Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku
Kapital brez znanja in kulturnega bogastva je obsojen
v v*
na revščino
Kulturni dom Franca Bernika Domžale je bil 6. februarja gostitelj akademije ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je pomenila osrednjo občinsko slovesnost ob 8. februarju, spominu na prezgodnjo smrt največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna.
Slavnostni govornik Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, nas je najprej spomnil, da je prav 6. februarja 1998 ob istem času potekalo svečano odprtje obnovljenega Kulturnega doma, s katerim smo dobili ustrezne pogoje za prireditveno kulturno dejavnost, z javnim zavodom pa strokovno institucijo, ki skrbi za bogastvo prireditvenih kulturnih dobrin. »Ali drugače: ta dvorana je pred desetimi leti (ob koncu drugega tisoč-
letja) postala prva dvorana tega mesta po 2. svetovni vojni kot primerna dvorana za javne kulturne prireditve - in javni zavod kot prva javna institucija, ustanovljena za organizacijo kulturnih prireditev,« je na kratko predstavil pomen in možnosti nove dvorane slavnostni govornik ter spomnil tudi na veliko ljubezni in prizadevnosti članov ljubiteljskih skupin in nadaljeval: »Zagotovo je iz bogate tradicije pa tudi doseženih ljubiteljskih presežkov bilo samo po sebi pričakovati, da kaže to stanje tudi nagraditi in oplemenititi z novo in širšo dimenzijo.
To dimenzijo in hkrati potrebo razvijajočega se urbanega mesta smo zaznali v potrebi po novih kulturnih dimenzijah, in sicer:
(nadaljevanje na strani 3)
»t
«
a
if i i
Zavod za šport in rekreacijo Domžale nagradil najboljše športnike in športnice v letu 2008
Nagradi za življenjsko delo Aleksandru Sašu Grilju in Francu Košaku
Tradicionalno srečanje najboljših športnikov in športnic ter
HALO PIZZAI i.rtpijjuij

S lam ni karsk a J Domžale
!■ i M "V ' f.illfl i.l1 I 1. iv^ n'-" I
Tel. 01/721 10 22
Barve, laki in pribor
mu tal ni ca ban ,i.iniiwr|c In pleskarje
AKCIJA - LESNE LAZURE -10%
vseh drugih, ki tako ali drugače sodelujejo v športu in rekreaciji v naši občini, vsako leto ni le priložnost za priznanja in nagrade najboljšim, temveč pomeni tudi priložnost za oceno uspešnosti posameznega obdobja. Ta namen je v celoti uresničilo tudi letošnje srečanje, ki ga je Zavod za šport in rekreacijo Domžale pripravil 5. februarja 2008 v Kulturnem domu Franca Bernika ter sta ga poleg vseh prisotnih uspešnih špor-
tnikov s svojimi nastopi polepšala Plesna skupina Športnega društva Sovice z OŠ Domžale, harmonikarja, brata Kern, vse skupaj pa je bilo v rokah voditelja Roberta Peč-nika - Pečota. Uvodni govornik je bil Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki je lahko samo ugotovil, da šport in rekreacija v občini iz leta v leto dosegata boljše tekmovalne in organizacijske uspehe.
(nadaljevanje na strani 5)
Kitajski pregovor pravi: »Moški lahko postavijo tabor, samo ženska pa zna narediti dom.« Vsem dekletom in ženam v življenju želimo veliko dni v objemu ljubezni svojih najbližjih.
župan Toni Dragar, Občinski svet Občine Domžale, Uredništvo Slamnika
V0D0TERN
1 Ii fifty m 'i: rnwgijo!
SHE BEL ELT RON ^T* De Dietrich A °9revLatna
J'.'.E.piiL cuny» črpalke , . , , P . », , TT tehnika
VnrlntT rm Fjitfumlje ti .s.o., £hrjnnč¥V0 8, Fii tT o mlje, 01 722 8S 70.639 591 «odm >.t iti . r.ifi^ml j e sini .rt; t. m w n ri ute rm, s.
Umrl je nekdanji predsednik Republike Slovenije
Dr. Janez Drnovšek
1950 - 2008
Umrl je upokojeni beograjski nadškof in metropolit
Dr. France Perko
1929 - 2008
J^ Predstavitev kulture v Občini 2 Domžale
Jj^ Dogodki ob slovenskem 3 kulturnem prazniku
Osrednji občinski praznik je bil posvečen Francetu Prešernu
stran Intervju s Pavlom Pevcem 4 in Tadejo Capuder
stran
Dobitniki športnih priznanj Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
stran
Intervju Mitja Grošelj, predsednikom Mladinskega sveta Domžale
24. februarja 2008je stoti rojstni dan praznovala gospa Milka Zajec iz Preloga, Stara cesta štev. 20, kjer živi pri hčerki Katji Piskar in njeni družini. Domači so ji pripravili prisrčno praznovanje, gospe je ob visokem jubileju čestital tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar. Več o njenem življenju v prihodnji številki, do tedaj pa: Iskrene čestitke, gospa Milka, in veliko zdravja tudi v prihodnje.
■
IZ URADA ZUPANA
stran
2
Drage bralci, dragi bralci,
izid kulturne številke smo prilagodili osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku. Pripravili smo pregled kulturnih programov, ki jih je v letu 2007 sofinancirala Občina Domžale ter intervju z vodjema osrednjih organizacij za ljubiteljsko kulturo, Pavlom Pevcem in Ta-dejo Capuder. Bogata zgodovina, dobro sodelovanje med kulturnimi organizacijami in vključevanje mladih kaže, da bo ljubiteljska kultura ostala pomemben del dogodkov v Občini Domžale tudi v prihodnje. Hkrati pa Kulturni dom Franca Bernika z gosti svetovnega slovesa ponuja povsem druge vsebine in programe. S tem so v občini na voljo kulturne prireditve za različne kulturne okuse, s poletnim programom KD Mirana Jarca v Škocjanu pa tudi izven uradne sezone. V tej številki predstavljamo tudi dobitnike medalj, plaket, priznanj Zavoda za šport in rekreacijo Domžale in priznanja Olimpijskega komiteja, kijih je podelil Miro Cerar. Za življenjsko delo sta priznanji prejela Aleksander Sašo Grilj in Franc Košak. Vsem dobitnikom priznanj čestitamo in jim želimo še veliko športnih uspehov.
Nekaj vsebine, predvsem na športni strani, so oklestile objave javnih povabil Občine Domžale za programe dela z mladimi, sofinanciranja druž-beno-socialnih programov, so-cialno-humanitarnih društev, kulturnih prireditev, preventivnih programov za boj proti drogam, programov s področja raziskovanja in tehnične kulture ter založništva. Ne spreglejte tudi obvestila JKP Prodnik o odvozu kosovnih in nevarnih odpadkov. Veliko užitka pri branju,
urednica
Direktorica Knjižnice Domžale z Jurem Balohom, predsednikom Leo cluba v Domžalah in Tonijem Dragarjem, županom Občine Domžale pri predaji elektronske lupe
Kultura v Občini Domžale
V Občini Domžale se programi kulture izvajajo oziroma financirajo preko javnih zavodov, javnega sklada, javnih povabil za financiranje kulturnih programov in kulturnih projektov in po postopku neposrednega poziva. Toni Dragar, župan občine Domžale, je povedal: »V Občini Domžale javni interes za kulturo pomeni tako zagotavljanje pogojev za izvajanje kulturnih programov in ustvarjalnosti kot tudi dostopnost kulturnih vsebin. Vsi programi so usmerjeni v ohranjanje kulturne identitete Občine Domžale.« Javni zavodi in sklad, preko katerega se izvajajo kulturni programi, so: Knjižnica Domžale, ki je medobčinska, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale in Zveza kulturnih društev Občine Domžale.
Knjižnica
Knjižnica na svojem področju izvaja javni interes, kar pomeni, da ponuja knjižnično gradivo, informacije in storitve, ki so osredotočene na kulturne, izobraževalne informacijske in socialne potrebe okolja; informacijsko opismenjevanje in podporo vseživljenjskemu učenju; prostorske pogoje in opremo za uporabo gradiva, pridobivanje informacij in smotrne izrabe prostega časa v knjižnici; dostop do domoznanske zbirke za lokalne študije; omogoča dostop do svetovnih virov informa-
cij, zlasti na področju elektronskih publikacij in interneta ter medknji-žnično izposojo iz domačih in tujih knjižnic. Knjižnica je za svoje delovanje v letu 2007 prejela 610.000 evrov (za redno dejavnost, 71.000 evrov pa za knjižno gradivo). Knjižnica Domžale opravlja poleg knjižničnih dejavnosti tudi dodatne dejavnosti na področju kulture, ki so namenjene tako najmlajšim kot odraslim. Knjižnica, ki je od 7. oktobra 2005 v novih prostorih, v občini pomembno vpliva na oblikovanje kulturne, informacijske, izobraževalne in socialne vloge ter predstavlja komunikacijsko središče. V Knjižnici Domžale so tako tedensko organizirane pravljične urice, preko leta pa lutkovne prireditve, kreativne delavnice, srečanja z ustvarjalci in predstavitve knjig, potopisna predavanja in informacijsko izobraževanje odraslih. Hkrati so zelo aktivni na področju uporabnikov s posebnimi potrebami. Tako bo gradivo lažje dosegljivo za slabovidne, saj je LEO Club Domžale 11. januarja 2008 knjižnici podaril elektronsko lupo. Na predaji je navzoče nagovoril domžalski župan Toni Dragar: »Knjižnica Domžale je z elektronsko lupo postala ena prvih slovenskih knjižnic, ki bo omogočala prebiranje gladiva tudi slabovidnim osebam. Posebej bi se zahvalil domžalskim levčkom, ki so s svojim prispevkom obogatili našo knjižnico in občino naredili prijaznejšo tudi za slabovidne.« Predajo
so spremenili v kulturni dogodek, na katerem je nekaj svojih pesmi predstavila pesnica Sonja Bokal, sicer članica Medobčinskega Društva slepih in slabovidnih, na koncu pa je bilo predstavljeno delovanje lupe. »Lupa omogoča slabovidnim, da si besedilo povečajo na želeno velikost, pri tem pa lahko tudi izberejo eno od barvnih kombinacij besedila in ozadja ter nastavijo osvetlitev,« je na koncu predstavitve povedal Jure Baloh, predsednik LEO Cluba Domžale.
V	Kulturnem domu Franca Bernika
V	Kulturnem domu Franca Bernika so v letu 2008 zaokrožili desetletje svojega delovanja. Svoje delovanje je dom usmeril v ponudbo kvalitetnih kulturnih prireditev in izvajalcev ter tako oblikoval svojstveno podobo znotraj vse bolj komercialno usmerjene kulturne dejavnosti. Tako v gledališki sezoni pripravijo 120 prireditev in 7 razstav v Galeriji Domžale, ki si jih ogleda okoli 20.000 obiskovalcev. V letu 2007 so nadaljevali s štirimi gledališkimi abonmaji, ki ponujajo izbor zanimivih, aktualnih dogodkov, ki so cenovno, časovno ter prostorsko sprejemljivi. Izbor posameznih kulturnih prireditev je komentiral Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika: »Pogosto smo pri izbiri kulturnih prireditev omejeni z velikostjo odra, ki nam onemogoča gostovanje zanimivih gledaliških uprizoritev - dramskih in komedijskih žanrov, kar bi bila prav gotovo nadgradnja obstoječih uprizoritev.« Povečano zanimanje je bilo tudi za glasbene abonmaje. Ob desetletnici svojega delovanja so ponudil kar nekaj glasbenih poslastic, npr. Tony Washington Singers, nastop v Argentini rojene solistke Bernarde Fink v spremljavi Markusa Finka in Hagen Quartett.
V	Galeriji Domžale so v letošnji sezoni začeli tudi s ciklom džezo-vskih koncertov »Jazz v galeriji«, saj je zanimanje za to zvrst glasbe vedno večje. Hkrati pa vsak mesec organizirajo redne likovne, kiparske in večmedijske razstave s priznanimi umetniki, npr. Zdenko Huzjan, dobitnik Prešernove nagrade. Vedno večje zanimanje pa je tudi za otroške abonmaje, ki se izvajajo v sodelovanju z domžalskimi vrtci in šolami ter sobotne otroške matineje, ki so na sporedu vsako drugo soboto v dopoldanskem času. V kulturnem domu so zelo aktivni tudi na področju založništva, pod njihovim okriljem pa izhaja tudi javno glasilo Slamnik. Kulturni dom Franca Ber-nika je za svoje delovanje (tudi delovanje galerije) v letu 2007 prejel 236.500 evrov.
