranjskih hiš sestoji le iz velike veže in »hiše«. To so bajte revežev. Ako je stavbišče pripravno, je pri nekaterih hišah pod eno »hišo« zidana klet (zidani-
imajo nekateri »dero« ali sušilnico za žito, fižol i. dr. Nedaleč od hiše imajo pečnice, kjer suše sadje in predivo. Kjer raste trta, imajo še zidanico, t. j. vinsko klet. Zidnice so zidane, a ne ometane, ali pa lesene (hiši). Na veži zidanice stoje preša, brente, kable, kadi i. dr., v kleti so sodi in kadi. Hiše si zlagajo Beli Kranjci iz plohov in žaganic jelovega, smrekovega, kostanjevega, redko hrastovega lesa. Pri starejših hišah je zunanja stran hišnih sten neotesana. Hiša ima nizek in plitev zidan temelj, da ne stoji les na goli zemlji. Strehe so pokrite s slamo ali s šinkeljni; strop je iz desk, hišna in vežna tla pa iz dobro steptane zemlje. Le boljše hiše imajo v »hišah« tla iz desk, na veži pa tla iz opeke. Okna so različne velikosti. Včasih so bila zelo majhna, da je človek jedva pomolil glavo skozi tako okno. Zdaj delajo že večja in poznajo že dvojna. Stene ostanejo neometane. Le ko postane hiša že stara in les črviv, jo ofrajhajo od zunaj in včasih celo od znotraj. Strop pa ostane navadno neometan. Pogled na posestvo belokranjskega kmeta je lep: na koncu vrta s slivami, teh je največ, s hruškami in z jablanmi stoji hiša, za njo hlev in svinjak, nekoliko na strani skedenj in kašča ali še kakšno poslopje. Pred hišo so navoženi panji, ki jih žugajo in cepajo pozimi. Trske in ka-lanice zlože ob hiši ali kašči, da zadelalo včasih s skladovnicami vso steno razen oken. Blizu vežnih vrat ob hišni steni stoji klop. Kmetje si narede vse orodje sami, ker Je izvečine leseno. Vsako soboto in na večer pred praznikom posnažijo in pospravijo okoli hiše. Svoje posestvo si zagradi Beli Kranjec z ograjo iz protja, ali iz količkov ali drogov ali celo iz deščic. Žive meje ne pozna. Vrtec domačih deklet goji rože in zelenjavo. Po vrtcu in po cvetlicah na hišnih oknih spoznaš lahko, če so pri hiši za možitev godna dekleta. A ta slikovitost belokranjskih vasi se polagoma umika banalnosti prozaičnega novega stavbarstva.
Pošta na Krškem: Dne 1. maja t. 1. je peljal svečano okrašeni avtomobil prvič pošto v„Novomesto.
ca), pod drugo pa zidan hlev. Vendar stavijo hleve večinoma posebej. Na podstrešju hranijo v velikih skrinjah žito. Nasproti hiše stoji navadno lesen hlev. Prostor med hišo in hlevom je dvor (dvorišče) z gnojniščem. Ako je hlev pod hišo, stoji nasproti hiše skedenj, svinjak ali »šupa«. Na lepo živino je Beli Kranjec ponosen. Skedenj stavijo malo proč od hiše in hleva; pod skednjevim podstrešnikom
Kolesarska dirka c. in kr. armade.
22. maja t. 1. se je pričela v Ljubljani velika kolesarska tekma, ki je bila razdeljena v tri oddelke in pri kateri so tekmovali najboljši vozači naše celokupne armade. Prvi dan se je vršila kvalifikacijska vožnja, ki so se je udeležili vsi vozači in so bili šele na podlagi uspeha te vožnje izbrani najboljši vozači za odločilno tekmo, ki se je pričela v soboto. Tekmo-
Pošta na Krškem: Dne 30. aprila 1.1. je peljal pošto zadnjič poštni voz v Novomesto.
valo se je na progi Medvode—Ljubljana, ki je dolga 10 km. V oddelku častnikov je dospel prvi na cilj stotnik automobilne-ga oddelka Karel Christian v 19 minutah, 59 sekundah, drugi praporščak 27. pešpolka Friderik Eckardt pl. Francesconi, tretji poročnik 83. pešpolka Josip Haala. Dirka moštva na isti progi: Prvi prostak 27. pešpolka Rudolf Podgoršek v 17 minutah, 34 sekundah, drugi mornar Ivan Petronio, tretji topničar zrakoplovnoga oddelka Robert Fried. V tem oddelku so tekmovali častniki kot moštvo na poljubnih kolesih. Sledila je za tem tekma častnikov za cesarjevo darilo. Prvi je dospel na cilj poročnik lovskega bataljona gospod Erhard Raus, drugi stotnik Josip Jaklič, tretji poročnik Adalbert Tokos. V oddelku moštva za cesarjevo darilo je prispel prvi na cilj prostak 20. lovskega bataljona Franc Gregl, drugi prostak istega bataljona Valentin Luttenberger, tretji prostak istega bataljona Robert Rammer. Pri tekmi za cesarjevo darilo se je tekmovalo na eraričnih kolesih. V nedeljo se je zaključila dirka s tekmo posameznih patrulj. Patrulja je obstajala iz častnika in osmih mož. Tekmovalo je 12 patrulj. Dirkalna proga je bila 53 km dolga. Prvo darilo je dobila patrulja 20. lovskega bataljona pod poveljstvom poročnika Rausa, ki je dospela na cilj v dveh urah, 36 minutah in 18 sekundah. Druga patrulja je dospela na cilj pod poveljstvom poročnika Tokčjsa 11. lovskega bataljona v dveh urah, 41 minutah in 9 sekundah. Tretja pod poveljstvom stotnika Jakliča 24. lovskega bataljona v dveh urah, 44 minutah in 57 sekundah. Pri tej tekmi bi bila sigurno zmagala patrulja stotnika Jakliča, če ne bi bila imela med potoni kar tri defekte na pneumatikah. Dirki je prisostvovalo poleg visokih vojaških dostojanstvenikov tudi mnogo drugega občinstva, med katerimi smo zapazili načelnike uradov in mnogo drugih. Zelo laskavo so se izrekli posamezni dirkači o kolesih znamke »Kinta« tukajšnje domače tvrdke Karel Čamernik & Komp. Omenjamo, da je bilo tako v oddelku
G. Matija Janežič praznuie 40-letni jubilej županovanja v Domžalah.
častnikov kot v oddelku moštva priborjeno prvo darilo na »Kinta« kolesih. Naša slika kaže zmagovalce takoj po tekmi.
401etni jubilej županovanja v Domžalah. Pišejo nam: Proslava 401etnega županovanja g. Matija Janežiča, gostilničarja in posestnika v Domžalah, se je nad vse lepo izvršila. Na predvečer je napravila domžalska godba g. jubilantu podoknico. Naslednje jutro je šel obč. od-
bor korporativno k hiši g. župana, odkoder so odkorakali skupno v cerkev. Na čelu godba, veteranci, gasilci z nanovo ustanovljenim in uniformiranim naraščajem in gasilci iz Stoba. Po cerkvenem opravilu je bila v šoli slavnostna obč. seja, pri kateri se je g. jubilantu podelila diploma častnega občanstva. Pri tem
Bivša avstro-ogrska preslolonaslednica nadvoj-vodinja Štefanija, zdaj grofica Lonyayeva, 50 let stara.
i
svečanostnem trenotku so se izrekle od vseh imenovanih korporacij čestitke v znak udanosti in hvaležnosti. Splošno tako priljubljenega župana ima malo občin na Kranjskem. G. župan Janežič je še čil in zdrav. Izrekamo nado, da bi nam še dolgo vrsto let županoval v slovenskem duhu! Domžale so bile, so in ostanejo slovenske! Na mnogaja leta!
Prvi kranjski veteranec. Dne 17. t. m. je umrl v Domžalah g., Janez Riedl v starosti 80 let. Rajnki je bil rojen v Gras-licu na Češkem. Pri vojakih je služil nad 10 let, in se je udeležil vojne 1.' 1859 na Laškem. Bil je poleg drugih prask v bitkah pri Magenti in Solferinu. Pozneje se je nastanil v Domžalah, kjer je bival skoro 50 let. Kako vnet patrijot je bil, priča to, da je ustanovil 1. 1875 prvo vojaško veteransko društvo na Kranjskem s sedežem v Domžalah. Njegov veličastni pogreb je dokazal, kako splošno priljubljen je bil pokojni Riedl. Pogreba so se poleg domačega veteranskega društva udeležila vojno društvo iz Ljubljane, veter, društvo iz Kamnika, Št. Vida pri Ljubljani, Ježica (vsa z zastavami) in veter, društvo z Jesenic, domžalska godba, domžalski gasilci z naraščajem, gasilci iz Stoba in ogromna množica ljudstva vseh slojev, ki je na ta način izkazala poslednjo čast zaslužnemu možu. Bodi mu lahka slovenska zemlja!
Grofica Štefanija Lonyay. Nedavno je slavila 50. rojstni dan žena, ki je v svojih mladostnih letih sanjarila o vse drugačni bodočnosti, kakor jo je v resnici doživela. Določena je bila, da postane nekoč cesarica avstrijska in kraljica ogrska, a usoda je uravnala povsem drugače. Kot 17ietna deklica je dospela belgijska
