PAVLU BLAZNIKU OB SEDEMDESETLETNICI
Pred kratkim (30. junija 1973) je doseglo
praznovanje tisočletnice nastanka freisinškega
gospostva svoj višek. Skoraj istočasno (28. ju-
nija 1973) je slavil 70-letnico rojstva zgodo-
vinar Škofje Loke in loškega gospostva, eden
naših najpomembnejših agrarnih in social-
nih zgodovinarjev, dr. Pavle Blazni k,
znanstveni svetnik Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti v Ljubljani.
Ob 60-letnem jubileju (1963)) je prikazal
France Planina v Loških razgledih (X. 212—
215) na prikupen način Blaznikovo življensko
pot ter ocenil njegovo delo in njegove izred-
ne zasluge. To je mogel tem bolj upraviče-
no storiti, ker sta oba Ločana, živela v otroš-
kih in mladostnih letih v iisti Nunski ulici ta-
ko blizu drug poleg drugega, da je zadoščalo
Pavlu, da potrka na vmesno hišno steno ter
s tem povabi Franceta na razgovor ali skupno
akcijo. To idealno prijateljstvo je raslo z leti,
ostalo neskaljeno do danes in je rodilo velike
sadove tudi za Škofjo Loko, kar je ob prazni-
ku tisočletnice še posebno vidno.
Morda je res vplivalo okolje ob vznožju ta-
krat nedostopnega in zato skrivnostnega gra-
du na mladega Blaznika. Le nekaj korakov
stran od njegovega doma sem preživel tudi
jaz svoja otroška leta v »kasarni«. V poseb-
no živem spominu mi je ostal tudi starološki
grad, kjer so neke krati igrali historične igre;
tedaj sem prvič videl viteške opreme, hele-
barde in samostrele. Vendar zunanji vtisi v
zgodovinskem mestu z vsemi svojimi poseb-
nostmi po mojem mnenju niso mogli zado-
ščati, da se je Pavle odločil v 5. razredu šent-
viške gimnazije posvetiti se po končani sred-
nji šoli študiju zgodovine. V tem pogledu tu-
di predavanja njegovega bolj povprečnega
profesorja zgodovine niso mogla odločujoče
vplivati. Zdi se mi, da je zelo zgodaj samo-
stojno in preudarno misleči Blaznik sam ko-
val svojo življenjsko pot.
Na veliko srečo je dobil na ljubljanski uni-
verzi dva odlična profesorja zgodovine. Naj-
močneje je vplival nanj dr. Ljudmil Haupt-
mann (prim. Prof. dr. Ljudmil Hauptmann.
In memoriam. NRazgl. 1968, 8. 6. str. 323).
Kot predavatelj je pritegnil in navdušil svo-
je študente. Nadobudnega Blaznika je znal
postopoma uvajati v sodobne načine prouče-
vanja gospodarske in družbene zgodovine, mu
odpiral pota v razumevanje in uporabljanje
najrazličnejših virov, začenši s katastrskimi
mapami in urbarji, poleg pisanih virov tudi
arheoloških, toponomajstičnih in jezikovnih
pripomočkov. Za poglobljeni študij mu je iz-
bral takšno problematiko, ki je bila Blazni-
ka najbližja, t. j. študij tokov kolonizacije
Selške doline. Tako ga je usposabljal za bodo-
čega zgodovinarja slovenskega kmeta. V tem
času je mladi študent zlasti v počitnicah še
s posebnim veseljem obredel dolino in menim,
da skoraj ni bilo kmetije ali bajte, ki si je
ne bi od blizu ogledal. Morda je že takrat
vzljubil Ratitovec, ki mu je še danes kraj za-
želene rekreacije. Jeseni 1926 je odšel prof.
Lj. Hauptmann v Zagreb, od tam pa je do-
spel prof. dr. Milko Kos. Tako je bila Blazni-
kova disertacija prva, pri kateri je pomagal z
nasveti in jo odobril. Storil je to tem laže
in raje, ker je njegov rod izviral iz Selške
doline.