9. GOSTICEVI DNEVI
Slovesnosti v spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča
Split - Domžale - Homec - Ljubljana - Maribor 23. 2. - 8. 3. 2008
Spored prireditev:
Sobota, 23. februarja ob 19.30 uri
Opera HNK Split
Ch. Gounod: FAUST
Solisti, zbor in orkester Opere HNK Split
Sobota, 1. marca ob 19. uri
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Slavnostni koncert
Operni solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
Nedelja, 2 .marca ob 11. uri
Cerkev Marijinega rojstva Homec Spominska sveta maša Slovenski komorni zbor
Nedelja, 2. marca ob 19. uri
Slovenska filharmonija v Ljubljani Po Gostičevih stopinjah A.Foerster: GORENJSKI SLAVČEK Zbor in orkester Consortium musicum
Sobota, 23. februarja ob 19.30 uri
Velika dvorana SNG Maribor G.Bizet: CARMEN
Solisti, zbor in orkester Opere SNG Maribor
Vstopnice za Slavnostni koncert so na voljo v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah na telefon: 01 / 722-50-50 ali info@kd-domzale.si. www.gosticevi-dnevi.net
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELE-ZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLO-VŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info@kd-domza-le.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne
fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
Novost v letu 2007/08 so džez koncerti »Jazz v galeriji« v Galeriji Domžale, ki jih obiskuje vedno več ljubiteljev jazza.
Javni sklad Republike Slovenije
Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejavnost, Območna izpostava Domžale, vodi Pavel Pevec. Dejavnost javnega sklada se deli na občinski in regionalni program. Organizacija revij pevskih zborov, pihalnih orkestrov, srečanje odraslih gledaliških in folklornih skupin, sodelovanje pri likovnih razstavah je le del aktivnosti, ki jih izvaja javni sklad za kulturo. Pavel Pevec je povedal: »V družbi postaja delovanje na področju ljubiteljske kulture vedno bolj pomembno. V skladu največ pozornosti namenimo izobraževanju mentorjev.« Z letnimi gledališkimi premierami se lahko pohvalijo tudi amaterske gledališke skupine, ki so v Radomljah, na Viru, v Grobljah, Ihanu in v Dobu. Občina Domžale je za delovanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, v letu 2007 namenila 23.300 evrov (več v intervjuju z vodjem sklada, Pavlom Pevcem, na strani 4). V sklopu regijskega progama sklad sodeluje pri organizaciji literarnih večerov, likovnih razstav, srečanju kulturnih delavcev in njihovem izobraževanju.
Zveza kulturnih društev Občine Domžale
Zelo pomembna kulturna organizacija v občini Domžale je tudi Zveza kulturnih društev Občine Domžale, ki združuje kulturna društva v občini. Zveza sprejema svoj letni program, ki je sestavljen iz programov posameznih društev na območju občine. Z njeno delovanje v letu 2007 je občina namenila 71.000 evrov, v predlogih proračuna za leto 2008 in 2009 pa 73.000 in 75.000 evrov (več v intervjuju z predsednico Zveze kulturnih društev Občine Domžale, Tadeja Capuder, na strani 4).
Javna povabila in neposredni pozivi društvom
Občina spodbuja kulturne programe in projekte tudi prek javnih povabil in preko neposrednega poziva. Na javna povabila s področja kulture
se lahko prijavijo društva, zavodi in posamezniki, ki delujejo na področju kulture. V letu 2007 je potekalo sofinanciranje kulturnih prireditev, in sicer 22.500 evrov, založništva 11.200 evrov in božično-novoletnih prireditev z miklavževanjem 25.900 evrov.
Del sredstev, ki jih občina razdeli s neposrednim pozivom, je namenjenih izvajalcem kulturnih vsebin, ki so pomembne za Občino Domžale zaradi kvalitete ustvarjanja, tradici-onalnosti in mesta, ki ga zavzemajo v kulturnem življenju v Občini Domžale. To so Pustni karneval na Viru (več na strani 8), ki vsako leto privabi preko 15.000 ljudi; Godba Domžale, ki se s svojo izvedbo lahko kosa tudi s profesionalnimi zasedbami in je hkrati najstarejše društvo v Občini Domžale; Simfonični orkester Dom-žale-Kamnik, ki je glede na svoj status ljubiteljstva skoraj unikum v Sloveniji; Gostičeve dneve in filmski festival Nenada Joviča. Pri posebnih projektih na kulturnem področju je Toni Dragar, župan Občine Domžale izpostavil tudi: »Zelo pomembna sta tudi Festival gorniškega filma (več na strani 21) in uspešne predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan (podrobneje ga bomo predstavili ob začetku sezone, skupaj s programom za leto 2008). V letu 2007 je bilo za te projekte namenjenih 36.500 evrov.
Investicije v infrastrukturo in drugo vzdrževanje
Kultura pa ne pomeni samo fina-ciranje vsebine, ampak tudi investicije v infrastrukturo, investicije in drugo vzdrževanje. V letu 2007 so bila sredstva namenjena za nadaljnjo ureditev in odvijanje dejavnosti Menačnikove domačije, v višini 30.800 evrov, obnovo opreme in investicijsko vzdrževanje kulturnih domov v višini 30.000 evrov, obnovo poletnega gledališča Studenec v višini 30.700 evrov, ohranjanje kulturne dediščine v višini 20.800 evrov, tekoče vzdrževanje spominskih obeležij v višini 4.300 evrov in za muzejsko dejavnost v višini 20.000 evrov.
Urad župana
■v
Zupan sprejel pripadnike maneverske strukture narodne zaščite
Uporniki z razlogom
Na pobudo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki ga vodi Janez Gregorič, je župan Toni Dragar pripravil sprejem za nekdanje pripadnike manever-ske strukture narodne zaščite iz občine Domžale, ki so podobno kot na drugih območjih, prevzeli eno izmed glavnih vlog pri zaščiti slovenskih interesov. Prav z njeno pomočjo se je namreč že 17. maja 1990 začela organizacija odpora, zbiranje orožja in priprave na 25. oktober 1991.
Medalje je tokrat iz rok župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, prejelo osem pripadnikov manever-ske strukture narodne zaščite z območja nekdanje občine Domžale, in sicer: zlato medalje je prejel Milan Narat; srebrne: Miran Kralj, Marko Trampuš in Marko Senica ter bronaste medalje: Janez Kušar, Bogdan Zupan, Miran Stopar in Janez Gre-gorič.
Medalje so pripadniki prejeli za prispevek in zasluge pri opravljanju nalog v projektu maneverske strukture narodne zaščite, med katerimi je bila posebna skrb namenjena organizaciji tajnih skladišč orožja in
drugega materiala, v okviru katerega se je opravilo tudi veliko tajnih prevozov orožja. Posamezniki, kjer so bila ta skladišča, so pred leti že prejeli posebna priznanja in spominske plošče. Ena od najpomembnejših nalog je bila vzpostavitev sistema narodne zaščite, v okviru katerega so bile postavljene posebne enote in vodi, med njimi tudi specialne, diverzantske in druge enote. V postavitvi le-teh pa so sodelovali ljudje, vredni zaupanja, tisti, »ki so se upali« in so delovali v okviru ljubljanske pokrajine. V prijetnem pogovoru so dobitniki medalj obujali spomine na tedanje tajno delovanje, na vlogo domžalskih enot pri zaščiti glavnega mesta Ljubljane, se spominjali posameznih dogodkov ter posebej izpostavili pomembno vlogo Dominika Grmeka. »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan« je zapisano na medaljah, ki so jih prejeli omenjeni fantje. Prejeli so jih, ker so se že v letih 1990 in 1991 čutili odgovorne do Slovenije, do zanamcev, preprosto zato, »ker so se upali«. Čestitamo!
Urad župana
stran
3
DOGODKI OB KULTURNEM PRAZNIKU
Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku
Kapital brez znanja in kulturnega bogastva je obsojen na revščino
(nadaljevanje s prve strani)
v ponudbi gledaliških predstav slovenskih poklicnih gledališč, nagrajenih na domačih in tujih festivalih in z repertoarjem od klasičnih do sodobnih dramskih besedil in široke palete različnih estetik in uprizoritvenih konceptov; na glasbenem področju s ponudbo klasičnih komornih koncertov, ki bi bili logično izpeljani v vrhuncu ponudbe s festivalom Groblje, ki je pač moral neslavno in nesrečno končati in ga v zadnjih letih poskušamo nadomestiti tako, da uspemo povabiti na ta koncertni oder resnično zavidanja vredne izvajalce domače in tudi svetovne glasbene scene (a nadgradnja v grobeljski cerkvi bi bila pravi biser);
da je glasbena scena popolnejša v ponudbi jazz koncertov in tudi zabavne glasbe, ki je še lahko izvedljiva na klasičnem odru;
da realiziramo široko ponudbo predstav in prireditev za otroke, ob stalnih, rednih lutkovnih in drugih predstavah v okviru sobotnih matinej še predstave za šole in v galeriji vodene oglede po razstavi z delavnicami, pripravljenimi prav za mlado generacijo; da razstavnemu prostoru v strogem centru našega mesta (ki žal postaja manj živ) ponujamo nove razstavne dimenzije in razstavne dogodke ter pripravljamo zasnovo stalne zbirke (ki je v teh dneh tudi na ogled - in bo na ogled tudi na sam kulturni praznik, sicer dela prosti dan). Zbirka, vredna ogleda, ki samo čaka, kako jo bomo nadgradili in jo ponudili javnosti na ogled in mestu Domžale v ponos.
V nadaljevanju se je Milan Mari-nič vprašal, ali je število prebranih knjig, obiskov kulturnih prireditev, ogledov razstav, muzeja in kulturne dediščine dovolj za
inventuro odnosa do kulture posameznika ter bil mnenja, da ne, saj se kulturno in duhovno bogastvo kaže v odnosih do ljudi in okolja, hkrati pa mora vsak kulturni dogodek in še posebno kulturni praznik pomeniti tudi intimni stik posameznika s samim seboj. Opozoril je, da neizprosna borba in tek za kapitalom ob skromni kulturni razgledanosti naredi veliko škode. Kapital brez znanja in kulturnega bogastva je obsojen na revščino, ob tem pa tudi ne smemo sprejeti teze, da imamo pač kulturo za elito, za visoke ljudi in kulturo za vse ostale. Kultura je ena - to je bogastvo. Veliki in majhni pa smo ljudje. Kulturni praznik nam kot dela prosti dan omogoča razmislek tudi o tem.
Nato je nekaj besed namenil tudi številkam in povedal, da je v prvem desetletju Kulturni dom organiziral oz. sodeloval pri organizaciji skoraj 1.700 dogodkov, prav v vsakem pa je vtkana ustvarjalna energija vsakega izmed velike množice ustvarjalcev - piscev, dramatikov, skladateljev, režiserjev; neposrednih umetniških izvajalcev - igralcev, glasbenikov, plesalcev, lutkarjev, slikarjev, kiparjev, pa še velikega števila odrskih delavcev, frizerjev in maskerjev, lučkarjev, tonskih in scenskih tehnikov, ... pa tudi biljeterk, prodajalk vstopnic, či-stilke, in čisto na koncu: majhnega števila zaposlenih v javnem zavodu, ter dejal: »Iskrena hvala vsem! Vesel in ponosen sem, da
smo lahko združili takšno ustvarjalno energijo, ki nam je vsem skupaj omogočila ustvariti prepoznaven kulturni center«. Naštel je kar 23 držav z vseh kontinentov, od koder so prišli ustvarjalci, ter ob koncu poudaril: »Morda je prav danes tudi priložnost za vsakega izmed nas, da ne pozabimo ob bok ekonomske in ekološke oz. podnebne skrbi za naše zanamce vključiti tudi skrbi za kulturno razgledanost in kulturno širino. Potrebovali ju bomo. Še kako ju bomo potrebovali.« Ob letošnjem kulturnem prazniku je Kulturni dom Franca Bernika Domžale izdal zgoščenko (prvo v nizu), s katero želijo ohraniti v spominu enega izmed velikih domžalskih poustvarjal-nih umetnikov - pianista Acija Bertonclja. Tudi to je eden izmed projektov ob 10. rojstnem dnevu zavoda, nenazadnje je pianist Aci Bertoncelj na odru doma igral na prvi javni prireditvi po svečanem odprtju pred desetimi leti. V kulturnem programu smo prisluhnili Sonetom nesreče, v katerih sta Igor Samobor (tudi režiser) in Jurij Drevenšek s svojima glasovoma, Tibor Kerekeš s svojim trobentanjem, Rosana Hribar s plesom ter Dimitrij Gračner z videom združili verze velikega pesnika z enim samim namenom: spoznati pesnikovo bolečino v lepoti govorjene besede, giba, glasbe in videa.
Vera Vojska
Kulturno društvo Groblje
8. Extempore Groblje 2008
V Kulturnem domu Groblje je bilo v soboto, 9. februarja 2008, nadvse živahno. Kulturno društvo je namreč že osmič po vrsti pripravilo EXTEMPORE GROBLJE 2008. Prireditev, namenjena tudi slovenskemu kulturnemu prazniku, se je pričela s krajšim kulturnim programom, ki ga je vodila Katarina Košenina, v njem pa so zapeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Groblje.
Vsakoletni extempore, katerega izkupiček je namenjen izboljšanju pogojev za delo Kulturnega društva Groblje, je tudi letos privabil številne umetnike, ki so svoja dela razstavili na lepo urejenih stenah Kulturnega doma. Na letošnji razstavi so sodelovali: Martin Leban, Silvo Cerar, Martin Kos, Nataša Rihtar, Feliks Smole, Karolina Klingenstein, Ida Rebula, Asta Perko Stan-te, Meta Jarc, Jasminka Cišic, Zdenka Vinšek, Jožica Serafin, Janez Birtič, Breda Podbevšek, Tanja Fürst, Vanja Repič, Janine Rumpolt, Marija Pirc, Janez Anžič, Jože Vajda, Janez Praprotnik, Janez Medvešek in Joži Anžin, pomagali pa so Občina Domžale, Krajevna skupnost Jarše-Rodica in Lek.