princesa Štefanija 1. 1881 na Dunaj. Hči belgijskega kralja Leopolda je bila krasna blondinka. Dunajčanje so bili navdušeni zanjo, saj je bila po svoji materi nemška Habsburžanka. Ko se je poročila z avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom, so bile slavnosti po vsej državi. Mnogo vnanjih časti in mnogo bleska je življenje obetalo mladi prestolonaslednici, ki je bila na Dunaju zaradi svoje dobrotljivosti in ljubeznivosti jako priljubljena. Toda sreče ni uživala. Rodila je le eno hčerko, Elizabeto, ne pa sina, ki bi bil nova nada države. L. 1889. se je prestolonaslednik Rudolf ustrelil ter je ostavil mlado udovo Štefanijo in še malo hčerko Elizabeto. Mati in hči sta nekaj let pozneje, ne oziraje se na stroge dvorne predpise, sledili glasu svojega srca. Princesa Elizabeta se je poročila s knezom Win-dischgraezom, Štefanija pa — po Dietnem vdovstvu — 1. 1900 z ogrskim bogatašem grofom Elemerjem Lonyayem. Kot priprosta grofica je našla Štefanija srečo, ki jo je preje iskala zaman. Cesar Franc Jožef jo ima zelo rad.
Poštni promet s Krškega v Novome-sto. Prinašamo dve sliki o napredku na Dolenjskem. Prva je slika vozne pošte, ki je dne 30. aprila zadnjikrat peljala s Krškega v Novomesto, druga je z dne L maja, ko je auto prvič peljal pošto.
Albanska opereta. Za libretiste piše sočasna zgodovina sama najboljši operetni libretto. Nastanek Albanije — Essad paša —Kemail bej — mbret Viljem — Malisori — avstrijski poslanik L6wenthal, grof Berchtold — aretacija Essada, beg mbreta Viljema in njegovo mešetarjenje z ustaši; vse to je opereta z obilico komičnosti in komičnih značajev! In kar je pri vsem še najbolj komično: evropske velevlasti! V Londonu so skuhali novo državo Albanijo zastopniki Evrope. Ne da bi poznali Albanijo in Albance, so deloma iz strahu, deloma iz sovraštva . do Srbije
Dne 17. maja v Domžalah umrli prvi kranjski' veteranec g. Jangz Riedl.
sfabricirali državni nestvor albanski. — Naroda niso poznali in ga niso prav nič vprašali, kako misli in kaj si želi. Pri dobrih smotkah in banketih so evropski veleposlaniki poslušali Berchtoldov ukaz z Dunaja, pa so skrpucali Albanijo. Glavno jim je bilo, da Srbija ne sme na Adrijo. Zemljevidne karte so iz papirja in po njih so risali diplomatski modri svinčniki meje »države« Albanije. Srbija in Črna
Pred otvoritvijo belokranjske železnice: Obtežilna poskušnja novega mostu čez Krko.
gora, ki Albance dobro, poznata, pa sta se evropskim veleposlanikom v Londonu na glas smejali. A zaman. Evropa je poiskala hitro albanskega vladarja in ga je našla seveda v osebi nemškega princa. Kdor je namreč Nemec in še princ povrhu, je od Boga določen za vladarja. Nemčija ima toliko princev, da more založiti ves svet z vladarji. Tako je postal princ Viljem Wiedski albanski mbret. Celo kraljevski naslov so mu hoteli dati, a začasno so mu dali le novo uniformo husarsko-albanske-ga kroja in imenitno čepico z dolgo perjanico. Potem so mu »posodili« še mnogo milijonov kron, par nemških adjutantov, enega zdravnika, par slug in eno pestunjo. S tem je bil albanski mbretski »dvor« gotov in albanska »država« ustvarjena. Vsi nemški, laški in avstro-ogrski vladni listi so pisali, da je princ mbret Viljem junak, sila močan možakar, ki zlomi podkev in dvigne igraje z vsako roko po enega odraslega moža. Pa moder, prebrisan, izkušen, blag, plemenit itd. mož je ta Viljem. Zato je on edini človek na svetu, ki je poklican po božji volji na albanski prestol, odkoder bo širil nemško kulturo na Balkanu. A še ni minulo par tednov, ko se je mbretu uprla južna Albanija. Epiroti so se dvignili, da nočejo biti pod Viljemom, nego da hočejo priti pod Grčijo. Nato je začelo vreti še v srednji Albaniji, nazadnje se je vojni minister Essad paša sam uprl Viljemu, in holandski orož-
| niki so ga morali po ljutem boju aretirati ter spraviti najprej na avstrijsko, nato na laško ladjo. Mbret Viljem pa ni imel po-
guma nesramnega veleizdajalca Essada i obsoditi, nego ga je — izpustil in poslal I v Italijo v »pregnanstvo«. A štiri dni nato
so prikorakali albanski ustaški kmetje prav pred Drač, premagali so Viljemovo stražo ter polovili in pobili nekaj tujih častnikov in vojakov. Junaški in samson-sko močni Viljem pa se sploh ni hotel bojevati, nego je urno pobegnil z ženo, otroci in s pestunjo na laško vojno ladjo. Protestantski mbret Viljem je zaupal največ katoliškim Malisorom, zato je poklical 300 Malisorov iz Skadra v Drač, da bi ga ščitili pred mohamedanskimi ustaši. Kakor hitro pa so začuli ti pogumni Malisori pokati ustaške puške, so se tudi sami uprli in so pobegnili. Viljem, vladar albanski po Berchtoldovi volji, se je začel na to z ustaši pogajati. Ta vladar predrznih upornikov ne more kaznovati, ker je brez moči in brez vpliva, nego jih mora prositi, naj mirujejo, saj hoče storiti vse kar le zahtevajo. Toda ustaši so Viljemu odgovorili, da niti nočejo svobode, ki je slabša kakor prejšnja turška vlada, da nočejo imeti Viljema za vladarja, nego da si žele nazaj — pod turško oblast. Albancem je torej avstrij-sko-laško pokroviteljstvo zoprnejše in slabše kakor poprejšnje turško gospodar-
stvo. Albanci izjavljajo, da jih je Viljemova vlada le mučila in jim škodovala, da nimajo v Viljema nobenega zaupanja več, ker je brez energije in ker se je pokazal bojazljivca, kakršnega pravi Albanec le zaničuje. Vsa srednja AJbanija je danes proti Viljemu, v Tirani, Šijaku in Valoni, središčih upora, pa pripravljajo zdaj nov velik naskok na Drač, da temeljito pometejo vso evropsko vsiljeno »kulturo«. Vrhu tega se pričkata še Avstrija in Italija, kdo je sedanjih zmešnjav kriv, ter pišejo laški listi o naših ubogih diplomatih z nečuveno nesramnostjo. Vse to se je zgodilo v treh mesecih, odkar je Viljem mbret po božji volji! Kako se ta najbolj vesela, ker resnična opereta zaključi, danes še ne vemo. Oglašajo pa se že novi kandidatje za albanski prestol, zlasti iz Carigrada. Grof Berchtold na Dunaju si ne ve pomagati iz zadrege, na Cetinju in v Belem gradu pa se Srbi krohotajo, da odmeva po vsej Evropi!
Otvoritev belokranjske železnice.
Dne 25. maja t. 1. ob 7-18 zjutraj se je odpeljal iz Ljubljane prvi vlak v Belo krajino. Železniški minister Zdenko pl. For-stner, več višjih uradnikov z Dunaja, zastopniki kranjske deželne vlade, deželnega odbora in zbora, ljubljanskega ob-
Otvoritev belokranjske železnice: Okrašena lokomotiva je pripeljala prvi vlak v Novo mesto iz
Ljubljane. (Fot. Filip Ogrič.)
Otvoritev belokranjske železnice: Na novomeškem kolodvoru pričakujejo načelniki uradov in duhovščine prvega vlaka iz Ljubljane. (Fot. Filip Ogrič.)
Otvorite v.belokranjske železnice: Pozdrav v Semiču (1 knezoškof dr. Jeglič, 2 deželni predsednik baron Schwarz, 3 deželni glavar dr. Iv. Šušteršič, 4 minister baron Forstner, 5 poslanec Mihelčič).