Veselje do znanstvenega raziskovanja je
raslo. Objavi disertacije »Kolonizacija Selške
doline,« Lj. 1928, je sledila še isto leto speci-
alna historično - geografska študija »Bitenj«
(GV IV. 1928, 88 - 98). Še leta 1963 se je po-
vrnil k svojim ugotovitvam »K problemu na-
stanka Bitnja na Sorskem polju« (LRazgl X.
1963, 215). Posebeej je razčlenil »Posestne
razmere v Selški dolini« (GV X. 1934, 1-66)
in dal leta 1938 kot pendant k Selški dolini
Kolonizacijo Poljanske doline« (GMDS XIX.
1938, 1-62). V vprašanjih kolonizacijske zgo-
dovine je užival kmalu velik ugled in imel
na drugem zborovanju slovenskih zgodovi-
narjev na Ptujski gori leta 1940 poleg svojega
akademskega učitelja prof. dr. M. Kosa ko-
referat »O metodah proučevanja kolonizacij-
ske zgodovine« (CZN XXXV, 1940, 33-39).
Ker ima vprašanje poljske razdelitve za raz-
iskovalca naselitvene zgodovine izreden po-
men, je ponovno poudaril stališče zgodovi-
127
narja ob publikacijah geografa prof. Sv. Ile-
šiča (ZC V. 1951, 369-372, XIV. 1960, 264-266).
Odlično usposobljen je opravljal Blaznik
službo srednješolskega učitelja zgodovine na
gimnaziji v Celju. Svojim dijakom je znal
mnogo nuditi. Pogosto sem ugotovil, s kakš-
nim spoštovanjem se ga spominjajo njegovi
bivši učenci, ki jim je posredoval temeljito
strokovno znanje, pa tudi z besedo in deja-
njem skušal vzgojiti v krepke značaje.
Pri tem pa ni zanemaril ljubljene Škofje
Loke. Ko so loški obrtniki priredili leta 1936
obrtno-industrijsko razstavo in je France Pla-
nina zbral vrsto cehovskih starin, je vznikni-
la misel loškega muzeja in z njim tesno pove-
zanega Muzejskega društva, pri katerem je
odslej na vodilnem mrestu deloval naš jubi-
lant. Ob omenjeni razstavi je napisal Blaz-
nik študijo »O cehih na Slovenskem«, ki jo
je kot poseben odtis založilo Muzejsko društ-
vo v Skofji Loki (1940).
Težki časi, ki so nastopili z nemško okupa-
cijo, so močno prizadeli prof. Pavla Blaznika
in njegovo družino. V Celju je moral pustiti
vse imetje z bogato knjižnico in gradivom za
nadaljnje znanstveno delo. Odšel je v Ljub-
ljano, odtod v Dalmacijo k partizanom. Sele
leta 1945 se je vrnil v Ljubljano, moral pa je
žrtvovati še nekaj dragocenih let za razne
javne, organizacijske in podobne posle, tako
ugotavljanju vojne škode na kulturnozgodo-
vinskih spomenikih, restituciji odnesenega
arhivskega gradiva (prim. Arhivi v Severni
Sloveniji v dobi nemške okupacije, (Arhivist
I. 1951, 20-26). Velike zasluge si je pridobil
tudi kot direktor obnovljene celjske gimna-
zije.
22. aprila 1950 je bil imenovan za znan-
stvenega sodelavca pri Institutu za politično
ekonomijo ekonomske fakultete univerze v
Ljubljani.. Ta je bil ustanovljen po iniciati-
vi tedanjega dekana prof. Danila Vojske.
Blaznik je pripadal prvi ekipi znanstvenih
sodelavcev omenjenega instituta (dr. Pavle
Blaznik, Ivan Mohorič, Drago Potočnik, dr.
Josip Žontar). Blaznik je zastavil z veliko
energijo tam, kjer je zaradi vojne moral pre-
kiniti z delom. Tako je nastalo obsežno delo
»Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sor-
skem polju« in »Zemljiška gospostva na be-
sniškem ozemlju« SAZU 1, Razprave 1953,
139-242,243-276). Odlomek iz prve razprave
»Loški vitezi in mestni plemiči«, je objavil
Škofjeloški prosvetni list 1953-54, III. 59-62.