V.
Dobra polovica domžalskih veteranov v Vrbi
Domžalski veterani smo šli peš k Prešernu v Vrbo. Vendar ne od doma, ampak le iz Radovljice, mimo Prešernovega spomenika na Bledu (s krajšim kulturnim programom, nato pa preko Save Dolinke proti cilju. Dobrih 19 km poti smo prehodili skupaj s tristotridesetimi veterani iz vseh koncev naše domovine in vsi smo bili izredno veseli, da smo na tak način preživeli naš dan kulture.
J. Gregorič
Turistično rekreativno društvo Turnše - Češenik
Pohod ob prazniku kulture
Prav na 8. februar - slovenski kulturni praznik - se je 24 članov Turistično- rekreativnega društva Turnše - Češenik zbralo pri gostišču Mgan ter se peš odpravilo proti najvišjemu hribu, ki se imenuje Krizentaver. Pot smo nadaljevali proti cerkvi na Taboru, obiskali pa tudi cerkev Sv. Miklavža, kjer je bil naš zadnji postanek.
Da so bili postanki prijetnejši, je poskrbel Maks Jeran, ki je udeležence na vsakem postanku na kulturni praznik spomnil z recitiranjem pesmi Franceta Prešerna.
Prijetno utrujeni smo pohod zaključili na izhodiščni točki - v gostilni Pri Mgan, kjer smo prijetno druženje popestrili s kulturnih programom, v katerem so ob Maksu Jeranu nastopili tudi drugi pohodniki, zazvenela pa je tudi slovenska pesem.
Ob poslušanju Prešernovih pesmi, v katerih smo pohodniki našli marsikaj, kar velja tudi za današnji dan, smo tudi ugotovili, kako malo je potrebno, da si človek z rekreativnimi in kulturnimi trenutki polepša dan.
Mojca
Literarno umetniški večer Franca, Mateje in Matjaža Stražarja
Zapoj tišina
Literarno umetniški večer na predvečer kulturnega praznika v Knjižnici Domž ale je za vse, ki smo napolnili večnamensko dvorano, pomenil čudovit korak v svet, kjer so besede iz pesniške zbirke Franceta Stražarja, pesmi v izvedbi so-pranistke Mateje, njegove hčerke, ter umetniška dela slikarja, sina Matjaža, premagali hrup vsakdanjega sveta in nas popeljali v svet, ki ga oblikuje umetnost.
Prijeten literarno-umetniški večer je pričel igralec Pavle Ravnohrib, ki nas je z eno najbolj znanih Prešernovih Sem dolgo upal in se bal . . . spomnil, da je prireditev namenjena kulturnemu prazniku. Po kratki dobrodošlici Barbare Zupanc Oberwalder, direktorice Knjižnice Domžale, smo skupaj z igralcem in avtorjem zbirke, ki sta med glasbene mojstrovine nizala pesmi, odšli po kratki poti v tišino, napolnjeno z umetnostjo. Poezija je šla od srca do srca, vez med srci ter pesmimi je spletla povezovalka Marta Starbek Potočan, vez med besedo
in glasbo sopranistka Mateja Stražar ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinariča ter kitarist Tomaž Klavs in orgličar Stane Klavs, vez med vsemi nami pa tudi slikar Matjaž Stražar, ki je največ o sebi povedal, ko je svoji mami izročil eno od umetniških del. Med spomini na prehojeno kratko pot, po kateri, kot lahko preberemo v eni od pesmi, bo pesnik France Stražar stopal tudi v prihodnje, nas je avtor, ki ga nekateri imenujejo skriti ohranjevalec lepote in bo tudi v prihodnje življenje ljubil bolj kot vse na svetu, spomnil na mladost, na govorico ljubezni, ki ga je omamila, slišali pa smo tudi pesmi o čisto vsakdanjih stvareh, kot je povabilo oziroma zahteva narodu, da se zbudi, če hoče živeti.
Bil je literarno-umetniški večer, kakršnih si človek lahko samo želi, poln ustvarjalnosti pa tudi preproste želje, da bi nam bilo lepo: ob izbranih besedah, pesmih in umetniških delih, ko smo začutili naslovno pesem Franceta Stražarja:
Zapoj tišina v meni, kot ptica krik zaženi v poljano zatemnjeno, da dušo razboljeno objamejo slapovi ognjenega dežja; preplavi me, tišina, to noč vsega, vsega.
Vera Vojska
Menačnkova domačija gostila ustvarjalko Ladino Korbar
Evropski trenutek po domžalsko
Menačn'kova domačija v Domžalah je 9. februarja 2008 prijazno odprla vrata vsem, ki so si želeli ob kulturnem prazniku in predsedovanju Slovenije Evropski skupnosti ogledati razstavo »V glini predstavljena oblačila narodov evropske skupnosti« avtorice Ladine Korbar. Številni ljubitelji smo z zanimanjem prisluhnili čudovitemu kulturnemu dogodku, katerega besedni del je bil v rokah Olge Pavlin, predsednice Društva narodnih noš Domžale in Menačn'kove matere, ki se je tokrat predstavila v praznični meščanski noši, novinarja Matjaža Brojana, ki je spregovoril o avtoričinem delu, ter avtorice razstave, Ladina Korbar, ki se je ob tej priložnosti zahvalila prav vsem, ki so ji kakorkoli pomagali pri postavitvi razstave. V glasbenem delu sta sodelovala citrar Tomaž Pla-hutnik ter pevec Matjaž Robavs z domoljubnimi pesmimi, ki bi jih v njuni izvedbi človek poslušal ure in ure ter se ju ne bi naveličal. Razstava ustvarjalke Ladine Korbar »V glini predstavljena oblačila narodov Evropske skupnosti«, ki je v Menačn'kovo domačijo prišla iz Slovenske Bistrice, še prej pa je bila postavljena tudi na blejskem otoku, prinaša glinene kipce z oblačili iz vseh 27 držav, članic Evropske skupnosti, kar pomeni več kot 80 figur. Ustvarjalka jih je oblikovala večino lanskega leta in pri tem upoštevala fotografije, ki so ji jih posredovale evropske folklorne skupine, evropski poslanci, med katerimi je posebej omenila Ljudmilo Novak, sodelovala je z dr. Brunom Ravnikarjem, strokovnjakom s področja folklore, v pomoč pa ji je bila tudi knjiga Oglejmo si svet. Avtorica je z inovativnim svojskim načinom oblikovanja figur upodobila oblačilno kulturo narodov Evrope, ki so se tako pridružile več kot 1500 upodobljenih oblačilnih videzov
moških in žensk iz vseh pokrajin ter različnih obdobij zgodovinskega razvoja. Kot je povedal Matjaž Brojan, ima prav vsaka od figur pečat avtoričine ustvarjalnosti, vse skupaj pa so, tudi po mnenju dr. Janeza Bogataja, ki je vodil delo strokovne komisije za ocenitev izdelkov domače in umetnostne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije, zanimivi, obetavni izdelki, ki so na Slovenskem novost. Prebrali pa smo lahko tudi, da gre pri omenjenih figurah za vrhunec ljubiteljske likovne produkcije. Razstavljene figure so izjemen opus in projekt, v katerega je Ladina Korbar zmogla ujeti vso
pestrost oblačenja evropskih držav in pomemben del njene zakladnice. Ob robu omenjene razstave smo lahko občudovali tudi v glini predstavljena oblačila naših prednikov iz 19. stoletja.
Obiskovalci in obiskovalke, med katerimi je bila tudi domžalska podžu-panja Andreja Pogačnik Jarc, so bili nad razstavo navdušeni. Avtorica in Društvo narodnih noš Domžale je v Menačn'kovi domačiji ob odprtju razstave pripravilo tudi čudovito družabno srečanje, ob katerem se je začutila domačnost, ki vedno znova privablja številne obiskovalce. Če tudi vas zanimajo oblačilni videzi iz 27 evropskih držav, pohitite, razstava je namreč odprta le do 1. marca 2008.
Avtorici Ladini Korbar za čudovito razstavo, ki jo pot vodi v slovenski parlament, nato na Brdo in potem spet na blejski otok, iskrene čestitke.
Vera Vojska
■
INTERVJU
stran
4
Vodja Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti območna izpostava Domžale
Pavel Pevec
Poslanstvo javnega sklada je strokovna, organizacijska in finančna pomoč ljubiteljski kulturi. Lahko rečemo, da je sklad ena najbolj učinkovitih kulturnih mrež v Sloveniji in zamejstvu, saj poleg državnih prireditev in izobraževalnih oblik pripravlja še nešteto kulturnih dogodkov na občinski in regionalni ravni. Kar je zelo pomembno, saj s svojo mrežo 58 območnih izpostav omogoča dostop do pomembnejših kulturno-umetniških dosežkov tudi izven večjih urbanih središč. Kulturni programi, ki jih podpira sklad, so: glasba, gledališče, lutke, etno, kiparstvo, slikarstvo, keramika, film, sodobni ples, literatura, založništvo, nudi pomoč pri prijavi na javne razpise in pozive za kulturne projekte, manjše investicije in opremo.
V bistvu je država prevzela pod svoje okrilje ljubiteljsko kulturo. Vprašljivo je, kaj bi bilo s to dejavnostjo, če bi bila prepuščena dogovarjanju med občinami.
V	Občini Domžale je bil sklad ustanovljen pred približno 10 leti in tudi približno toliko časa je potreboval javni sklad, da se je organiziral po celi Slovenji. Območje Domžale je najprej vodil Matjaž Repnik, kasneje je vodenje prevzel Pavel Pevec, ki ga vodi še danes.
Poklicna pot Pavla Pevca je zelo pestra, saj se je iz pripravništva v bančništvu usmeril v izobraževanje pripravnikov na področju bančništva in postal andragoški vodja. Aktivno je deloval tudi kot tajnik Kulturne in Raziskovalne skupnosti Domžale. Ob ločitvi knjižnice od Delavske univerze je postal njen ravnatelj. Nato je postal vodja prodaje izobraževalnega programa pri DZS, nato pomožnik direktorja marketinga v Induplati ter vodil gostišče Majčev dvor.
Kljub aktivni in pestri poklicni karieri je opravljal številne funkcije, bil je predsednik takratne ZLSD (danes SD), dva mandata je bil predsednik Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, predsednik Komisije za turizem, predsednik Kulturnega društva Domžale, tajnik Društva izumiteljev Domžale (DIATI), tajnik Zveze kulturnih društev Domžale, itd.
Kako gledate na delovanje Območnega sklada v Domžalah danes?
Lahko rečem, da smo zelo aktivni, saj so po osamosvojitvi in ustanavljanju številnih novih občin, kot je bil primer tudi pri nas, iz ene občine, Občine Domžale, nastale Občina Domžale, Mengeš, Moravče, Lu-kovica In Trzin. Zaradi drobljenja je tedaj obstoječa institucija za pomoč ljubiteljski kulturi, Zveza kulturnih društev Domžale, prenehala delovati, saj se z novo nastalimi občinami ni dalo dogovoriti za načine financiranja. Na našem območju je to pomenilo, da je celotno zvezo financirala Občina Domžale, o kulturnih vsebinah pa so prek predstavnikov odločale tudi novonastale občine. Nato se je oblikovala nova institucija, ki je ponovno prevzela povezovalno skrb za ljubiteljsko kulturo.
V	naši sredini je to Javni sklad RS za kulturne dejavnosti za območje Domžal, ki pokriva področje nekdanje Občine Domžale. Sklad svoje dejavnosti financira tako iz občinskih kot državnega proračuna, okvirno pol - pol. To je izredno pomembno, saj tudi tam, kjer župani ne podpirajo porabe sredstev v te namene oziroma iz različnih razlogov ne podpirajo ljubiteljske kulture, ta prejme vsaj osnovna sredstva za svoje delovanje.
Kaj vse obsega delo vodje sklada?
Vodja sklada ima izvršilni organ sklada, ki je posvetovalo telo. Na-logodajalec pa je direktor sklada
Igor Teršar, ki tudi določi program, medtem ko ga Izvršilni odbor zgolj pripravi. Posebnost je prav gotovo narava dela, ki je skoncetritano na pomlad in jesen. Predvsem zaradi tekmovalne narave območnih in regijskih revij, saj se posamezna društva s točko pripravljajo od jeseni. Najbolj pomembno je to za otroške pevske zbore. Vsako leto organiziramo tudi regijsko srečanje - v letošnjem letu bo to folklorno. Sklad pa največji poudarek oziroma prispevek prostovoljni kulturi nudi z izobraževanjem mentorjev, npr. likovnikov, igralcev ,...
Kako pa je s finančnimi sredstvi, kako jih delite?
Kot sem dejal, smo najbolj naklo-
njeni izobraževanju mentorjev, kjer običajno del stroškov izobraževanja pokrije društvo, večji del pa sklad.