činskega sveta, državnega zbora, ljubljanskega vojaškega poveljništva in časnikarji so zasedli vlak, ki iz umevnih razlogov ni imel prostora za poročevalca S. I. T. baje zato, ker je svoječasno objavil sliko premetene sleparke Johance iz Vodic. Prvi pozdrav je bil v Novem mestu. Na kolodvoru je bilo natlačeno polno občinstva. Godba, smešno starokopitna meščanska garda z nemškim poveljem in s hrastovim perjem, meščanstvo, dame, duhovščina, dijaštvo, šolarji, profesorji, uradniki in občinski zastop so med grmenjem topičev pozdravili vlak. Ministra je slovenski nagovoril župan Rosman, nato pogumna šolarka Svetčeva. Potem je knezoškof dr. Jeglič blagoslovil novo progo. Gimnazijski zbor pa je zapel. V Kandiji so pozdravila vlak razna društva, šolska mladina, župan Zurc in njegova brhka hčerka, seveda oba slovenski. V Birčni vasi je izrekel pozdrav obč. odbornik H. Goriany v slovenskem in nemškem jeziku. Le ta tuji priseljenec je pokvaril vso svečanost z nemškim govorom, ker vsi drugi župani in zastopniki so govorili izključno le slovenski. Povsod so vihrale naše trobojnice, le v Lazah so se videle oddaleč frank-furtarice, in so se oddaleč čuli klici
»Heil!« Bili so to Kočevarji, tujci, priseljenci. A na postaji Uršna sela je pozdravil župan Plut, ponosen kmet, v slovenskem jeziku. Prva postaja v Beli krajini je Semič, kjer je bilo videti že bele narodne noše. Pozdravil je posl. Mihelčič, svirala je godba itd. Nato se je odpeljal vlak do Metlike in prav do mejne postaje Rosal-nice, ter se vrnil v Metliko, kjer je imel pozdravni nagovor župan dr. Weibl, obdan z zastopniki obč. sveta in vseh uradov. Tu so gostje_ občudovali narodne noše Bojank in Žumberank ter Belih Kranjcev sploh. Po malem kosilu, pri katerem je svirala godba, se je vrnil vlak v Črnomelj, kjer je bil sprejem najlepši. Skupine narodnih noš iz Adlešičev, Vinice in Doblič, ki jih je aranžiral župnik Ša-šelj z raznimi gospodi, so zbujale občudovanje. Kolodvor je bil okusno okrašen; pozdravili so župan Doltar in dve deklici. Po sprejemu se je vršil banket. Na trgu so delali zgago Kočevarji. Nameravani iz-prevod ljudstva in plese v narodnih nošah je, žal, onemogočil dež. Ob pol sedmih se je vlak vrnil v Novo mesto. Vsa slavnost je imela slovenski in ljudski značaj, kar nas navdaja z iskrenim zadovoljstvom.
Grozen potres na Siciliji. Dne 8. maja zvečer ob 7. se je pojavil v Siciliji močan potres, da so hiteli ljudje prestrašeni in
kričaje iz hiš ter ostali vso noč na cestah in trgih. Kmalu so došla iz raznih krajev province grozna poročila, da se je
mnogo hiš podrlo in da je bilo mnogo ljudi usmrčenih. Zelo močno so bili poškodovani kraji na južnem obronku Etne, kjer je bil prvi potresni sunek že ob 3. popoldne. Trg Finara, ki šteje okoli tisoč prebivalcev je popolnoma razrušen. Pod razvalinami leži zelo mnogo mrtvecev in ranjencev. Vtisk, ki ga delajo razvaline hiš, je obupen. Povsod se vidijo transporti ranjencev, ki jih spremljajo jokajoči sorodniki. Še več drugih vasi je težko poškodovanih. Potres je razrušil vso pokrajino od Linere do Arcireale. Posebno težko so poškodovani kraji Santa Severina, Santa Maria degli Amalati, Piano in Jerbace. Veliko hiš se je podrlo. Več ranjencev je umrlo med vožnjo. Potres so čutili tudi v Mangano, Lungaglossa. Biancavilla, Belbasso. Pomožni vlak, ki se je odpeljal iz Catanije, je prišel le do Arcireale. Vas Linera je popolnoma razrušena. Dozdaj so dobili 40 mrtvecev in 140 ranjencev. Med prebivalci so se odigrali grozni prizori. Večji del prebivalstva vasi Linari je pod razvalinami pokopan. San Venarina in Zaffarana, kakor tudi več manjših vasi v okolici, je potres popolnoma uničil. Iz posebnih izdaj »Se-cola« je razvidno, da je katastrofa zahtevala več sto žrtev, ki so se smrtno ponesrečile. Prebivalstvo Linariie je bilo najbrže nopolnoma uničeno. Tudi v Zaffa-rani in San Venarini znaša število žrtev več sto. Vlada je uvedla veliko pomožno akcijo. Sunki so bili tako močni, da so se
Otvoritev belokranjske železnice: Ljubljanski knezoškof blagoslavlja v Novem mestu progo belokranjske železnice. (Fot. Filip Ogrič)
Otvoritev belokranjske železnice dne 25. maja t. L; Šolska ženska mladina in meščanska garda na novomeškem kolodvoru pred prihodom prvega vlaka. (Fot. Filip Ogrič v Novem mestu.)
Albanske operete II. dejanje: Esada pašo, upornika in izdajalca, prvega albanskega vojnega in notranjega ministra ženejo s soprogo vred iz Drača kot aretiranca na ukaz albanskega mbreta Viljema, princa Wiedskega, na avstrijsko ladjo „Szigetvar“, dne 19. maja, odkoder so ga naslednjega dne poslali v prognanstvo v Italijo.
takoj pri prvih sunkih porušile hiše. Ljudje so hiteli kakor blazni na cesto. V Lineri je potres usmrtil 40 oseb, mnogo pa je bilo ranjenih. V hospital San Marta so prinesli več nego sto težko ranjenih.
V	Mangoli je potres vrgel s tira vlak. Pasažirji so bili večinoma težko poškodovani. Posebno hud potres je bil tudi v okraju Ogina, kjer ije bilo mnogo vasi uničenih. Iz Milana poročajo: V Cataniji je bil potres zelo močan, tako, da so ugasnile električne svetilke. Grozni prizori so se odigrali v bolnicah. Bolniki so poskakali iz postelj te hiteli na prosto. Govori se, da je bilo 150 mrtvih in 200 ranjenih. Kraji blizu Arcireale so popolnoma razrušeni. Niti ena hiša ni ostala. Vtisk je še groznejši nego pri katastrofi v Messini. Santa Maria Verdina je popolnoma razrušena. Mnogo ranjencev leži na cesti in čakajo, da jih preneso v bolnico. Mrtvece so položili ob cestne jarke ter jih pokrili.
V	Lineri so dozdaj izkopali 40 mrtvecev. Menijo, da je še okoli sto mrtvecev pod razvalinami. V Poingiardo je bilo deset' oseb usmrčenih. Osem so jih potegnili izpod razvalin. Dvajset oseb je bilo poškodovanih, med temi štiri težko. V Mor-tari je bila ubita neka ženska, več oseb je bilo ranjenih. Zadnja poročila so javljala, da znaša v provinci Catania število mrtvih 800, število ranjenih pa več nego tisoč. V Lineri in Bonciardo je 150 mrtvih.
van in so se skoraj vse hiše podrle. Linera je kup razvalin, ravnotako Santa Venerina. Mnogo železniških čuvajev in
že drugi strašni potres. Morda jih grozna nesreča v Siciliji poboljša, da ne bodo mislili le na svoje sovraštvo proti Slovencem in Hrvatom, nego tudi na lastne bedne rojake.
Nesreča na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Dne 80. maja t. 1. ob S’SS zjutraj je dunajski brzovlak zadel ob osebni vlak državne železnice. Nesreče ni bilo druge, kakor da je poškodovanih več vozov ter da so se potniki obeh vlakov prestrašili. Vzrok nesreče je bilo kolo pri brzovlaku, ki je počilo.
Stsckgftpfcrd-iilijinemiečne mita
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
Razne vesti.
Skrivalnice bomo odslej zopet priobčevali in upamo, da s tem marsikomu ustrežemo.
Člani deželnega gledališča ljubljanskega na Štajerskem. — Ljubljanski igralci, ki so gostovali pod vodstvom režiserja g. Milana škrbin-š e k a, v drugem delu svoje turneje dozdaj z največjimi uspehi v Kranju, Tržiču, Jesenicah in dvakrat v Mariboru, prirede tu v petek, dne 5. junija svojo zadnjo predstavo. Vprizori se zabavna in duhovita komedija »Vrag« z g. M. Skrbinškom v naslovni vlogi. Nato gostujejo v Št. Jurju, Celju 7., 9. in 11. junija, na Vranskem (8. junija), v Žalcu (10. junija), v Trbovljah (12. junija), v Zagorju (13. junija) in v Krškem (14. junija). — S tem so svoje gostovanje po Štajerski zaključili in igrajo v dneh 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 21. zopet na
1 r[Kolesarska tekma častnikov in moštva v Ljubljani: Slovenec K. Christian s svojim oddelkom.
1 redor v Guardo na progi Messina-Ca- | njih rodbine je med mrtvimi. V Cerbati tania je v nevarnosti,1 da se podre. Di- | se je podrla bolnica. Dvajset oseb je bilo stnkt Arcireale je posebno hudo poskodo- ubitih. L t. d.! Lahi imajo po letu 1908.
Nezgoda na ljubljanskem kolodvoru dne 30. maja t. 1.: S tira vrženi vozovi.