Iz raznih vzrokov se pa delo v historični sme-
ri v institutu za politično ekonomijo ni moglo
razviti. Blaznik je odšel v Državni arhiv Slo-
venije v Ljubljani, kjer je med drugim po-
magal pri inventariziranju arhivskih fondov
(prim. ZC XVI. 1962, 277-279).
VI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v
Celju in Laškem (aprila 1950) je dalo pobudo;
za načrt »Leksikona gospodarske in družbene
zgodovine Slovencev« (do 1945) Vodstvo dela
je prevzela sekcija za občo in narodno zgo-
dovino po zaslugi akademika prof. dr. M. Ko-
sa leta 1948 pri SAZU ustanovljenega Insti-
tuta za zgodovino. Sprva je bilo tu torišče sa-
mih zunanjih sodelavcev, ki so pripravljali
shemo skupin gesel in njihove podrobne raz-
členitve. Leta 1957 pa je bil postavljen Pavle
Blaznik za prvega stalnega nameščenca ome-
njenega instituta. Kot tajnik odseka je znal
nad vse uspešno usmerjati delo in je postal
njegov »Spiritus agens«. Pripomogel je tudi,
da so našli obliko enciklopedične obravnave
snovi po panogah in da so osredotočili delo
na prvo skupino »Agrarne panoge«;
Blaznik je tudi opozoril javnost na publika-
cijo, ki jo pripravljajo (NRazgl 1958, 23. 8.,
Primorski dnevnik. Trst 1958, 21. 9.).
Neomajno zvest je ostal Blaznik stavljeni
nalogi, pa prouči in prikaže zgodovino frei-
sinške posesti na Kranjskem, posebej pa lo-
škega gospostva. Zdaj je imel poleg tiskanih
virov in domačih arhivalij tudi münchensko
gradivo na razpolago (prim. O zbirki mikro-
filmov v škofjeloškem muzeju, Arhivist VIII.
1959, 61-65). Leta 1954 je opozoril na spomine
nekdanje povezanosti Freisinga s Kranjsko
in zlasti s Škof jo Loko »Na obisku v Freisin-
gu« [LRazgl I (1954) 55-64]. Prikazal je »Frei-
sinško županijo Dovje na Gorenjskem« [ZC
IX. (1955) 7-25] in »Zemljiška gospostva v ob-
močju freisinške dolenjske posesti« (SAZU
1. Razprave IV/6. 1958, 94 str.). Vse druge
publikacije obravnavajo loško ozemlje in jih
je objavil skoraj izključno v Loških razgle-
dih, zborniku Muzejskega društva v Skofji
Loki. Razdelil bi jih v tri skupine. K prvi
najmanjši štejejo: »Gradovi na loškem ozem-
lju« [KronI (1953) 97-102], »Zgornji stolp na
Kranclju in Stari grad pod Lubnikom ter nju-
ni gradiščani« [LRazgl III (1956) 79-88] ter
»Iz življenja loškega plemstva v 17. stoletju«
[LRazgl XVII (1970) 33-39]. Težišče publika-
cij je v drugi skupini, ki obravnava zemlji-
ško gospostvo in kmetske podložnike: »Zahod-
na meja loškega gospostva po urbarju iz le-
ta 1630 in po skici iz 1771« [LRazgl XVI
(1969) 105-111], »Popis kmetij na ozemljuloške-
ga gospostva leta 1510« [LRazgl V (1958) 119-
126],»Odfcod priimek Tavčar« [GV 1960, 27-
31], Položaj Visočanov v loškem gospostvu«
[LRazgl XIII (1966) 141-143], Struktura ag-
rarne posesti na tleh loškega gospostva do
srede 18. stoletja« [LRazgl XII (1965) 25-29],
»Analiza neposredne obremenitve grunta v
Krnicah v Poljanski dolini 1630« [Kron XVII
(1969) 20-23], »Stare prometne povezave med
Škof jo Loko in Freisingom« [LRazgl XV
(1968) 49-55], »O podeželski obrti na loškem
ozemlju do začetka 16. stoletja« [LRazgl VI
(1959) 91-97], »Spremembe v pravnem položa-
128
ju loškega teritorialnega gospostva v 16. sto-
letju« [SAZU 1. Razprave 5 (1966) 319-341],
»Loško gospostvo v času Eggenhergovega na-
jema (1591-1604« [LRazgl XI (1964) 43 - 49],
»Upori loških podložnikov konec XV. in v za-
četku XVL stoletja« [LRazgl II (1955) 65-70],
»Odmev velikega tolminskega punta na tleh
loškega gospostva« [LRazgl X (1963) 84-96].