V	Občini Domžale pa lahko rečem, gleda na to da je ob naraščajočem številu kulturnih društev sredstev vedno premalo, da vsako društvo dobi toliko finančnih sredstev, da lahko deluje.
Velika podpora ljubiteljski kulturi so tudi lepo ohranjeni kulturni domovi, niso sicer še vsi obnovljeni do konca, pa vendar so solidni, npr. Kulturni dom v Grobljah, Radomljah, Franca Bernika v Domžalah, na Viru, v Ihanu, letno gledališče v Dobu in Škocjanu. V Občini Domžale imamo zelo veliko domov, zato vsako leto obnovimo en delček. Mislim, da so obnove racionalne, pa vendar celotno zastavljeno, kar je zelo pozitivno in pomeni veliko podporo ljubiteljski kulturi s strani lokalnih skupnosti.
Kaj bi naredili, če bi imeli še več sredstev?
Predlagal bi, da se namenijo izobraževanju mentorjev, saj tako zagotovimo kvaliteto skupin in programa. Seveda bi podprli tudi ustanavljanje novih skupin, posebej na področjih ljubiteljske kulture, kjer je sklad posebej aktiven, pa vendar v Občini Domžale niso razviti. V Občini Domžale nimamo svoje lutkovne skupine, prav tako nimamo društva mažoretk in izraznega plesa. V porastu, tako po številu kot po kvaliteti pa so likovna in folklorna društva. Ko sem prišel na sklad je samo v Mengšu delovala folklorna skupina. Smo pa kot občina izredno močni na vokalnem področju, kar gre zahvala genialni mentorici Metki Pichler, ki je vse svoje življenje posvetila vzgoji mladine. Njeni učenci so še danes nosilci večine domžalskih zborov. Prav tako imata na tem področju velike zasluge tudi Stane in Tomaž Habe ter Karel Leskovec.
V	območju našega delovanja, to so občine Domžale, Trzin, Moravče, Lukovica in Mengeš, je posebnost tudi število godb, kar pet jih je (Domžalska, Moravška, Lukovška in dve godbi iz Mengša). Veliko zaslugo ima prav gotovo tradicija in uspešna glasbena šola. Zanimanje za glasbo se kaže tudi obstoju ljubiteljskega Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, saj je unikum v slovenskem prostoru.
Kaj je najpomembnejši prelom na področju ljubiteljske kulture v občini?
Prav gotovo ustanovitev Kulturne skupnosti Občine Domžale. Prva sredstva so bila namenjena za ustanovitev Galerije, ki sem jo vodil 15 let - pripravili smo preko 120 razstav. Nato je sledila ustanovitev Knjižnice Domžale, ki je poprej delovala pod okriljem Delavske univerze. Bil sem njen prvi direktor in takrat smo v sodelovanju z institutom Jožef Štefan razvili lasten računalniški program za izposojo oziroma evidenco knjig. To je bil v tistem času fenomen in iz celotne Slovenije so hodili v Domžale, v
našo knjižnico gledat, kako sistem deluje.
Seveda pa se te aktivnosti iz leta v leto nadgrajujejo in tudi na področju ljubiteljske kulture želimo iz leta v leto dosegati izboljšave. Danes, lahko rečem, je na področju ljubiteljske kulture več kot sto dogodkov letno samo v Občini Domžale, praktično se nekaj dogaja vsak tretji dan.
Kako pa so obiskani ti kulturni dogodki?
Na revijah pevskih zborov bi sicer pričakovali številčnejše občinstvo. Sicer so pa samostojni koncerti dobro obiskani. Imam pa občutek, da ni veliko poslušalcev iz drugih zborov, pogosto je to le »družinska« publika. Imamo pa v Občini Domžale fenomen: to so obiski predstav Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana. Lahko rečem, da niso zgolj fenomen v občinskem in slovenskem prostoru, ampak svetovni, saj si predstavo ljubiteljskega društva ogleda preko 15.000 ljudi. Zelo obiskan je tudi Festival gorenjskih komedijantov v Dobu, plesne revije, ki jih organizira PK Miki pa tudi večina gledaliških predstav.
Pripravljate poleg obstoječih prireditev še kaj novega?
Že nekaj časa se trudimo, da bi v jesenskem času pripravili festival gledaliških skupin. Težava ni v dogovoru s Kulturnim domom Franca Bernika, tu imajo posluh za nas, problem je terminsko usklajena pripravljenost društev na posamezno predstavo. Pri ljubiteljskih gledaliških zasedbah ni pravila rezerv in ko se nekdo preseli, gre na porodniško, se išče zamenjava. Tudi v našem kulturnem društvu smo se nekoč že pripravljali na premiero gledališke skupine, pa je glavna igralka zanosila oziroma ni mogla igrati in predstavo je bilo potrebno odpovedati.
To kaže tudi, da je ljubiteljska kultura izpostavljena nenehnemu nihanju in menjavi generacij. Prav tako je za obisk potreben poseben pristop, čeprav lahko rečem, da so tradicionalne prireditve obiskane tudi brez posebne promocije. Seveda pa se določene aktivnosti, ki smo jih organizirali kot sklad, niso prijele. Ne vem, ali je to zaradi neustrezne časovne umestitve, zaradi premajhnih financ, ...
V	brošuri sklada, ki sem jo prejela, je kot pomembna dejavnost tudi aktivnost sklada na področju založništva. Ali se v Občini Domžale izvaja tudi ta segment kulture?
Seveda, v preteklem letu smo izdali zbornik Spomin ob prihajajoči 100-letnici domžalske fare. Pred tem smo sodelovali pri izdaji monografije Film je življenje, življenje je film. V letošnjem letu pa sodelujemo pri pripravi knjige o zgodovini ljubiteljskih kulturnih društev. Sodelujemo seveda tudi pri izdaji pesniških zbirk.
Še kakšno misel za konec?
Seveda, lahko smo ponosni na organiziranost ljubiteljskih kulturnih društev v Občini Domžale, saj se je ob razpadu države po osamosvojitvi pojavilo neko kaotično obdobje in se je to zaključilo s političnim razkolom med kulturnimi društvi.
V	Občini Domžale smo se temu izognili. Moti me le, ker se ob vsaki spremembi sistema najprej ruši tisto, kar je dobrega v stari ureditvi. Morali bi ohraniti tisto, kar je bilo dobro in nadgraditi to, kar je bilo slabo.
Če pa pogledamo dela in naloge sklada oziroma Zveze kulturnih društev, pa bistvenih sprememb ni. Samo organizacija je drugačna. Podobno se nam lahko zgodi sedaj, ko smo dokončno oblikovani in definirani, z ustanovitvijo pokrajin. Tu so naloge in dela slabo dorečene. Oblikovanje ljubiteljske kulture bo dogovorjeno med občinami, ki so tej dejavnosti različno naklonjene. V razpravi pa se je večkrat pokazalo, da bi morali doreči vsaj kriterije za dogovarjanje. Drugače pa bo javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale še naprej pomagal ljubiteljskim kulturnim društvom pri obveščanju, strokovnem sodelovanju, izobraževanju mentorjev, s pomočjo na prireditvi .
Hvala za vaš razgovor. Tina Železnik
	i lil 1 Hm
m	'■AH
Dobitnica srebrnega priznanja KD Franceta Bernika
Tadeja Capuder
Tadeja Capuder je kljub mladosti že dolga leta aktivna na področju kulture, posebej v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan, kjer je kot igralka uspela vrsto vlog odigrati karakterno in obiskovalcem všečno. Posebej so v spominu ostale njene vloge v predstavah: Divji lovec, Kekec je pač Kekec, Njega ni, Črna Žena, Charlijeva teta, Krog s kredo in Čevljar baron. Največji igralski vtis je zapustila z vlogami v opereti Planinska rože ter v predstavah Ženitev in Miklova Zala. Tadeja Capuder je z naravnim talentom in ljubeznijo do gledališča veliko prispevala k rasti in prepoznavnosti poletnih gledaliških predstav. Tudi kot predsednica Zveze kulturnih društev Občine Domžale si prizadeva za prepoznavnost društev ter za rast in kvaliteto posameznih skupin.
Kaj je naloga Zveze kulturnih društev v Občini Domžale?
Naloga zveze je financiranje in strokovno usmerjanje društev. Poglavitno pri tem je, da zvezo sestavljajo prav prostovoljna kulturna društva oziroma aktivni posamezniki na področju ljubiteljske kulture, ki sestavljajo izvršilni organ zveze in preko njega odločajo o razporejanju sredstev. Zame je pomembno, da je to organ podrejen zgolj ljubiteljski kulturi in ni političen. Tukaj bi posebej izpostavila tudi delo obeh podpredsednikov zveze, ki sta zelo aktivna, eminenca vsak na svojem področju, in sta mi v veliko pomoč. To sta Lojze Stražar, strokovnjak za gledališče, in Karel Leskovec, ki je izreden zborovodja.
Kako bi ocenila delo zveze v Občini Domžale?
Na lokalnem področju imamo v Občini Domžale že dalj časa zelo dobro kohezijo med zvezo, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in občinskimi organi. To je tudi pogoj, da so nekatera društva tako uspešna, rečem lahko tudi v Slovenskem merilu. Če pogledamo (sosednje) nekatere občine, se zveze soočajo z velikimi problemi. Po mojem mnenju to izhaja iz številnih sprememb na področju delovanja zveze, tako vsebinsko, programsko in strukturno. V občini smo sledili spremembam, kot jih je narekoval

Martina Škofic
Ljubljanska 87
Domžate 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01 / 723-89-8D
razvoj prostovoljnih kulturnih društev in nismo sledili političnim in drugim pritiskom v 90 letih. Za to so predvsem zaslužni prav aktivni sodelavci na področju ljubiteljske kulture. Tu bi posebej izpostavila Pavla Pevca, vodjo sklada v Občini Domžale.
V	tem letu prostovoljna kultura oziroma društva praznujejo pomembno, 125-letnico. To pomeni, da ima Občina Domžale že zelo dolga tradicijo.
Res je. V Občini Domžale je zelo bogata ljubiteljska kultura in v letošnjem letu bomo praznovali 125- letnico. Ob tej priložnosti se je Miroslav Stiplovšek, častni občan Občine Domžale in velik poznavalec ljubiteljske kulture na področju Občine Domžale, potrudil in v pripravi je razstava, ki bo zaznamovala to obletnico. Razstavo bomo pripravili v Galeriji Domžale in nato izdali še zbornik. To je prav gotovo potreben dokument o zgodovini in aktivnosti naših društev.
Katero društvo je bilo prvo ustanovljeno?
Prva je bila ustanovljena Godba Domžale, zato bo v prvi vrsti to tudi njen praznik. V tem letu bo tudi okrogla obletnica ustanovitve Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan.
V	svojem 60-letnem delovanju je to društvo postalo simbol svojega kraja.
Drugače pa je v zvezo vključenih največ pevskih zborov, vendar v zadnjem času posebej prepoznavnega pevskega zbora, ki bi tako, kot smo bili navajeni v preteklosti, dobival priznanja in nagrade, žal ni. So pa vsi zelo solidni, množični in vsi pridobivajo veliko mladih članov, kar je izredni pozitivno za razvoj ljubiteljske kulture.
Druga dejavnost, ki je prav tako množična, je gledališka dejavnost. Pri tem velja izpostaviti prav Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, kamor se v poletnem času, ko je drugje kulturno zatišje, zgrinjajo množice ljudi. V Občini Domžale pa gledališko ponudbo soustvarja in dopolnjuje še pet gledaliških skupin (imamo še 3 gledališke skupine, ki
praznujejo 15-letnico svojega delovanja.).
Izjemno smo ponosni na množični zasedbi, kot sta Godba Domžale in Simfonični orkester Domžale-Ka-mnik, ki sta ljubiteljsko organizirani. Kljub temu sta njihovi izvedbi pogosto na ravni profesionalnih orkestrov.
Največ tekmovalnih dosežkov v občini prinesejo Domžalski rogisti. Seveda pa ne smemo pozabiti likovnikov. V občini imamo dve zelo kvalitetni likovni društvi. Prav gotovo pa so še druge dejavnosti, plesne, literarna, ki pa niso tako vezane na sredstva zveze, so pa zelo pomemben dejavnih pri sestavi kulturnega mozaika prostovoljnih društev v Občini Domžale.
Kakšne posebne želje za Trubarjevo leto?
V zgodovini največ štejejo vojaške zmage, znanstveni dosežki in kulturni presežki. Slovenska zgodovina vidno bazira na kulturnih dosežkih, saj sta Prešern in Trubar, ki sta utemeljitelja slovenske zgodovine, udejanjila njeno zgodovino prav na kulturnem področju. Slovenci nimamo veliko najpomembnejših mož, zato bi morali odpreti vse zastore, da najdemo vse tvorce slovenstva. Posebej pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju narodne zavesti ima prav gotovo tudi ljubiteljska kultura. Prav tako, kot je bila pomembna v preteklosti za ohranjanje zavesti, je danes za povezovanje in želim si, da bi nam vsem ljubiteljska kultura še naprej prinašala take dosežke. Zanje zelo težko postavimo neko ceno, lahko pa ocenim, da so zelo pomembni pri pisanju naše zgodovine.
Kako pa gledate na ljubiteljsko kulturo danes, v času, ko sta vse bolj pomembna denar in čas?