I > = O
I ^
i
i c:
h:
i ff5
i::
iAi ! >
I i
S
Ć) >
-P
•o 3
£
'o
%
33 3 O
•	p—I
C3
>
•	F—-
.g-^ s
k-j 03
p ^
•4-»
k-'1 O ^ 32
^ ‘S
& g
bJD
Ifl 32 ►—) O)
S £
kJ
O
CL
l! £
O 13
Jr
%
§
'S
>xfl
%
		

i >
= 'O
: K4
n;
lp
i si
i
A
c
s
0
•ć?
I
I,
!S
i
i
.s
1
li
I? !x
I ^
I S
E ^
IS

I >q
i 8
i*
Albanske operete HI. dejan e: Junaški nemški princ in albanski mbret Viljem Wiedski beži iz Drača s soprogo in otrokoma pred albanskimi kmetskimi ustaši iz Š'jaka, Tirane in Valone na laško vojno ladjo „Misurata , ž njim je bežal tudi avstrijski poslanik von Ldwenthai — dne 23. maja t. !-.
Kranjskem, in sicer tri dni v Novem mestu, in po enkrat v Metliki, Karlovcu, Črnomlju in Ribnici.
Grozna nesreča na morju 29. maja. Grozna nesreča se je dogodila zjutraj okoli 2. ob izlivu reke Lawrence. Parnik »Empress of Ireland«, ki je last Canadian-Pacific družbe, je zadel blizu Father-pointa ob parnik za prevažanje premoga »Stor-stad« vsled pregoste megle. Parnik »Empress of Ireland« se je v 17 minutah potopil. Nesreča se je zgodila v St. Lawrence-Riverju, 30 milj vzhodno od Fatherpointa. Parnik »Empress of Ireland« je bil eden najmodernejših parnikov Canadian-Pacific železnice. Parnik je bil leta 1906. izpuščen v. morje in je prevažal pasažirje med Liverpoolom in Ouebecem; obsegal je 14.190 ton in ima 18.500 konjskih moči. Dolg je bil 549 čevljev, širok 65, globok pa 10. Parnik je bil opravljen z vsemi napravami moderne tehnike za grajenje ladij. Prostora je imel za 432 pasažirjev prvega razreda, 328 pasažirjev drugega razreda in 846 pasažirjev tretjega razreda. Utonilo je 1032 oseb. Rešili so okoli 500 oseb, a niti ti ne ostanejo vsi živi, ker
so večinoma vsi ranjeni ali pa silno prehlajeni. Zopet se je . izkazalo, da so vse rešilne priprave v hipu nesreče brez koristi. Rešilni čolni se prevračajo in rešilni pasovi So nerabni; pomagajo le ladje, če morejo dovolj hitro in dovolj blizu k potapljajoči se ladji. Tudi v tem slučaju so zakrivili nesrečo kapitani, ki so kljub noči in megli prenaglo vozili in premalo pazili na okolico. 1035 oseb je hipoma utonilo! Na vesti jih imajo parobrodna podjetništva.
t Dr. Friderik Pacak. Dne 24. maja t. 1. je umrl bivši minister, tajni svetnik dr. Friderik Pacak. Češki narod je izgubil ž njim enega najboljših sinov. Rodil se je j. 1846. ter je z veliko vnemo deloval za češki narod polnih 40 let. Čudno pisano je bilo življenje tega uglednega češkega moža. 2e na vseučilišču se je začel Pacak zanimati- za politično življenje Cehov. L. 1868. je bil kot akademik obtožen veleizdaje zaradi nekega govora; javni tožitelj je predlagaPzanj — smrtno kazen na vislicah. Sodišče pa ga je obsodilo na pet let ječe; to kazen je višje sodišče
zvišalo na 10 let. Svojo kazen je prestal Pacak skupno z drugimi češkimi narodnimi mučeniki, z urednikom »Narodnih Listov« Karlom Tumo, z urednikom »Svobode« Jos. Barakom, z urednikom Cernym i. dr. 2 njimi je v ječi proučeval politično zgodovino in narodno gospodarstvo; naučil se je v zaporu tudi angleški in italijanski ter je mnogo pisal. Presedel je tri leta, potem pa je bil po posredovanju tedanjega ministrskega predsednika Hohenwarta pomiloščen. Vstopil je v uredništvo »Narodnih Listov«; pozneje je nadaljeval juridične študije in je postal odvetnik v Kutni Hori, kjer je bil duša društvenega in političnega življenja ter starosta »Sokola«. Bil je več let deželni in do smrti državni poslanec. Po smrti dr. Engela je postal dr. Pacak vodja mladočeške stranke. Od tega časa se je popolnoma posvetil politiki. Pod ministrskim predsednikom Bečkom je bil dr. Pacak imenovan češkim ministrom 1. 1906. Dr. Pacak je bil osnovatelj »Slovanske enote«, kjer so se združili češki in jugoslovanski zastopniki. Bil je simpatičen Slovan. N. v m. p.!
Vzoren Jugoslovan — umrl. Jugoslovansko misel je zadela pretežka izguba: vseučiliški profesor, poslanec, urednik in pisatelj dr. Jovan Sker-bič je nenadoma umrl. Še minoli teden je predaval v Pragi, a vrnivši se že bolan v Beligrad, je nagloma umrl zaradi zapletenja črev. BIL ie še mlad; jedva'39 let star, a že slaven, po vsem slovanskem svetu znan mož izredne marljivosti in energije ter sijajnega talenta. Ideja jugoslovanske edinosti in kulturne skupnosti je bila zvezda vodnica njegovega neumornega dela. Imel je med Hrvati in Slovenci mnogo prijateljev in še več spoštovateljev. V Srbiji ie bil popularen mož, :ki joka za njim vsa domovina. V Ljubljani je bil dvakrat par dni. Zadnjič je bil v družbi Slovencev na občnem zboru Hrvatske Matice v Zagrebu. V juniju t. 1. je nameraval v Ljubljani predavati, a kruta smrt ga-je ubila kakor strela iz jasnega. Dr. Skrlič se je zval sam z istim ponosom Slovenca in Hrvata kakor se je čutil Srba. Slava njegovemu spominu!
Koliko použije človek? Če bi stehtali vso hrano, ki jo použije zdrav mož normalnega apetita do svojega šestdesetega leta, tedaj bi dobili številke, ki bi se nam zdele na prvi hip naravnost nemogoče. Statistika je dognala, da poje moški do 60. leta približno 20 krav, po 20 telet, jagnet in prašičev, dalje skoraj cel vagon kokoši, pi-'ščancev, gosi, rac, divjačine in rib. Krompirja, kruha, prikuh in zelenjave potrebuje človek okoli
dva vagona. Če bi se dalo vse sadje, ki ga povžije en človek, združiti v en, sam sad, tedaj bi imel ta ogromni sad 2 in pol do 3, metre premera. Tudi tak človek, ki ni poseben prijatelj jajec, jih poje vse svoje življenje, ako živi 60 let, okroglo 100.000.
C	A
Naročniki, ki spremene svoj naslov, naj vselej navedejo poleg novega naslova svoj prejšnji naslov in številko ovoja, ker drugače ne moremo istega spremeniti.
V	J
Roman „Izgovor krivca" nadaljujemo v urili, številki.
Književnost.
Milan Pugelj: Mimo ciljev. II. zvezek Knjižnice Slovenskega Ilustrovanega Tednika. V Ljubljani, 1914 Str. 182. Vsebina: Zanešeni — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. Labud poje- — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Naslovna slika Maksima Gasparija. — Deset novel in povesti je združil naš popularni pisatelj Milan Pugelj v aparten šopek. Prav originalne snovi je obdelal na svoj posebni, čisto individualni način. Vsaka ima zase svojo barvo, svoj ton, a vsem se mora priznati, da so psihološko in vsebinsko velezanimive, v svoji pripovedni tehniki dovršene in podane z imponujočo ekonomijo, ki bi smela biti mladim literatom naravnost vzorna. Pu-
gelj ne zapiše nobene besede odveč, ne polni strani s plehko vsiljivo modrostjo, ne pretirava na nobeno stran, nego ostaja vedno samosvoj, miren epik
nežno rahlega občutja brez hlastanja za cenenimi efekti. Zato pa tiči v teh povestih tem več barvitosti, ne kričave, nego diskretno nijansirane, ter
mnogo neke fine muzikalnosti dikcije, ki zaziblja čitatelja v sladko melanholijo. Pugelj zna opisovati ljubezen brez bolne sentimentalnosti, zdravo, sveže, a nikdar ne brutalno, slika naravo s finimi pastelnimi bojami ter podaja značaje v genialnih reliefih. Malo imamo toli simpatičnih novelistov, kot je naš Milan Pugelj, ki je vedno na pravem mestu humoren, ironičen in celo ciničen, v glavnem pa veseli, mehko sanjavi, dobrodušni naš Dolenjec brez rafiniranosti, a resničen poet. Ta zvezek K S. I. T. bo čital mladenič in starec z enakim užitkom, ker je sad zrelega umetnika.
Andrew Carnegie:	Za svetovno razsodišče.
(Pour 1’Arbitrage.) Druga izdaja. Ta 'knjiga je prva, ki je začela razširjati med Slovenci idejo mirovnega gibanja (pacifizem), ki je prvotna oblika krščanstva in del njegovega bivstva. Krivo je mnenje, kot bi hoteli odpraviti nakrat vse vojaštvo, ne, obramba domovine mora biti pripravljena. Ampak to je bivstveno: Kakor razsojajo sodišča prepire med posamezniki, tako naj bi se
Trgovec,
35 let star, v vseh strokah trgovstva izurjen, želi prevzeti za 1. september ali pozneje zastopstvo piva, vina, pohištva in raznih drugih reči, ali za poslovodjo, vodjo filialk, potnik, kompanjon i. t. d. Kavcija na razpolago, ozira se samo na prima stvari, ponudba resna.— Dopise je poslati na upravo tega lista pod „Zastopnik 35“.	325
Simon Praprotnik,
Jenkova ulica št. 7,
priporoča slavn. občinstvu svojo
veliko zalogo
Mitov, viti miz, stolov
in sploh vsa v mizarsko obrt - spadajoča dela.- 322
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. Ceniki .se pošiljajo franko in zastonj.
FRANC RUPNIK
priporoča p. n. občinstvu svojo	324
: krojaško delavnico :
v Trstu, Via Gepa št. IG, L nad.
Izdeluje obleke iz prvovrstnega domačega in tujega blaga kakor tudi vsakršne uniforme. Ugodni pogoji za mesečne obroke. — Zmerne cene.
Posestvo na prodal!
V Jurovcih pri Ptuju ,je na prodaj posestvo z vsem gospodarskim poslopjem. Hiša in hlevi zidanj. Vse v najboljšem stanju in samo 50 minut od Ptuja. Proda se po zelo ugodnih pogojih. — Oglasiti se je pri Jožef Burg, posestnik, Jurovci pri Ptuju.	325
Pošljite naročnino takoj 8
!! Za birmo !!
Priporoča se tvrdka
H. SUTTNER
Ljubljana 5, Mestni trg 25.
Nizke cene, solidna in dobra postrežba.
Lastna protoltolirana tovarna "■ ur v Švici.	11 —