Tretja skupina odkriva preteklost meščan-
ske naselbine Škofje Loke: »K problemu na-
stanka Škofje Loke in njenega notranjega raz-
voja v srednjem veku« [ZC XIX-XX (1965/66)
153 - 160], »Od reverza(1589) do transakcije
(1637). Borba loških meščanov z zemljiškim
gospodom za utrditev mestne avtonomije«
[LRazgl XIV (1967) 51-60], »Ime Puštal in
njegov pomen« [LRazgl IX (1962) 219], »Lo-
ško mestno obzidje« [LRazgl IV (1957) 15-
24], »Obrti v Škof ji Loki v srednjem veku«
[LRazgl VII (1960) 80-87], »Trgovske zveze
Škofje Loke in Reke v luči notarske knjige
Antona de Renno de Mutina (1436-1461)«
[LRazgl VIII (1961) 75- 82], »Prometne zveze
preko Poljanske doline v freisinški dobi«
[LRazgl XIII (1966) 37-43], »Loški meščan
Jernej Junaver« [LRazgl VIII (1961) 83], »Re-
formacija in protireformacija na tleh loškega
gospostva« [LRazgl IX (1962) 71-104]. V let-
nem semestru 1967 je predaval Blaznik kot
gost na filozofski fakulteti univerze v Münch-
nu o freisinški škofiji in kolonizaciji loškega
gospostva v srednjem veku [Das Hochstift
Freising und die Kolonisation der Herrschaft
Lack im Mittelalter. Litterae slovenicae 5.
München 1968, 24 str.]. Na željo akademika
prof. M. Kosa je priredil Blaznik edicijo »Ur-
barji freisinške škofije«, SAZU, Viri za zgo-
dovino Slovencev 4. Lj. 1963, 472 str. in kar-
te. Tako smo dobili vzorno, kritično izdajo,
kakor jih je dal doslej le prof. M. Kos.
Le izjemoma je posvetil svoj dragoceni čas
obravnavam izven freisinške posesti. Tako je
naprošen prispeval pripravljalnim delom za
zgodovino Ljubljane: »Doneski k historični
topografiji ljubljanske okolice« [ZC VI-VII
(1952/53) 391-397] in »Zemljiška gospostva v
Ljubljani in njeni okolici« [Iz starejše gospo-
darske in družbene zgodovine Ljubljane. Pu-
blikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Raz-
prave 2. Lj. 1970, 27-96]. Enako je prikazal
v Spominskem zborniku »900 let Kranja«
1960 »Obveznosti podložnikov do zemljiških
gospodov v območju Kranja« (84-104). Ker
je v Institutu za zgodovino tudi sistematično
zbiral gradivo za historično topogra-
fijo slovenskih dežel, je smatral za svojo
dolžnost, da opozori na pomanjkljivo in po-
vršno lokalizacijo naselbinskih imen v izda-
jah urbarjev dunajske akademije znanosti in
umetnosti: »Topografija vitanjskega urada v
luči urbarja iz 1404« [CZN n. v. 2 (1969) 96-
103] in »Topografija srednjeveške ptujske do~
minikanske in minoritske hubne posesti v
Jeseniškem uradu (Haloze) [CZN n. v. 5
(1969) 211-216]. Načelno se je dotaknil tega
vprašanja »O metodah in nekaterih rezulta-
tih pri ugotavljanju lokalizacij krajevnih
imen« [Onomastica Jugoslavica 2 (1970) 3-
11.].