Ljubiteljska kultura (v Občini Domžale) je fenomen, saj je v današnjem času pričakovati, da bo upadala. Pa je ravno nasprotno. Vsako leto se ustanavljajo nova društva in hkrati postaja tudi vse bolj množična. Pri ljubiteljski kulturi je zanimivo tudi, da sodelujejo vse generacije, kar je posebej pomembno tudi iz sociali-zacijskega vidika, za obstoj dialoga in razumevanja potreb drugih. Preseneča tudi obisk kulturnih prireditev, ki jih pripravijo prostovoljna društva. Množični obiski dokazujejo, da je povpraševanje po teh vsebinah in tako enostavno negiramo trditve nekaterih, da je ljubiteljska kultura sama sebi namen. Prav tako lahko rečemo, da imamo v Občini Domžale kar nekaj društev, ki po kvaliteti izvedbe dosegajo profesionalno raven. Pa vendar delujejo povsem prostovoljno. Seveda pa vsa društva niso enako kvalitetna in ravno zato imamo tu sklad in zvezo, ki pomagata izobraževati.
Še kaj za konec.
Ponosna sem, da v Občini Domžale na področju ljubiteljske kulture sodelujemo vse institucije in skupaj se bomo trudili, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Le tako bomo lahko ohranili našo bogato tradicijo na področju prostovoljne kulture in še bogatili vsebino, ki jo lahko ponudimo kulturno navdihnjenim posameznikom. Priložnost bi izkoristila tudi za povabilo, naj se nam pridružijo vsi, ki jih ljubiteljska kultura zanima. Tako bodo lahko tudi sami prispevali delček v kulturnem mozaiku.
Tina Železnik
stran
5
PODELITEV ŠPORTNIH PRIZNANJ
Zavod za šport in rekreacijo Domžale nagradil najboljše športnike in športnice v letu 2008
Nagradi za življenjsko delo Aleksandru Sašu Grilju in Francu Košaku
(nadaljevanje s prve strani) Dobitniki medalj
Za osvojena prva in druga mesta na državnem prvenstvu v posameznih športih so medalje prejeli: Dejan Petrič in Matija Rakovec (ASC Mustang Domžale); David Nagode in Marjan Bolhar (Klub borilnih veščin Domžale); Vita Škofic in Marija Kralj (Kotalkarski klub Pirueta); Aleš Gregorin, Smučarski klub Ihan; Boštjan Pe-terca in Simon Resnik (Težkoatletski klub Domžale); Jaka Kvartuh, TVD Partizan Domžale, Brane Magerl, Balinarski športni klub Domžale; Maja Šuštar, Planinsko društvo Domžale; Špela Orehek, Šahovsko društvo Domžale; Anže Bevc in Blaž Planinc (Savate klub Domžale); Jaka Kosec, Smučarsko-skakalni klub Sam Ihan; Hana Gorza ter Domen in Anže Zupan iz Atletskega kluba Domžale.
Otrin, Smučarski klub Ihan - za prizadevno delo pri zagotavljanju pogojev za trening, pomoč pri pripravi tekmovanj v smučarskem teku, biatlonu ter s tekaškimi rolkami; Stane Kovač in Tine Grošelj, Nogometni klub Domžale - za dolgoletno zvestobo klubu, kjer sta začenjala kot nogometaša, danes pa jo kažeta z vsestransko in neprecenljivo pomočjo klubu; Aleš Janžekovič - za uspešno delo v Planinskem društvu in posameznih odsekih ter usposabljanje mladih planincev in sodelovanje v sistemu zaščite in reševanja občine ter Jernej Grad iz istega društva - za dolgoletno uspešno delo v društvu, posebej na področju skrbi za Domžalski planinski dom.
Srebrnih priznanj sta se veselila Jože Len-ček in Ferdinand Pliberšek iz Smučarskega društva Domžale. Prejela sta ju za dolgoletno uspešno delo v društvu, posebej na področju trenerskega dela in vodenja smučarskih tečajev ter drugega dela v društvu.
Zlato priznanje in čestitke pa je prejel Anton Hauptman, Smučarsko skakalni klub SAM Ihan, najstarejši član omenjenega kluba, v katerem je sodeloval 50 let. Brez njega ni bila opravljena nobena gradnja in rekonstrukcija skakalnic, kot dober gospodar je skrbel za klub in v njem pustil neizbrisen pečat.
Posebna priznanja za Luka Leniča, Majo Sonc in Aljaža Gorzo
Kljub mladosti eden najuspešnejših slovenskih šahistov, Luka Lenič, je za osvojeni naslov velemojstra v šahu, ki ga je osvojil kot najmlajši slovenski šahist, prejel posebno priznanje. Enako je Zavod za šport in rekreacijo Domžale počastil mlado plesalko Majo Sonc, svetovno prvakinjo v show solo plesu. Za izjemno vztrajnost v športu, ki mu je pomagal pri premagovanju bolezni, ki ga je za nekaj časa priklenila celo na invalidski voziček, je plaketo prejel tudi Aljaž Gorza,
Dobitniki posebnih priznanj - Maja Sonc, Aljaš Gorza in Vid Vavpetič, ki je priznanje prejel v imenu Luke Leniča
Dobitniki medalj, podeljeval jih je Primož Košak, predsednik strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
Male plakete
Male plakete so za prva mesta ter uvrstitve na svetovnih in evropskih prvenstvih prejeli: Peter Dokl in Anže Gregorič, Smučarski klub Ihan; Ajda Sitar in Cita Cvirn ter štafeta 4 X 100 m starejše deklice, Atletski klub Domžale; Nika Babič in Tina Ozebek, Ko-talkarski klub Pirueta; Jernej in Tine Orešek, Težkoatletski klub Domžale; Luka Mljač, Savate klub Domžale; Tamara Radkovič, Klub borilnih veščin Domžale; za peto mesto SP kickboing; ekipa Petanke - Sršeni (TVD Partizan Domžale) ter ekipa mladincev Šahovskega društva Domžale.
Srednje plakete
Srednjih plaket so se veselile ekipe Nogometni klub Domžale (naslov državnih prvakov); Smučarski klub Ihan (drugo mesto skupno v sezoni 2006/2007); TAK, Težkoatletski klub Domžale (prvo mesto DP); Karate društvo Atom Shotokan DO (drugo mesto EP) in posamezniki: Klemen Bauer, Smučarski klub Ihan (tretje mesto juniorsko SP); Teja Gregorin, Športno društvo Nika Ihan (sedmo mesto na SP; četrto mesto štafeta SP); Marjan Šemrl, Šahovsko društvo Domžale (naslov velemojstra v dopisnem šahu); Lovrenc Kokalj, Karate društvo Atom Shotokan (tretje mesto kate posamezno). Iz Atletskega kluba Domžale: Katja Kosmatin (tretje mesto ekipno mladinsko SP v gorskih tekih); Peter Kastelic (udeležba EP in SP v gorskih tekih) in Alja Sitar (tri prva mesta v tekih); Nika Kljun in Aleš Trdin, Plesni klub Miki Domžale (drugo mesto hip hop pari) in Igor Jerman, Moto društvo Depala vas (tretje mesto SP endurance).
Velike plakete
Ob obletnicah oziroma za osvojene naslove državnih prvakov so velike plakete prejeli: ob šestdesetletnici uspešnega dela - Smučarsko skakalni klub Sam Ihan, ki je že leta 1951 na skakalnici v Ihanu pripravil tekmovanje ter v svojih vrstah vzgojil številni skakalce; AMD Domžale, ki se lahko pohvali s številnimi uspehi pri organizaciji različnih tekem ter izjemnih tekmovalnih uspehih posameznikov; ekipi Nogometnega kluba Domžale in Košarkarskega kluba Helios Domžale za osvojena naslova državnih prvakov, košarkarji pa tudi za naslov pokalnih prvakov Slovenije. Obe ekipi sta tako dosegli največja uspeha v zgodovini klubov.
Zaslužni posamezniki
Za uspešno dolgoletno delo v posameznih športnih društvih in klubih so posebna priznanja prejeli: bronasta Blaž Gerčar in Janez
uspešen plavalec in večkratni državni prvak v plavanju. Na tak način je dokazal, da se da z vztrajnostjo premagati bolezen in postati odličen športnik.
Aleksandru Sašu Grilju in Francu Košaku -priznanji za življenjsko delo
Aleksander Sašo Grilj je prejel priznanje za življenjsko delo na področju košarke, kjer je pustil neizbrisno sled. Začel je kot košarkar v mlajših selekcijah ter košarko uspešno igral tudi v članski ekipi. Po tekmovalni poti se je odločil, da v klubu ostane kot trener, kasneje kot aktiven član, ki je s svojo ljubeznijo, pripadnostjo in zanesenjaštvom pomembno oblikoval zgodovino in sedanjost košarkarskega kluba. Gradil je njegove temelje in še danes ostaja eden svetlih vzornikov za vse, tako mlade kot tiste, ki imajo košarko v Domžalah radi.
Franc Košak, ki mu lahko čestitamo tudi ob 70. rojstnem dnevu, je športu zvest vse svoje življenje. Najprej kot košarkar, nato kot član uspešne telovadne ekipe, ki je pod vodstvom trenerja Vinka Vidmarja ponesla glas o Domžalah po vsej nekdanji državi. Posebej pa je Franc Košak duša Športnega društva TVD Partizan, njegov prvi in dolgoletni predsednik, ki še danes s svojim izjemnim delom, predvsem pa zgledom, ostaja eden najpomembnejših domžalskih športnikov in športnih delavcev, čigar pečat ostaja na vseh področjih domžalskega športa.
Ljubitelji športa so se odločili za Klemna Bauerja in Tejo Gregorin ter domžalske nogometaše in košarkarje
Ljubitelji športa in rekreacije so z glasovanjem odločili, da je najboljši športnik v naši občini za leto 2007 KLEMEN BAUER, Smučarsko društvo Ihan, študent Fakultete za šport in biatlonec, ki je že v
juniorski in mladinski konkurenci dosegal številna odličja, nazadnje tretje mesto na svetovnem juniorskem biatlonskem prvenstvu, zabeležil pa je tudi zelo odmevne rezultate v štafetah in osvojil tudi točke svetovnega pokala. Že drugo leto zapored je najboljša športnica v naši občini postala TEJA GREGORIN iz Športnega društva Nika, ki s svojimi uspehi posega v sam svetni vrh biatlona, saj je vodilna tekmovalka v slovenski reprezentanci ter trenutno spada med najboljših 15 biatlonk na svetu.
Med ekipami so zmagali nogometaši in košarkarji, ki so se v preteklem letu izkazali z naslovoma državnih prvakov, NK Domžale tudi z osvojitvijo super pokala Slovenije, ter KK Helios tudi z naslovom pokalnih zmagovalcev. Obe ekipi odlikuje tudi skrb za organizirano vadbo mladih športnikov.
Priznanja Olimpijskega komiteja
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je v Domžalah podelil tudi priznanja za športne dosežke v letu 2007. Malo statuo je tako prejela Maja Sonc, svetovna prvakinja v disciplini show solo plesi, srebrno plaketo pa njen trener Blaž Godec. Tudi Nika Kljub in Aleš Trdin sta za 2. mesto na svetovnem prvenstvu prejela malo statuo, enako priznanje je prejel Igor Jerman za 3. mesto v kategoriji endurance, Vinko Jerman pa za trenersko in organizacijsko delo srebrno plaketo. Malo statuo je prejel Klemen Bauer za 3. mesto na svetovnem prvenstvu, trener Uroš Ve-lepec pa srebrno plaketo. Zlati znak OKS je prejel Matija Matijevič za drugo mesto na evropskem prvenstvu, trener Klemen Stanovnik pa bronasto plaketo; zlatega znaka OKS se je veselil Erik Bukovnik za drugo mesto na evropskem prvenstvu, trener in mentor Željko Božič pa je prejel bronasto plaketo. Dejan Vozlič, karateist, je za 3. mesto na evropskem prvenstvu prejel zlati znak OKS, enako pa tudi Dejan Djurovič in Andraž Mrak za 3. mesto na evropskem prvenstvu v electric boogi-eu. Za naslov evropskega prvaka je zlati znak OKS prejel Aljaž Sedej, trener Gregor Brod pa bronasto plaketo OKS. Kot zadnja je bronasti znak OKS prejela Katja Kosmatin za 3. mesto - ekipno na evropskem prvenstvu. Vsem iskrene čestitke!
VBV
Zaslužni športni delavci z domžalskim županom
Srednje plakete je podelil Peter Verbič, namestnik predsednika Strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo in predsednik AMD Domžale.
Dobitniki malih plaket, ki jih je podeljeval Marjan Gorza, član Strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale in predsednik Atletskega kluba Domžale.
Dobitniki priznanj olimpijskega komiteja RS in združenja športnih zvez z Mirom Cerarjem
V kulturnem programu sta nastopila harmonikarja - brata Kern.
Tudi mlajši za višjo rodnost
Predsednik na obisku
Brez Strička na začetku karnevala z več kot tisoč maskami tudi tokrat ni šlo ...