475.000 kron.
oziroma frankov in Mr znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
= 5 = originalnih vrednostnih srečk = 5 =
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne
2. in 15. januarja, 1. februarja,
1. marca (dve),
1.	septembra (dve), 14. septembra,
2.	novembra.
1. in 14. majnika,
1. julija,
1. avgusta,
1 : —	375.000 kron, ^--------------------------------
oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
— 3 — originalnih vrednostnih srečk — 3 —
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vršiidne
'2. in 15. januarja,	|	1 in 14.	majnika, ji	1. avgusta,	||	2. novembra.
1. februarja,	|f	1. julija,	|	14. septembra,	||
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk še plača v 60 mesecih, po 6 K., za manjšo skupino vseh srečk pa v 60 mesecih po 4 K. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja torej zastonj! Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj! Pojasnila daje in naroiila sprejema: „Olavno zastopstvo stelkovnega oddelka ČeSke indistrijalne banke v Ptagi, Ljubljana". Naslov za pisma: SreLkovno zastopstvo Ljubljana 3.
Inteligentna Poljakinja,
vdova po inženirju, učiteljica jezikov, išče mesta kot vzgojiteljica, daje tudi ure za učenje slovanskih jezikov in esperanto za zmerno učnino. Pisma na upravo „Tednika" pod E. R.
■BHHHMHHHBI
1K ten le iln |
II ne da bi sem jim vsi-B ® * Ijevalo, kje se kupi za primerno ceno dobro, trpe-m žno in lahno tekoče kolo,
B saj je obče znano, da so B
Hilli Ml
f PRVA
ki se prištevajo med prvo-B vrstne in najboljše izdelke monarhije in kot taka vredna
Pl zasluženega priznanja, ter {gg ^vsestranskega priporočila
® prve in res domače tvrdke
specijalna trgovina s ko-II lesi, pnevmatiki J in deli,
B HarijelTerezijelc. 14
(„Novi svet“, nasproti Kclizeja).
Zahtevajte prvi slovenski cenik brezplačno.
sčasoma doseglo mednarodno pravosodje med državami. — Knjige II. izdajo, dokler je še kaj zaloge, pošlje brezplačno F. S. Šegula, župnik v p. in posestnik, Pragersko, Štajersko.
Svoji k svojim je geslo dandanes; priporočamo torej domačo tvrdko H. Suttner v Ljubljani, št. 5, ki je na slovanskem jugu največja razpoši-Ijalnica ur, verižic, prstanov itd. in sploh zlatninč in srebrnine. Nizke cene! Postrežba točna in solidna! Ne izmetavajte denarja tujim židovskim tvdrkam, temveč podpirajte domače podjetje, ki vsakogar dobro, točno in solidno postreže. Pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
Dojenca odstaviti je dostikrat težavna stvar in zato svetujemo doječi materi, naj sprva daje v dojilni steklenici otroku po enkrat na dan nekaj Nestlejeve moke, ki je skuhana na sami vodi. Polagoma naj se pa daje po dve, tri in več takih porcij; otrok se pusti odstaviti brez težav, se krepko razvija in krasno uspeva. Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri: Henri Nestle, Dunaj I., Biberstrasse 11.
Kdor se hoče enkrat prav do dobrega nasmejati, ta naj poseti od petka 5. do ponedeljka 8. t. m. enkrat kinematograf Ideal v Ljubljani, kjer se bo predvajala ena najkrasnejših dosedanjih veseloiger .Diva v zadregi". Predvajala se bo vsak dan ob 4., ’/sb., 7. in 729., v nedeljo ob lO'/z. dop., ob 3., 725., 6., 728. in 9. Prihodnji torek senzacijonalna drama „Vojaški pilotje", krasni prizori zrakoplovstva.
Najbolj zadovoljni boste s kavo, če ji pride-nete Kolinske kavne primesi, kajti kava, kateri je pridejan ta kavni pridatek, ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zahtevajte torej izrecno vedno samo Kolinsko kavno primes, ki je
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo. To^r-a-ma, na G-lincaih. pri Hjjnloljani.	
Priporoča se slavnemu občinstvu za	Prevzema kompletne oprave za
portalna.	iiotele.
stavbena.	kavarne, vile.
pohištvena	gostilne.
mizarska dela.	privatna stanovanja.
Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo.	
Proračune se dopošlje na zahtevo	brezplačno in v najkrajšem času.
po soglasni sodbi vseh najboljši, obenem pa pristno domači kavni pridadek.'
Pletarsko pohištvo je najmodernejše, higije-nično, trpežno in lahko in primerno ceneje, kot drugo.
V znamenju loterije živimo in vse drvi za glavnim dobitkom! Nekateri dobe, drugi izgube. Zadnjih je seveda neprimerno več, kot prvih. Komur je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijske banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 3.
Zavarovalno poročilo življenjskega oddelka vzajemno zavarovalne banke »Slavije«. Iz letnega poročila za poslovno leto 1913 posnemamo, da je bilo poslovanje kljub denarni krizi, ki so jo občutili vsi sloji, in ki je nekako ravno lansko leto dosegla svoj vrhunec, ugodno in vpoštevajoč napete razmere na denarnem trgu naravnost zadovoljivo. V letu 1913 je bilo predloženih 8399 oglasil za 31,221.300 K. Zavarovanih kapitalov vsled smrti ali doživetja, rent in pokojnin je banka sa-