Kot mojster krajevnega zgodovinopisja je
želel dati ljubiteljem te zvrsti zgodovine na-
potke: »Pota in vidiki slovenske krajevne
zgodovine« v Kroniki, časopisu za krajevno
zgodovino 1955 (145-150), čigar uredniškemu
odboru je pripadal vrsto let in mnogo pri-
pomogel k visoki ravni omenjenega glasila.
Delo pri redakciji »Gospodarske in družbe-
ne zgodovine Slovencev 1. Zgodovina agrar-
nih panog,« Ljubljana 1970, 651 str. je ter-
jalo od Blaznika celega človeka, zlasti odkar
je pričel prof. dr. M. Kos bolj in bolj bole-
liati. Pod vplivom uredniškega posla je raz-
širil študij problemov na celotno Slovenijo.
O tem pričajo naslednje študije: »Enote kmet-
skih gospodarstev na Slovenskem« [Kron IX.
(1961) 129-134] in »Posebnosti starejše agrar-
ne strukture na Dolenjskem« [Kron XIV.
(1966) 1-8] V navedenem 1. zvezku Zgodovi-
ne agrarnih panog so iz Blaznikovega peresa
naslednji zgoščeni sestavki: »Kolektivna kmeč-
ka posest« (149-160), »Enote individualne po-
sesti« (161-184), »Poljska razdelitev« (185-196)
»Kmečka naselja« (611-616), sodeloval pa je
pri geslih: »Kolonizacija in populacija« (29-
127) in »Enote agrarne posesti« (147-148).
Ob občudovanja vredni ekonomiki dela je
uspelo Pavlu Blazniku tudi dovršiti do tisoč-
letnice ustanovitve freisinškega loškega go-
spostva (1973) sintezo vseh dosedanjih študij
o loškem ozemlju s posebnim ozirom na go-
spodarski in družbeni razvoj v obdobju od
ustanovitve (873) do sekularizacije (1803) in
jo izdati v knjigi: »Skofja Loka in loško go-
spostvo (973-1803)«, Lj. 1973, XII, 564 str.
Kratek povzetek njene vsebine je objavil pod
naslovom: »Zgodovinski razvoj freisinškega
loškega gospostva« [LRazgl XIX (1973) 15-47].
Ko so jugoslovanski narodi obnavljali spomi-
ne na kmečke punte v preteklosti, je sodelo-
val tudi Blaznik na simpoziju v Don j i Stubi-
ci in priobčil študijo »Razvoj fevdalne rente
v slovenskih pokrajinah do 16. stoletja«
[Kmečki punti na Slovenskem. Situla. Raz-
prave Narodnega muzeja v Lj. 13. Lj. 1973,
35-44].*
* Kratice: CZN = Časopis za zgodovino in na-
rodopisje, GMDS = Glasnik muzej, društva za
Slovenijo, GV = Geografski vestnik, Kron =
Kronika, Lj = Ljubljana, LRazgl = Loški razgledi
NRazgl = Naši razgledi, SAZU = Slovenska aka.
demija znanosti in umetnosti, ZC = Zgodovin-
sld časopds.
129
Pavle Blaznik je posvetil celo svoje živ-
ljenje zgodovinski vedi. O tem priča navrha-
na bera njegovih razprav, na katere je lahko
ponosen. Ob 70. rojstnem dnevu mu voščim,
da bi mogel zdrav, krepak in odločen še mno-
ga leta uspešno ustvarjati kakor doslej. Pose-
bno pa želim, da bi sledila njegovemu zgledu
mlajša generacija slovenskih zgodovinarjev,
se predano udejstvovala v svoji stroki in stal-
no se izpopolnjevaje dosegla vrhunske uspe-
he, kakor jih je naš jubilant.
Josip Zontar
130