Zasebne ambulante po virsko
DRUŠTVA
Pustna sekcija Striček tudi letos na karneval privabila več tisoč navdušenih obiskovalcev
Od vodilnih politikov do Janezove poroke, ekološke cone in etnografskih skupin
Po uspešnem prevzemu oblasti in predaji občinskega ključa se je Pustna dežela Vir kot eden pod vodstvom Pustne sekcije Striček vrgla na pripravo in izvedbo 18. pustnega karnevala. Maske in zastave so okrasile osrednjo ulico nove Pustne dežele Vir, ki je prvič zaživela na pustno soboto z velikim družabnim srečanjem in nagradami najlepšim maskam. Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno najmlajšim, potem pa se je začelo . . .
V nedeljo, 3. februarja 2008, točno ob 14. uri in 18 sekund, pa se je začelo zares. Na čelu povorke, ki so jo po vsej Bukovčevi in še marsikateri ulici Pustne dežele Vir pozdravljali navdušeni tisoči obiskovalcev, je šel tradicionalno zadovoljni striček, za njim pa domžalska in druge godbe ter več kot 40 velikih skupinskih mask in vrsta manjših. Med maskami so bile posebne pozornosti deležne etnografske, saj so poleg treh skupin kurentov s Ptujskega, obiskovalce razveseljevali še Pozvačin iz Beltincev, Cundri iz Šmarja pri Kopru, Tminska pustna muzika iz Tolmina, Haloški jurek iz Dolene pri Ptuju in Orači s Haloz. Pustne skupine z Vira in okolice so prikazovale aktualne teme: od ekološke cone, poroke predsednika vlade, do privatnih ambulant, južnoameriških plesalk, mornarice, veliko je bilo jugonostalgije, zažgal pa je tudi Mario, s svojo oddajo Spet doma, kjer so se namesto statistovih plesalcev pomerili župani in bili deležni veliko pozornosti. Najbolj všečne so bile maske vodilnih politikov, tudi občinskih, ki jih je posodil domžalski akademski kipar Jože Tönig. Pod šotorom v Športnem parku na Viru je bilo nato vroče . . . skoraj do jutra . . . Za konec iskrene čestitke Pustni sekciji Striček, ki je na pustni torek žalovala za umrlim pustom in ga sežgala v posebnem obredu, ter vsem, ki jim pomagate. Nasvidenje na 10. tradicionalnem pustnem karnevalu.
Vera Vojska
fotografije PSS, Matjaž Sedušak Se - Ma
stran
Naš dom, Društvo upokojencev Dob
Veselo pustovanje
V društvu Naš dom, v katerem se zbirajo člani Društva upokojencev Dob, se še kako zavedajo, kako pomembno je druženje njihovih članov in članic, ki radi sodelujejo v vseh programih. Tako so se ob letošnjem pustu zbrali na srečanju Pri Mgan. Večina se je odločila, da pride v »civilu«, ne-
kateri pa so se namaškarali in bili deležni velike pozornosti. Največje seveda harmonikar Lado Smolnikar, ki je poskrbel tako za glasbo kot prijetno razpoloženje, h kateremu so s šalami in petjem pesmi prispevali vsi, ki komaj čakajo, da se spet dobijo.
M.
Mešani a pevski zbor
Kamnik
Pevke, še posebej pevci, vabljeni v našo (z)mešano družbo petja, turnej (tujina) in ostalih pritiklin. Več o tem na www.zbor-cantemus.si ali po telefonu 041 651 152 (Mirjam).
Ob nakupih tudi veselje in zadovoljstvo
Pust mastnih ust tudi v centru Breza
V Prodajnem centru Breza ob posameznih praznikih nikoli ne pozabijo na svoje obiskovalce ter jim skušajo njihove nakupe popestriti z različnimi dogajanji, ki naj bi jih opozorila na posamezne običaje, praznike in podobno.
Tako je tudi organizator prireditev, upravnik Mazur, upravljanje d.o.o. v centru Breza ob letošnjem pu-stovanju pripravil prijetno rajanje, ki so ga popestrili otroška plesna skupina iz šole Akademija, klovn Beni iz Teatra Cinzamo in Duo Magic. Največje navdušenje pa so, kot navadno, poželi kurenti iz Male vasi pri Ptuju, ki so bili za svoje preganjanje zime deležni še posebej
vzpodbudnih aplavzov. Najbolj zadovoljni so bili otroci, od katerih si je marsikdo privoščil tudi brezplačno barvanje obrazov, najbolj vesele pa najboljše maske, ki so prejele nagrade Masažnega studia, Hiše na travniku, Živ-žava, Otroške trgovine Ciciban ter Frizerskega salona Snip - Snap, k prijetnemu dnevu pa sta prispevala tudi Spar, ki je vsem maskam »častil« krof ter McDonalds s Coca-colo. Nič manj veselo in prijetno ne bo pred letošnjo veliko nočjo, zato vas v Brezi z vrsto presenečenji pričakujejo v soboto, 15. marca 2008. Dobrodošli!
V.
Občni zbor Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios
Gasilstvo - neločljivi del tovarne, našega življenja in nas samih
Prostovoljno industrijsko društvo Helios je sredi februarja na občnem zboru ocenilo svoje delo v letu 2007, izvolili so novo vodstvo, posebno skrb pa so namenili tudi programu dela v letu 2008.
»Gasilstvo se v podjetju uvršča med najvišje prioritete ter je neločljivi del naše tovarne, našega življenja in nas samih,« je v uvodnem pozdravu ter poročilu o delu v letu 2007 poudaril mag. Marko Vresk, predsednik društva. Povedal je, da v letu 2007 v Heliosu ni bilo požara, kar ni le sreča, temveč je rezultat požarne varnosti ter preventivne dejavnosti, ki jih v okviru društva kontinuirano, z izobraževanji in vajami, opravlja več kot 500 članov društva izmed 880 zaposlenih. Še največ o njihovi usposobljenosti pove podatek, da jih je več kot 240 usposobljenih za prvo intervencijo ob požaru. Posebej so pohvalili dosedanjega poveljnika Staneta Končana, ki je ob opravljanju poveljniške funkcije našel čas tudi za odlično organizacijo vsakoletnih ekskurzij, na kratko so predstavili sodelovanje s CPV, organizacijo vaj in dneva odprtih vrat v mesecu požarne varnosti, pohvalili so Marjana Bolharja za izdajo namenskih številk Tednika, posebej ponosni pa so tudi na projekt Gasilnik v vsak dom in avto, saj so prodali 150 gasilnikov. Okrepil se je tudi Center požarne varnosti Količevo, in sicer s petimi novimi poklicnimi gasilci, ki bodo del stalnega dežurstva v trojanskih tunelih, posebej pa je mag. Marko Vresk opozoril na pomembnost prepletanja poklicnih gasilcev s prostovoljnimi gasilskimi društvi, kar daje zagotovilo, da se ne more zgoditi kaj hudega.
Prisluhnili smo poročilu Staneta Končana, dosedanjega poveljnika, ki je to funkcijo opravljal 15 let. Povedal je, da je bilo v letu 212 intervencij, še posebej pa 131 tehničnih intervencij, o delu CPV je poročal vodja Rudi Volčini. Po razpravah gostov, med katerimi so bili tudi Marjan Sla-tner in Andrej Grilj, oba iz Gasilske zveze Domžale, Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter sosednja prostovoljna gasilska društva, je PIGD Helios sprejelo svoj statut, razrešilo dosedanje vodstvo ter za novega predsednika izvolilo mag. Marka
Vreska, za poveljnika pa Rudija Vol-činija. V programu bodo ob stalnih dejavnostih posebno skrb namenili preventivnemu delovanju in usposabljanju za posege v primeru požarov ter krepitvi zavedanja varstva pred požari v vseh podjetjih. Posebej so se za opravljeno delo zahvalili Marjanu Slatnerju, predsedniku Gasilske zveze Domžale, dosedanjemu poveljniku GZ, Janezu Breceljniku, ter še posebej Stanetu Končanu za 15-letno uspešno opravljanje funkcije poveljnika PIGD Helios. Posebna priznanja Občinske gasilske zveze Domžale so za lansko okroglo obletnico prejeli še Uroš Slavinec, mag. Marko Vresk in Rudi Volčini, OGZ pa je odlikoval tudi Anico Urankar, Ivano Marolt in Staneta Končana. Društvene plakete in priznanja so skupaj s čestitkami prejeli člani obeh gasilskih enot, še
posebej pa čestitamo Janezu Stojcu in Slavku Judežu, ki sta s pogumnim gašenjem začetnega požara preprečila večjo škodo.
Društvo je spominska priznanja podelilo tudi 16 članom, ki so mu zvesti deset let, 27 za 20 let zvestobe, 17 za 30 let zvestobe, 40 let pa je PIGD Helios zvest Srečko Auda. Pozabili niso niti na 10 članov društva, ki so se upokojili.
Občini zbor Prostovoljnega industrijskega društva Helios je pokazal, kako pomembno je stalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za preventivne dejavnosti na področju zaščite pred požarom, še posebej razveseljivo pa je, da se tega zavedajo vsi, tako vodstvo kot zaposleni.
Vera Vojska
Pozdravljeni, navdušenci rekreacije!
Za aktiven vstop v novo leto smo 30. decembra 2007 organizirali tradicionalni pohod na Čeha, ki je bil lepo obiskan.
Tretji občni zbor društva je potekal 19. januarja 2008 v prostorih društva in je lepo uspel. Udeležba je bila dobra. Dogovorili smo se o dejavnostih v novem letu. Tretji tradicionalni veleslalom ŠRK Domžale smo izvedli 2. februarja 2008 na Soriški planini. Kljub tokrat bolj muhastemu vremenu se je druženje, smučanje, kepanje in bordanje končalo brez poškodb. Slavnostna podelitev in pogostitev je, kot vsako leto, potekala v prijetnem vzdušju v gostišču Kovač na Količevem, ki se jim na tem mestu
zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi Avtobusnemu podjetju Poličnik in ŠD Kovk iz Rovt pri Logatcu, ki sta omogočila prevoz in izvedbo veleslaloma.
Na spletni strani www.srk-domzale. com lahko spremljate aktivnosti, ki jih pripravljamo, hkrati pa tudi pregled že opravljenih aktivnosti. Pripravljamo pohode, katerih plan lahko najdete na našem portalu. Cilj je pohod na Triglav, ki nam ga zaradi slabih vremenskih razmer ni uspelo izvesti v lanskem letu. V rubriki »Ugodnosti« pa lahko sledite raznim popustom, ki jih našim članom omogočajo različna podjetja s področja rekreacije in športa.
ŠRK Domžale
stran
7
DRUŠTVA
Zbor krajanov v Krajevni skupnosti Dob
Največ o Obrtni coni Želodnik, šoli, vrtcu, deponiji in prometni varnosti
Predsednik Sveta KS Dob, Robert Hrovat, je za ponedeljek, 11. februarja 2008, v telovadnici OŠ Dob, sklical zbor krajanov ter mu v imenu Sveta KS predlagal, da se glede na to, da se prav na območju Krajevne skupnosti Dob v prihodnjih letih predvidevajo najpomembnejši projekti občine, poišče širše soglasje prebivalcev v bližini teh lokacij. Na zboru se je zbralo več kot 150 krajanov in krajank, ki so po izvolitvi delovnega predsedstva zbora (Robert Hrovat, predsednik; Janez Orehek in Franc Pirnat, člana) najprej prisluhnili predstavitvi podjetja STN d. o. o. ter predlogu umestitve njihovega poslovnega objekta na lokaciji lupilnice hlodov ob žagi Dob. V razpravi je bilo največ skrbi namenjene vplivom anten, ki so predvidene ob poslovnem objektu, podjetje bo namreč zagotavljalo satelitske povezave. Informacija o dejavnosti podjetja, ki je dostavilo tudi analizo vplivov na okolje, ki si jo je mogoče ogledati na sedežu KS, je bila sprejeta. Podjetje STN satelitske komunikacije d. o. o. je ob tej priložnosti predstavilo tudi svojo dejavnost, direktor pa je povedal, da bodo OŠ Dob da-
rovali tri računalnike. Med prisotnimi je bil tudi župan Toni Dragar, ki ga je razprava razjezila, predvsem zato, ker je predhodno občina želela zemljišče kupiti za potrebe gradnje vrtca in doma upokojencev, pa njena ponudba ni bila upoštevana, ker je STN d. o. o. ponudil več, da je zbor občanov zapustil in je nato večino točk obrazlagal kar predsedujoči, Robert Hrovat.
O Obrtno-poslovni coni Želodnik
Vsebina razprave o začetku gradnje Obrtno-poslovne cone Želodnik je bila povezana s problematiko negativnih vplivov cone na KS Dob, predvsem pa na potrebne prometne povezave, gradnjo kanalizacije za naselje Želodnik, prisotni pa so zlasti poudarjali zahtevo, da v cono pridejo zlasti domači podjetniki in da se negativne vplive cone na prebivalce KS omili s finančnimi sredstvi, s katerimi bi zagotovili hitrejši komunalni razvoj KS. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: Zbor krajanov KS Dob od Občine Domžale zahteva, da imajo pri nakupu zemljišč OPC Želodnik prednost obrtniki oz. podjetniki iz Občine Domža-
le. Zbor krajanov KS Dob od Občine Domžale zahteva, da se od vsakega prodanega kvadratnega metra zemljišča na območju OPC Želodnik nameni en (1) EUR KS Dob, ki jih porabi za razvoj krajev v KS.