VERA
American Shoe
za gospode in dame |
so že došli iz
ia\\
Amerike.
Moderni, priiežni, ele-’ gantni, ceni, trpežni.
Edina prodaja
v trgovini s čevlji
Fran Szantner
v Ljubljani
Made by	Šelenburgova ul. 4.1
Rice&Mtliins
Boston, Mass.U.S. A.
mo v letu 1913. izplačala K S.SST.O-NFfiL a od svojega obstoja pa že K 57,842.286’26. Zavarovalnina je narasla letno na K 8,732.835’33, vse premoženje banke pa na K 68,323.491‘03. S posebnim zadovoljstvom bodi povdarjeno, da je dividendni fond narasel na K 1,233.193"23, kar daje elanom poroštvo zato, da se bode dividenda zviševala od leta do leta. Od svojega obstoja izplačala je banka »Slavija« K 3,119.825"42 dividende. Gorenje številke jasno pričajo o stalnem razvoju in napredku banke »Slavije« ter o njeni vedno bolj prodirajoči priljubljenosti. Priporočamo p. n. občinstvu, da izkazuje svojje zaupanje banki »Sla-viji tudi v prihodnje in to tem bolje, ker je vsega zaupanja vsled svojega kulantnega in vestnega poslovanja v resnici vredna. V vsakoršnih zavarovalnih zadevah naj se vsakdor obrne v prvi vrsti le na ta slovanski zavod, ki svoje slovanstvo pri premnogih prilikah pokaže tudi z dejanji in ne samo s hvalisanjem. Z vsakoršnimi pojasnili postreže dragevolje in brez obveznosti »Generalni zastop banke »Slavije« v Ljubljani.
Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal stare domače tvrdke F. Čuden v Ljubljani. Le pri njej se kupi zanesljivo idoče ure, fine uhane, prstane itd. po zmernih cenah. Lastna tovarna ur v Švici. Zahtevajte cenik, ki se pošlje brezplačno.
Ali ste že poskusili naročiti pri meni vzorce in cenike raznovrstnega blaga? Če še niste, naročite takoj! Pošljem Vam brezplačno. Uverili se bodete, da razpolagam s prvovrstnim blagom, trpežnim in cenim, kakor ga nikjer ne dobite pri tujih razpoši-ijalnicah. Posebno za birmo otrok bodete rabili lepo in dobro blago; za botre in botrce imam pa izvrstne stvari. Moj nas’ov: Prva Slovenska spodnještajerska razpošiljalna trgovina I. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica štev. 5.
= Obnovite naročnino takoj l =
Manufakturna trgovina


152
prej Franc Souvan sin
: LJUBLJANA :

Mestni trg 22 nasproti lekarne, n-----:——
Posebno bogata zaloga
sukna
■s ’ ■
za moška oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernega blaga za ženske obleke iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platno kotenine in drugo belo blago.
i>- 1	^	^	^
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
□naaacmDDDBaaaa
Pridobivajte nam novih naročnikov!
DDaaaaaaaaDaaaa
Nadležne dlake
na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rbcov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4*— zadošča. Razpošilja strogo di-, skretno Kos Dr. A. Rii, Labo-ratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0. — Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenu**, par-fimerija A. Kanc m drogerija „Adria**.	159
Skrivalnica.
Kje je ponesrečenec I
Dober zaslužek
dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega truda. Kje in kako, izvedo, ako upravništvu tega lista naznanijo svoje naslove v*zaprtih zavitkih s napisi „Dober zaslužek".	320
Fizikalieno-terapevtični ambniatorij
za živčne in druge bolezni, primarija DR. I. ROBIDA.
Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 3 (zraven Kmetske posojilnice) od 11. do 12 in od 2. do S
Zdravljenje z elektriko, masažo, svetlobo in toploto.
Visoko frekventni toki, čveterostanične električne kopeli, franklini-zacija, termopenetracijsko zdravljenje, vibracijska in konkusijska 22 masaža. Specijelno zdravljenje živčnih bolezni.
V prijaznem kraju Notranjske, poleg župne cerkve, ob južni železnici proda se iz proste roke zaradi bolezni
pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na upravništvo tega lista. (308)
aopaaaD pnanaag
Sprejme se gospodična,
ki zna dobro strojopis ter slovensko in nemško stenografijo, v pisarno v mestu izven Ljubljane. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na upravo Tednika pod „Dobra služb a“.
apaonooaaaopooa
150.000 ur!
Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov imitiranih srebrnih ur. Anker-rem. kolesje teče na rubinih Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5 80, 5 komadov K 14' , 10 komadov K 27*—. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju	100
Centrala ur Podgorze
Postfach 10/130 (Avstr.)
Prva slovenska industrija za ple-::	tarstvo na Primorskem ::
Ž. VIŽINTIN
| v So\odnjah pri Gorici.
Najmodernejše mobilije za veže, verande, balkone, vrtove, kopališča iz peddig in indijske cevi. bambusa itd ::	po načrtih prvih umetnikov. ::

Na debelo in drobno!
n
Tovarniška zaloga perila in izdelovalnica zavratnic
Engelbert Skušek
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 7
se slavnemu občii stvu najuljudneje priporoča
::	Pismena naročila z obratno pošto.
Najnovejše! Najcenejše!
ki je zelo pripraven za vsako uporabo, je trpežen, ter so popravila in eksplozije popolnoma izklučene. Vsak aparat je preizkušen in pod 2 letno garancijo Najmanjša uporaba špirita in najlažja in najbolj preprosta uporaba. Zahteva te proračun, ki se Vam pošlje brezplačno. — Samovar se pošilja po povzetju. — Iščejo se preprodajalci.	300
Josip Vajda, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 43.
V dobrem prometnem kraju brez konkurence želi sprejeti izveiban kovaški mojster
Nastopi lahko z več delavnimi močmi. — Več pove uredništvo „Slov. 1'ustrovanega Tednika". 299
= Ne zamudite ! =
Sedaj spomladi rabiti
Salvator kremo,
Salvator milo,
»is	Salvator puder
da ohranite svojo lepo polt. Cena komadu K 1‘—.
S. MITTELBACH, ZAGREB.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.
Atelje za steznike (moderce)
bis lijubica Oehtn,
—— Zagreb, Bogovičeva ulica 6 ■■■"
po 10 K in več dober komoden trpežen steznik,
po 20 IC in več fin in trajno trpežen steznik povsem iz pravega francoskega materiala.
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj!
Zdravniška izjava, da zanesljivo učinkuje, razentegaje tisoče zahvalnih pisem na ogled.
Bujne, lepe, trdne prsi
dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo, jamčeno neškodljiva, oblastveno preiskana, za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. Zunanja raba. Edina prsna krema, ki je zaradi izredno velika učinka prodajajo tudi lekarne, dvorne parfimerije itd. Poskusna pušica K S*—, velika pušica, ki zadošča za uspeh, K 8. Razpošiljatev strogo zaupna. Kosm. dr. A. Rixov Laboratorij, Dunaj, IX., Berggasse 17/0. Zaloge v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu**, parfimerija A. Kanc in drogerija „Adrija“.	319
jrv