Zbor krajanov KS Dob od Občine Domžale zahteva, da se pred gradbenimi posegi v OPC Želodnik ustrezno poskrbi za zaščito krajanov pred negativnimi vplivi prometa.
Čimprejšnja širitev OŠ Dob in gradnja Vrtca Dob
Uvodno informacijo k tej točki dnevnega reda je podala ravnateljica Barbka Drobnič, ki je poudarila predvsem potrebo po čimprejšnji širitvi šol - tako OŠ Dob kot OŠ Krtina ter predstavila aktivnosti, povezane z gradnjo 2. faze širitve šole in gradnjo vrtca. V razpravi so prisotni podprli takojšen začetek širitve šole in gradnje vrtca, saj samo to zagotavlja primerne pogoje vsem učencem in učenkam, beseda pa je tekla tudi o sodelovanju med šolo in KS. Soglasno je bil sprejet naslednji sklep: Zbor krajanov KS Dob od Občine
Domžale zahteva, da se projekti izvedbe širitve druge faze OŠ Dob, izgradnja vrtca v Dobu in razširitev podružnične šole Krtina realizirajo v letu 2008, projekt širitve tretja faza - telovadnica pa najkasneje v letu 2010.
Ne za odlagališče
in center za ravnanje z odpadki
Najbolj burna razprava se je, po uvodni informaciji predsedujočega, razvila v točki Informacija o predvidenem Centru za ravnanje z odpadki (CRO) na lokaciji sedanje deponije. Vsi sodelujoči so poudarjali negativne vplive dosedanje deponije, ki je v KS Dob že tri desetletja, ter neuresničitev zahtev, ki so bile že večkrat podane, da se deponija nepreklicno zapre in zagotovi primerna sanacija. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi:
Zbor krajanov KS Dob od Občine Domžale zahteva, da se s 1. marcem 2008 deponija komunalnih odpadkov v Dobu dokončno zapre in sanira po programu. Zbor krajanov KS Dob nasprotuje umestitvi CRO na lokaciji obstoječe deponije v Dobu.
Zbor krajanov KS Dob sporoča Občini Domžale, da bodo, v kolikor se zgoraj navedena sklepa št. 1 in 2 ne bosta realizirala do 1. marca 2008, krajani fizično preprečili dostop do deponije v Dobu.
Prometna problematika naj se začne reševati takoj
Razprava o prometni problematiki je pokazala, da skoraj ni območja v KS Dob, kjer ne bi bili potrebni manjši ali večji posegi za zagotovitev primerne prometne varnosti, posebej pa so rekonstrukcijo in ukrepe za umiritev prometa zahtevali prebivalci naselij Turnše in Dob. Sprejet je bil naslednji sklep:
Zbor krajanov KS Dob od Občine Domžale zahteva, da Občina Domžale, Oddelek za komunalne dejavnosti, takoj pristopi k postavitvi hitrostnih ovir (ležeči policaji) na cesti skozi Turnše. V drugi fazi naj Občina Domžale pripravi in realizira tudi ustrezen projekt rekonstrukcije omenjene ceste s pripadajočim enostranskim hodnikom za pešce.
Pobude krajanov in krajank
Tudi večina pobud je bila povezana z ukrepi na področju zagotavljanja prometne varnosti na posameznih cestah in ulicah, kjer krajani predlagajo primerne hitrostne ovire (Šolska ulica, Ul. 7. avgusta (ureditev nepravilnih parkiranj, ki ovirajo prometno varnost), Erjavčeva ulica; zamenjava mostu na »Smetiški« cesti; predlogi krajanov pa so bili povezani tudi z zagotovitvijo večje urejenosti posameznih krajev ter čiščenjem melioracijskih kanalov, gradnjo pločnikov in kolesarskih steza (tudi med Dobom, Virom in Podre-čjem), velikimi razlikami med ponudniki kabelskih sistemov, slišali pa smo tudi pohvalo za ureditev ovir na Trdinovi ulici.
Več ur trajajoči zbor krajanov je pokazal, da je to dobrodošla oblika tako za posredovanje širših mnenj kot predstavitev posameznih problemov, ki jih v KS še dolgo ne bo zmanjkalo.
86. občni zbor PGD Ihan
Leto je naokoli in tako je bil spet čas, da pogledamo nazaj v minulo leto in naredimo načrte za naprej. Tako smo storili tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ihan in v petek, 15. februarja 2008 v večernih urah, izvedli že 86. redni občni zbor.
Vabilu na občni zbor se je odzvala več kot polovica članov društva in 20 vabljenih gostov. Na občnem zboru smo se seznanili z delom društva v preteklem letu. Dosedanji predsednik društva, Ferdinand Starin, je v svojem poročilu opisal dobra tri desetletja predsedniko-vanja društvu in delo v tekočem letu, poveljnik Branko Sojer pa je opisal delo operativne enote v minulem letu in ga ocenil kot uspešno. Smo eno izmed prvih društev v Gasilski zvezi Domžale, ki izpolnjujemo vse zahteve po usposobljenosti operativne enote. Čim prej pa se moramo še opremiti v skladu z zahtevami. Tajnik društva je podal tajniško poročilo in poročilo o prekritju strehe na gasilskem domu, ki smo jo izvedli v preteklem letu. Svoja poročila so podali tudi predstavniki drugih organov društva. Vsa poročila za preteklo delo so bila napisana v optimističnem duhu in vsebovala smele načrte za prihodnost. Ob zaključku občnega zbora so bila zaslužnim članom podeljena odlikovanja GZ Domžale, veteranska priznanja ter priznanja za dolgoletno delo. Letošnje leto je za gasilske organizacije volilno in kongresno leto. V skladu s statutom in smernicami smo tudi v našem društvu opravili volitve za predsednika in po-
|Cw
veljnika društva, člane upravnega in nadzornega odbora ter člane disciplinske komisije. Najočitnejša zamenjava se je zgodila na mestu predsednika, na katerega je bil izvoljen Sašo Žaljec, ki je bil v preteklosti dolgoletni uspešni poveljnik društva. Tudi v vmesnem času je bil Sašo zelo dejaven, predvsem pri organizaciji daleč naokoli znanih ihanskih veselic in tekmovanja v peki na žaru Žarmojster, ki ga bomo organizirali tudi letos, in sicer 11. in 12. julija. Verjamemo, da bo Sašo z najožjimi sodelavci uspešno nadaljeval tradicijo in poslanstvo ihanskega gasilstva, vsaj tako dobro kot dosedanji predsednik Nande Starin, kateremu je PGD Ihan na občnem zboru podelil zahvalo za dolgoletno uspešno vodenje društva.
Janez Žgajnar, tajnik PGD Ihan
Gasilsko veselje na snegu
V nedeljo, 10. februarja 2008, je bilo organizirano 1. regijsko tekmovanje v veleslalomu za gasilsko mladino na smučišču Senožeta pri Bohinju. Organizacija tekmovanja je potekala v okviru Regije Ljubljana III.
Zunaj je bila še tema, ko smo se začeli zbirati otroci, mentorji in navi-
jači pred gasilskimi domovi. Jutro je bilo hladno, a mraza nismo čutili, saj smo bili vsi polni pričakovanj, novih skupnih dogodivščin in tekmovalnosti. Že med potjo nas je pozdravilo sonce s svojimi prvimi žarki in lahko smo opazovali čudovito jutro. Pot nas je vodila mimo s soncem obsijanega Bleda do smučišča Senožeta pri Bohinju.
Otroci so z glasnim vriščem pozdravili smučišče in takoj nato že delali načrte, kako se bodo spopadli s strmino. Mentorji smo med tem časom prevzeli startne številke in smučarske karte, ki smo jih potem razdelili med tekmovalce. Vsi smo komaj čakali, da se tekma prične. Mentorji smo vztrajali, da se je treba pred tek-
mo še malce ogreti, zato smo se vsi skupaj nekajkrat spustili po smučišču poleg proge. Seveda ni šlo tudi brez padcev, a se je vse srečno izteklo in ogrevanje smo nadaljevali v smehu in razigranosti.
Potem je sledil start. Največ spodbude so bili deležni naši najmlajši tekmovalci, ki so se kljub »plug« tehniki uspešno in neustrašno spopadli s strmino. Ne gre pozabiti omeniti, da so nekateri že pravi mojstri! V desetih različnih kategorijah glede na starost in spol je tekmovalo 94 otrok, starih od 8 do 16 let. V štirih kategorijah, prav tako ločenih po spolu in starosti, pa se nas je spopadlo tudi 40 mentorjev in spremljevalcev. Zmagovalci posameznih kategorij Regije Ljubljana III so prejeli pokale, prvi trije pa medalje. Sledila je tudi razglasitev rezultatov za pokal Gasilske zveze Domžale, ki je letos potekal že četrto leto zapored. Zmagovalci smo bili zagotovo vsi, ki smo prispeli na cilj.
Po čudovito preživetem dnevu in nepozabnih dogodivščinah gre posebna zahvala tov. Slavku Jalovcu, podpredsedniku Komisije za mladino Regije Ljubljana III, ter tov. Tonetu Ažmanu iz PGD Dob ter njegovi ekipi za res dobro pripravljeno progo in organizacijo tekme. Otroci so naše največje bogastvo in lepo je videti in sodelovati pri dogodkih, ki naše mlade gasilske nado-budneže vzpodbujajo tudi na snegu oziroma v času, ko zanje ni drugih gasilskih aktivnosti.
Jani Grat, Lucija Koderman
Društvo izgnancev Domžale
Gremo v Mauthausen
Vsako leto se spominske svečanosti ob osvoboditvi nacističnega taborišča Mauthausen udeležuje veliko število Slovencev, ki so to taborišče bodisi preživeli, še več pa je med obiskovalci svojcev tistih, ki jih ni več me nami.
Društvo izgnancev Domžale se je odločilo, da letos organizirano obišče
taborišče, v katerem je bilo med drugo svetovno vojno kar nekaj izgnancev in taboriščnikov tudi z območja Občine Domžale.
Zato obveščamo vse naše člane, pa tudi vse druge, ki bi želeli obiskati spominsko slovesnost, ki je hkrati manifestacija človeške solidarnost in spomina na kruto preteklost, da bo
letošnja spominska slovesnost v nedeljo, 18. maja 2008. Obiskali bomo mednarodno slovesnost, se žrtvam poklonili na posebni slovesnosti, ki jo organizira naša država, sodelovali pa tudi v mednarodni povorki, ki se bo poklonila žrtvam.
Vse člane društva, ki so se že prijavili, bomo o programu obiska spominske slovesnosti obvestili po pošti, vse ostale pa vabimo, da pokličejo Jožeta na tel.: 031/385-105. Pridružite se nam.
D. I.
Pohod po meji znotraj EU, ki zdaj to ni več
Na povabilo OZVVS Lendava smo se 27. januarja 2008 tudi člani predsedstva OZVVS Domžale z veseljem udeležili njihovega 1. Pohoda po meji z Republiko Madžarsko. Skupino pohodnikov, ki jo je sestavljalo približno petdeset veteranov, častnikov in njihovih prijateljev, je vodil Branko Bratkovič, častnik SV, iz vojašnice Murska Sobota. Da Prekmur-je ni ena sama ravnina, smo kaj kmalu ugotovili, saj je pot, ki je vodila mimo vinogradov, kaj kmalu zavila navkreber, ampak k sreči so ob poti tudi zidanice, katerih gostoljubja smo bili deležni. Pot po meji s sosednjo Madžarsko zaznamuje širša poseka, sredi katere so visoki mejni kamni. Na naši jugozahodni stra-
ni vinogradi v dolgih ozkih vrstah kar tekmujejo med seboj, na katerem stoji mičnejša zidanica. Na madžarski strani pa le prostran gozd in to tudi zaradi tega, ker je pred leti za železno zaveso veljal desetkilometrski mejni pas, na katerem je bilo prepovedano zadrževanje, kot smo izvedeli. Sledilo je prvo negativno presenečenje. Propadajoča stražnica »Štefan Kovač« nekdanje JLA, dve samostojni, dokaj velliki zgradbi, v lasti MORS-a in v (ne)uporabi Ministrstva za šolstvo. Pa kaj bi o tem, saj ta stražnica le deli neslavno usodo s še nekaterimi drugimi vzdolž naše meje in nezadržno propada. In še drugo, ne dolgo za prvim. Kulturni spomenik: v muzej preurejena klet pisate-
lja iz vasi štrkov - Velike Polane, Miška Kranjca. Občina Lendava želi objekt odkupiti, vendar pisateljevi potomci zahtevajo nerazumno visoko odškodnino in tako je vse prepuščeno zobu časa, ki neusmiljeno najeda slamnato kritino in posredno tudi vse ostalo, kar je pod njo. Kot so nam povedali lendavski prijatelji, ki so pri vsem tem najmanj krivi, se tudi oni sramujejo obeh objektov in upajo na boljše čase. No, čisto na koncu smo si v zavetju Dolgovaških goric izmenjali še nekaj besed (menda jih je bilo več) in misli z gostitelji tudi o državi, katero smo soustvarjali in v kateri živimo.