ZJl
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu j	•	v
& oš trgovino s čevlji.
Svetovno priznana najboljša znamka, Komfort*.
Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen obisk
najceneje zaloga čevljev ,Komfort‘
blago. 311 JOSIP SIMA, Ljubljana, Kongresni trg št. 6.
±±
ŽDE
: Dobro in ceno kupite v =
lili Hi za mode in ifte
I. KEIIE, LJIIMJIM,
Franca Jožefa cesta 3
klobuke, slamnike, čepice, kravate, srajce, drugo perilo
itd. itd.
= Obnovite naročnino! =
Fotografske aparate
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomanufaktura in drogerija
„ADRIJA"
ohlastv. koncBS. prodaja strupov
v Ljubljani,
Šelenburgova ulica štev. 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
==: Nova tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles! =
Pozor, cenjene dame in slavno občinstvo! Nakup
šivalnega stroja
je vprašanje sreče in zadovoljstva v hiši.
Zato se vljudno priporočam, naj se vsak obrne na mene. Skozi 61etno delovanje pri tvrdki Singer sem si pridobil veliko izkušnjo, tako da lahko danes priporočam le najboljše stroje, ki so Gritzner in Vester, za vsako obrt in domačo rabo, z najnovejšimi iznajdbami, imajo krogličen tek (Ku-gellager), krpajo "razno perilo, nogavice in umetno vežejo ter šivajo poljubno, naprej in nazaj. Poduk Je popolnoma brezplačen. V rabi jih je nad 3 in pol milijona. P. n. tovarnarje opozarjam na zastopstvo slovitih specialnih strojev Gut-.	mann, Berlin. ===
Josip Peteline,
Ljubljana, Križevniška ulica 7.
Cenike,
o natisne elegantno in ^ okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani.
Zastonj
dobi 2Va metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor naroči
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2V2 m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko)
Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. --------
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana"
„Morana** uničuje teme Ijito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. 117 Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.
Kdor se je hoče hitro iznebiti, brez joda, brez medicin, z naravnim zdravilom, naj piše na Paratelsus, Sternberg, Moravsko. — Vprašanja 2 znamki. Sigurna pomoč tudi tam, kjer ni nič pomagalo. 109
MARTIN PERNOVSEK V CEUU
Telefon št. s/vi. izdeluje omare ledenice. Telefon št. 5/vi.
Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah	254
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
jjBiiiMiliimiiiiiiilliiiilliiMiiiiii
c3
X/)
• v—
O
£
’cđ
z
T3
-n
<
O
<
-t
05
3
3
Puch vozna kolesa! “jIgn. Vok
tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles 227
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Za krošnarje, kramarje, preprodajalce in za vsako hišo. — Pri stiskanju lahko poškodovano 138
toiletno milo
pošljem vsakomur
5 kg za 6"50 K.
(50 do 62 kosov) dišave: vrtnice, mandelni, vijolice, glicerin, mošus, liljino mleko, zelišča itd. Najfinejši parfum v vseh dišavah steklenica 2 K. Razpošilja po povzetju največja parfumerij-razpoši-Ijalnica Fran Human, Du naj II., Aloisgasse 3/35.

Nam diši kava vedno najbolje
kadar jo skuha mamica
s pravim : Frančkom:
„Taka kava je duhteča, ima poln, močan okus in lepo, vabljivo barvoc“
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
sl em 117/24.505
j KMETSKA POSOJILNICA J-V0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
'	r. z. z n. z.	JA	v Ljubljani, -
obrestuje hranilne vloge po	/ ^ /	brez vsakršnega odbitka.	i5
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.
Kdor ne verjame,SfSS’da
„Osetov Silva vrelec" -»s
priTolstovrški slatini, pošta Guštanj (Koroško)
res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno
mozira in ostane čista in dobra.

Konkurira se lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj.
m
a
M
O
a
< i
o A)
"S*
M O
S a
o
<
.n
M
O


fl LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- A
I/ sef-zdfwnik:prihariij DR-FR. DERGANC |1
-- sodnijsko zapriseženi izvedenec
izdeiovaiec godal, ipi
Najcenejši nakupni vir za godala in dele. Najfinejše koncertne strune. — Popravila točno in najcenejše. Kupuje in zamenjava stare gosli in čela. 295
:: ioHaviili in zoMiini ateli::
se priporoča p. n. občinstvu za zobozdravniška in zobotehnična dela. Atelije odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opremljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vsako tako zdravljenje zob vrši se brez bolečin.
Cene zmerne, za revnejše tudi primeren popust. Ordinacijske ure od 8. zjutraj do 6. ure zvečer.
Ljubljana, hotel pri Maliču,
nasproti glavne pošte.
-
■ Umetna knjigoveznica
Ivan Jakopič
Ljubljana, Frančevb nabrežje 13
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del. Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige. Vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice iz-gotavlja vedno po nizkih cenah.
Originalne platnice za liste: „Slovan", „Lovec", „Zgodbe sv. pisma", „Čebelar" „Dom in Svet" „Slovenski llustrovani Tednik" itd. itd. ima vedno v zalogi.
Postrežba točna.
136

Delo solidno.
GORČEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
fl.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT.lSi NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH: TEVAJTEPRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
Za kratek čas.
Iz šole. Nadzornik: Kaj delate, otroci, vsak dan v šoli proti koncu ure?
Učenec: Čakamo, da pojdemo domov.
O te tujke! Neki župan je izpopolnil v posel-ski knjižici služkinje, ki je služila na kmetih, opazko: »Služi kot legitimacija«... takole: »Ne služi kot legitimacija, marveč kot kravja dekla.«
Resnica. Oče (sinku, ki je jabolko): Ali si vprašal mamo, če si smeš vzeti jabolko?
Sinko: Da, papa.
Oče: Resnično? Če nisi vprašal, dobiš palico, ker se lažeš! Torej, ali si vprašal mamo?
Sinko: Da, sem, res sem vprašal! (Poje jabolko in si obriše usta). Seveda sem vprašal, a mama je rekla — ne!
Naši otroci. Starikava teta (stoji ob okrni in vzdihne). Ah, če bi bila tiča!
Mali Pepi: Pa saj si že, tetka!
Teta: Kako to misliš?
Mali Pepi: Pa saj je papa sinoči rekel: la stara sova se je čisto vgnezdila pri nas.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku".
Velika zaloga /
špecerijskega blaga
špirita, žganja, X	v ,
moke, otrobov /
111	nr
koruze. /
C. Jt
/ X
▼	/ Na drobno
in na debelo.
Automatiški lovilec za velike množice.
Telefon 23.446, 260
Za podgane K 4-—, za miši K 2'40 lovenje brez nadzorstva do 50 živali v eni noči. Ne vpliva vreme nanje in se nastavljajo sami. Past za starke, edina svoje vrste, vjame v eni noti tisoče ščurkov in grilov, po K 2-40. To najboljšo iznajdbo razpošilja po povzetju Fr. Hu-mann, Dunaj II., Aloisgasse 3/29. Mnogo priznalnih pisem. Svarimo pred manj vrednimi ponaredbami. V rabi so tudi po c. kr. voj. nalagalnih skladi.čih
Za vroči letni čas
so najboljše obleke iz
angleškega .FBEStr in japonske svile .CHAlirililG'.
Izvrstno sredstvo proti izpuščajem, solnčnim in jetrnim pegam, mozoljem in ostali nelepoti lica in kože. Po kratki uporabi postane koža nežna- ob
:---r---7—Z----------- rednem uporabljanju ščiti kožo pred zunanjimi vplivi ter ohrani svežost
m vobnost koze. — Cena enemu lončku kreme K 1, trem lončkom K 2-70. Cena enemu komadu
rudne vode itd., dobiva se v	gjg
LEKARNI pri „Rdečem križu" L. G A Y E R, ZAGREB, Ilica štev. 79,
• vogal Karičeve ulice, nasproti liičkega trga.
Najboljše švicarske vezenine.
1				- |
				I
a 1		A. ŠARC		# I
I		last. Jadviga Šarc		-«s
#		Ljubljana, Šelenburgova ulica ll 5.		|
f		318		I
1				1
•1		 P e r i 1	o za dame in gospode po	meri. 	 j •	
ALFONZ BREZNIK
80
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča. -
JLjubljaiia, Kongresni trg 15.
Naj večja in najsposobnejša tvrdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij Velikanska zaloga in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrij. jugu.
Edina zaloga klaviijev:
Ehrbar, Bosendorfer, Holzl, Heitz-j. man, Forster, Rud. Stelzhammer, Ge-LJ briider Sfingi, Laub, Gloss, Czapka ' in Hofmanu na obroke od K 15-— in 20‘— naprej.
Velika zaloga
Najboljše blago! Najnižje cene!
Zavod za pranje in likanje 278
Hartmann
Lastnik Josip Hallegger Trst, Via Zonta št. 8.
Telefon št. 765.
Joghurt sir
za slabokrvne in bolehajoče 224 za želodcem.
Kos le 10 vinarjev.
zlatorumeni kvarglji Št. 4. Poštni zabojček'(ca 5 kg a 3 60 K). Kdor kupi 10 zabojčkov, 1 zabojček zastonj (tudi ob prejemanju posamič v t. 1.) Po pov-„ zetju od tukaj.
Različni delikatesni siri. Jako fino čajno maslo, sveža jajca. — Cenik brezplačno.
Mlekarska razstava v Komotavi leta 1913.
Najvišje odlikovanje.
Si ovo maslo 6 dni staro, 1 tekmovalno nagrado; sirovo maslo 2 m staro, 1. tekmovalno nagrado ; mehki sir, častno nagrado, trdi sir, 2. nagrado.
Molkereigenossenschaft
Oberbaumgarten.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. „Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski uLšt. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. Vtrehtednihzrastejonaj-lepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči. Zadostuje samo ena steklenica. 2 Spričevala na razpolago.
V vsakem varčnem 289 gospodinjstvu
rabijo že mnogo let najrajše
„Sapolin“
kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah. Izdeluje firma:
Pavel Hatheyer
tovarna mila, Celovec.
Proda se 271
nova hiša
z vrtom in vsemi gospo-darsk. poslopji ob glavni cesti v Domžalah, od-I daijena 5 minut od kolo-I dvora, pripravna za kako I obrt ali za privatno uporabo. Več se poizve pri I hiši št. 40 v Domžalah.
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike.	33
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 26.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd.	18
F. BATJEL, Gorica, Setvi:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
f Ib teVžT«4Vil C	«|I)	JrvO^ST.I IrtidlJHrftfr
A. Z ANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje ----------- Zahtevajte cenike.	---

= Hiša na prodaj. =
V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. — Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokarju v Solkanu.
Trgovina z usnjem
na debelo in drobno
K. A. Kregar,
Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23.
Telefon 96.__237
Lovsko povrtno in žepno = obrambno orožje =
ne kupite nikjer ugodneje kakor pri svetovno 288 znani
tovarni za precijzijske puške JOS. WINKLER v Borovljah (Koroško).
Vsaka poprava, novo kopito in nabijalne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik I. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj.
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Muggia — Istra.	83
A. Goreč, Ljubljana
in vsak bo priporočal
pri svojih prijateljih in znancih
Gorčeva kolesa
Fotografski aparati
odkrito in najtopleje.
iz lesa in kovine, stiukovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Ročne kamere po K 1'60 in več Aparati s stativom K	620 „ „
Sklopne kamere po K	9 70 „ „
in dražje do	K 300'—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	16
Singer
šivalni stroji so
neprekosljlvi v irajnostl in vsestranski uporabi.
Singer
| šivalne stroje * dobite samo v naših prodajalnah z
c«
n'J
izveskom".
SINGER Ko.
dein. družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Novo mesto, Glavni trg štev. 45. Kranj, Glavni trg štev. 119. 5 Kočevje, Glavni trg štev. 79.
Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej Iranko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega «•40 K, 8 K: puha sivega « K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub
Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, §0 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem IS K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12 14 in IS K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K. Pernica 200 cm do ga, 140 cm široka 13, 14 70, 17-80, 21 K, zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradit, 180 cm dolga, 11S cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko
S. BENISCH, Dešenlce 180, Češko.
Natančneji cenik gratis In franko. 20
Čuvajte se peg! •
Vaše obličje i
bo krasno, čisto in fino kakor_ alabaster. ■ Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, J sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- ^ dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- n dicca balsamin". Steklenica K 2 50. Rationell J bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po t enkratni rabi.
--- Neprijetne dlačice = ■
z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- I lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- J Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50 g
Bpjno polnost-krasno
j
SAMO K 10-
stane v Prvi gorenjski razpošiljal- ■ niči IVAN ŠAVNIK, Kranj št. 154. b
4 V2 m volnenega blaga za eno 1 svilnat pas in še več dru- B fino žensko obleko v po- gib različnih stvari za po- fl ljubni barvi,	vrb.	v
1	zelo fini robec za na glavo, Ista množina se boljše vrste B 3 lepi žepni j obči iz sifona, K 15.
2	para močnih ženskih nogavic, Ista množina najboljše vrste |
K 20.	28i	B
Solidno ugledno domače podjetje! j
= oprsje =
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-znalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et - Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco". K 2'—.
Nikako izpadanje las, nlkake luskine!
3 Poarine lasna mast
oživlja in krepi lasne korenine tako, da se lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični laboratorij
W. Bavdka, Praga-Vršovice št. 752.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči.
IBDBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Telegram z Dunaja!
Za par K 8.
50.000 parov komisnih čevljev,
ki so ostali zaradi pre-^	kasne dobavitve, sem se
Hfc Postavno zavarovano”	pore, razpošiljati par po
mr lastni ceni K 8*—.
Čevlji so iz najboljšega sirovega usnja, z močno zbitimi podplati, pete z železom podkovane in usnjenim jermenom. Ti čevlji so najtrdnejši in zaraditega še posebno priporočljivi za planinske dežele. Pri naročilu zadošča napoved mere v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska iz-vbzna trgovina čevljev	258
FRANC HUMANN
Za prepodajalce tncat 90 kron.
F. ČUDEN
v Ijjut>lja,ni 301.	212
IPrešernova ulioa 1. je največja in najstarejša eksport. trgovina z urami, zlatnino in srebrnino.
Velik nov cenik
dobi vsakdo na zahtevo brezplačno.
Lastna tovarna ur v Švici.
Letno se razpošlje več tisoč ur na vse strani.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoSa svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje is (Strickmaschinen).
Brezplačen ponk v vezenja.
Tovarna v Linču usta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
i$~ Domačini, zahtevajte izdelke domače industrije! ^Sš
^ PETER KOZINA & Co. Z?™™
so moderne oblike in priznano najso-lidnejše izvršbe!!
Zaloga na drobno in debelo:
v Ljubljani,
na Bregu št. 20.
Cene	za	gospode
„	„	dame	.	.
„	„	dečke	36|39
s „	v	otroke	.	.
. K 14.—, 17'—,
.	„	12'-,	15'-
•	„	IO'-,	12'-.
Št. 22-25	“26 -28	~29 -31
K 5^;	6 --	7-—
20'—.
18'—.
32 35 8*-.
I
I
i
o
a
>
o
Sh
CD
3
a
&
>
O
Sh
CD
3
>
O
^ H
^ J
>
O S
>CD
cd
cd
>
M g
o g-
•i-H
'Sh &
cd
H3
OJ
CD
‘C S
s
(D O | >
Cl “
.s
!! Najvetja kolesarska tekma l in kr. avstio-omske aiade
Tekma častnikov: Prvi Tekma moštva*: Prvi
specijalna trgovina s kolesi, motorji, automobili in ; posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. :
Ljubljana, samo Dunajska cesta 9-12.

Ogrlejte si konfekcijsko zalog*©
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunajskega kroja.
„Pri Škofu".
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-======= lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d.	----
ij
Oenils:	zairte^ro po pošti "brezpla-čno.
Solidas-a. postrežfba-!
ij