Janez Gregorič
Čebelarsko društvo Domžale
Janez Mihelčič postal novi predsednik
»Med je naravno sladilo, ki ne potrebuje postopkov predelave, da postane uporabno. Kakovost, pestrost izbire in bogastvo arom so prednosti slovenskega medu,« lahko preberemo v drobni publikaciji Medena presenečenja, ki jo je med drugim izdala Čebelarska zveza Slovenije ter v njej predstavila kar nekaj receptov, pri katerih si lahko pomagamo z medom. Med pridelovalce medu slovenske kakovosti spada kar nekaj čebelarjev izmed več kot 100 članov Čebelarskega društva Domžale, ki je 15. februarja pripravilo občni zbor. Ob njegovem začetku so se spomnili v letu 2007 preminulih prizadevnih članov: Štefke Dejak, Karla Narobeta in Martina Sušnika, po izvolitvi delovnega predsednika Peregrina Stegnarja pa je o v letu 2007 opravljenem delu poročal Marjan Koderman, predsednik društva. Tako smo slišali, kako uspešna je bila spomladanska čistilna akcija, odmeval je njihov nastop na osrednji prireditvi ob dnevu Evrope, strokovno dobro pripravljeni sta bili obe ekskurziji, pohvalili so strokovno srečanje čebelarjev v Celju, posebej pa je odmevala lanskoletna novost - medeni zajtrk v vrtcih, v kateri je sodelovalo osem vrtcev, člani Čebelarskega društva Domžale pa so zbrali 28 litrov medu. Srečali smo jih tudi na HIT-ovem sejmarjenju, svoj med in izdelke so prodajali na domžalskem tržnem prostoru, skrb so namenjali izobraževanju in spremljanju novosti, ki jih tudi na področju čebelarjenja ne zmanjka. Posebej to ve-
lja za področje zdravstvene zaščite čebel, za kar skrbi posebna komisija. Predsednik Marjan Koderman se je ob koncu poročila zahvalil vsem, ki so mu pomagali v času predsedovanja, posebej pa je poudaril pomen stalnega izobraževanja in odgovornega ravnanja s čebelami in medom ter njegovimi izdelki. Podobno je razmišljal tudi tajnik Janez Mihelič, na občnem zboru pa so sprejeli tudi poročila blagajnika, nadzornega odbora ter izvolili novega predsednika Janeza Mi-heliča, tajniška dela bo opravljal Stane Rener, blagajniška pa Janko Kokalj. V razpravi so sodelovali tudi gostje, med katerimi so bili predsedniki oziroma predstavniki sosednjih društev, Občine Domžale, sprejeli pa so tudi delovni načrt, v katerem bodo posebno skrb namenjali naslednjim nalogam: obveščanju članov o možnostih ugodne nabave krmnega sladkorja in krmnega sirupa, organizaciji obiska Državnega posvetovanja v Celju (16. marec 2008), izvedbi strokovnega predavanja na temo dodajanja in vzreje matic, sodelovanju na čebelarskem dnevu slovenskih čebelarjev na Brdu ter organizaciji ene ali dveh strokovnih ekskurzij, obveščanju o zdravstvenem stanju čebel z namenom preprečevanja in zatiranja čebeljih kužnih bolezni ter varoze, zagotovitvi čebelje matice priznanega vzrejevalca matic po ugodni ceni, sodelovanju na prireditvi ob občinskem prazniku na HIT-ovem sejmarjenju ter organizirali akcije za pospeševanje prodaje medu. Ob koncu štiriletnega mandata sem do-
sedanjega predsednika Marjana Koder-man zaprosila, da na kratko predstavi glavne aktivnosti, ki so bile opravljene v času, ko smo med drugim vstopili v Evropo. Povedal je: »V času mojega predsednikovanja so bile poglavitne naslednje naloge: popis, registracija in namestitev tablic s številko posameznega čebeljnjaka na območju društva, urejanje pašnega reda, čebelarji so se udeležili protesta zaradi neurejene subvencije čebel, organiziranje in udeležba na predavanjih, tako v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu kot v društvu, tečaj HASAP (postopek od točenja medu, njegovega polnjenja in shranjevanja ter zagotavljanja primerne čistoče in oskrbe medu). Novemu predsedniku Janezu Miheliču, univ. dipl. biol., čestitam v prepričanju, da bo naše društvo vodil kar se da dobro, če že ne odlično, naprej. Naj cveti in medi!« Hvala.
Vera Vojska
C Uo(//lV S/f '/0/( 'O
tfu/zme/i
-	Šivanje ženskih ohlaeil po mm
-	|M)|)l'i)Vilil
-	izdelava maturantskih,
polurnih in večernih nhlek
-	sivimjV plesnih
in irletiališliih kosiimiov
Karmen Bergant s.p,
Dvoržakcva ulica 2A, Vir pri Domžalah
Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717
V.
■
DOMŽALE
stran
8
Ob 8. marcu, dnevu žensk
Naj bo vaša pot posuta s cvetjem
Vsak človek želi zase, za svoje najbližje in morda, če je tudi altruist, za vse ljudi na svetu srečo. Zanjo prosijo ali se zahvaljujejo ljudje skoraj vseh ver in kultur. Torej ne nagovarjamo samo kristjani Boga in ga prosimo za milost in srečo . . ., tudi Kelti so izrekali besede, želeč srečo. Naj danes tudi sam z besedami Keltov izrečem najprej MATERAM ČAST, dekletom občudovanje, vsem ženskam pa spoštovanje, konkretno redovnicam pa najgloblje priznanje za njihovo človekoljubnost in boguvdanost: »Naj bo vaša pot posuta s cvetjem. Naj sončni vzhod razsvetljuje vaš dan. Naj vas na vsakem koraku spremlja pesem ptic. Naj bo nebo nad vami vedno modro, naj ga krasi mavrica. Naj bo vaše srce vsak dan polno sreče.« To so torej moje želje s čestitkami za 8. marec.
In kaj naj podarimo svojim izbrankam, najsi bodo to matere, ki imajo 25. marca svoj praznik, žene, partnerice, prijateljice, kolegice ... za dan ljubezni? Biti človek, ki ga sicer ne moremo ujeti v definicijo, se pa seveda zaveda samega sebe, žensko bi pa še teže opredelili, biti človek pomeni namreč tudi to, da lahko komu kaj podarimo, ne da bi od njega karkoli pričakovali v zameno. Nič pa ne pomaga, če imamo sicer genialne ideje, ne bi jih pa znali udejanjiti. Po splošnem prepričanju je prav roža tista, ki uspešno podira eventuelne pregrade med moškim in žensko in pripravlja potreben teren za medsebojno zbliževanje in morda še najučinkoviteje v pomeni znamenja pozornosti in hvaležnosti. Prav poseben status med rožami pa imajo vsekakor vrtnice. Šopek rdečih vrtnic namreč izžareva enkratno lepoto in tudi energijo. Vrtnica z nežnim cvetom in močnimi bodicami v celoti predstavlja popolnost, tako kot
ljubezen, ki odseva v sreči, veselju, pa tudi v skrbeh in trpljenju. Kakor pravi znameniti latinski pogovor »NULLA ROSA SINE SPINA«, ni cvetlice brez trnja, prav tako je tudi v ljubezni. Ne da bi se šli kakršnekoli cvetličarje, lahko rečemo, da sproščen odnos med dvema pomeni prav umetnost premagovanja trenj, izogibanje predsodkom in tu prav rdeča vrtnica nudi posebno uslugo oziroma ima poseben pomen. Rdeča barva pomeni življenjsko silo, je ena najbolj vidnih barv in je barva naše krvi, zato je simbol dinamičnosti, impulzivnosti in energičnosti. Zaradi svoje gorečnosti in ognjevitosti pomeni voljo do življenja in kar je z njim povezano. Če ženski podarimo lepo, izbrano rožo, smo s tem potrdili njeno lepoto. Šarmantna citrar-ka Tanja Zajc Zupan pa je že večkrat dejala: »Lepa ženska je srečna ženska.« Velja seveda tudi obratno, a drugače niansirano, neizpodbitno pa je tudi, da se lepota ne kuha in ne peče, vendar je to že druga tema. Potrudimo se biti za 8. marec posebej prijazni do žensk, ni pa nam treba vedno narediti vsega, za kar nas prosijo. Prisluhnimo jim in pokažimo razumevanje zanje ter šele potem izrazimo svojo omejitev, na primer: »Skušam razumeti, da je tvoja prisotnost na zabavi izredno pomembna, vendar menim oziroma te do enih pričakujem, da se vrneš domov.« Besedica NE nam omogoča pozabljati meje: kaj je za nas v medsebojnih odnosih še sprejemljivo in kaj ne oziroma, koliko lahko gremo drug drugemu naproti, ne da bi pri tem izgubili sebe in pozabili na svoje potrebe in omejitve.
Poskusimo na predvečer 8. marca razmišljati tudi o teh stvareh in zavedajmo se, da kadar osrečujemo druge, osrečimo tudi sebe.
Ivan Kepic
Na svečnico, dan posvečenega življenja
Izjavo leta pripisali kardinalu Rodetu, naš rojak razglasil tudi blaženo
Drugega februarja, na svečnico, smo v Sloveniji, kakor drugje po svetu, praznovali »dan posvečenega življenja«. Zato je papež Benedikt XVI. - na sliki s prefektom Kon-gregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega darovanja, dr. Francem Rodetom, - 2. februarja pri nedeljski opoldanski molitvi navzoče povabil k de-
janskemu spoštovanju in obrambi življenja od spočetja do naravne smrti, posebej še tistega, ki potrebuje posebno oskrbo, ljubezen in pozornost. V tem kontekstu smem zapisati, da so minule dni bralci Večera izjavo leta pripisali kardinalu Rodetu, po mnenju bralcev časnika Večer je bob leta izrekel kardinal Franc Rode, je zabeležilo tudi Delo v četrtek, 14. februarja 2008. V SNG Maribor so dan prej razglasili bob leta 2007. In deveti bob leta je prejel prav kardinal Franc Rode za svojo izjavo: »Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se začne v postelji..« Posebnega komentarja izjava sicer ne potrebuje, škoda je le, da so včasih takšne izjave iztrgane iz konteksta in jih nekateri tudi hote obrnjeno razumejo. Naš narod, ki ga pesti problem majhnosti, se mora zare-sno zamisliti nad nezavidljivim narodnim prirastkom. Da ima po katoliški moralki spolnost domovinsko pravico v usklajenem zakonu med možem in ženo, da je imel Rode v mislih odgovorno spolnost, ki naj ob poglabljanju ljubezni med možem in ženo služi tudi ustvarjanju novega življenja ..., menda ni treba posebej ali podrobneje pojasnjevati.
Da se izjava leta pripiše kardinalu Rodetu, je tudi za nas, njegove rojake, posebna čast. Ponosni smo lahko tudi na to, da je Slovenec razglasil blaženo, in sicer je v nedeljo, 3. februarja, v Cagliariju na Sardiniji razglasil novo blaženo, usmiljenko s. Jožefino Nicoli (1885-1924). Bila je hči krščanske ljubezni in se je izkazala z deli ljubezni do bližnjega, posebej še do siromašnih otrok in mladih. Na njeno priprošnjo je nenadoma ozdravel mlad vojak iz Milana, ki je imel tumor. Naj končam z ugotovitvijo, da smo vse premalo ponosni na svoje rojake. Izjavo leta kardinala Rodeta razumimo kot vsebinski slogan, torej brez merjenja z lekarniško tehtnico, kakor se je nekdo posrečeno izrazil.
Ivan Kepic
Misijon v župniji Domžale
V letu 2008, 25. septembra, praznuje župnija Domžale, ki obsega mesto Domžale, Depalo vas, Študo in Zaboršt, stoletnico svojega obstoja. Sklenili smo, da to stoletnico praznujemo z dogodkom, ki je v najvišji meri duhovne narave - misijo-nom. Potekal bo od 1. do 9. marca.
Zadnji misijon je v župniji Domžale potekal od 22. do 31. oktobra 1971. Le nekateri starejši se ga še medlo spomnijo, večina pa o njem nima jasne predstave. Na kratko lahko rečemo, da je misijon čas intenzivnega oznanila, podprtega z besedo Svetega pisma in čas, ko je vernik povabljen k osebnemu spreobrnjenju v luči Božje besede. Dva misijonarja - duhovnika redovne družbe salezijancev, Tone Ciglar in Ivan Turk, nas bosta nagovarjala vsak dan pri maši ob 9. in 18. uri. Čez dan, zlasti pa v večernih urah,
bodo potekala tudi srečanja za različne skupine in stanove: izobražence in pedagoške delavce, prostovoljce Karitas, različne župnijske sodelavce, mlade, zakonce, starše, veroučence; obiskovali bomo tudi bolnike in ostarele po domovih in v Domu upokojencev, seveda tiste, ki bodo to želeli. En dan bo namenjen tudi dejavnosti za otroke. Misijon bo potekal v župnijski cerkvi na Goričici (Tabor), nekateri dogodki se bodo odvijali tudi v veroučnih prostorih v prizidku župnišča. Obvestila o njem bodo na župnijskih oglasnih tablah, pa tudi v posebnem obvestilu, ki bo romalo v vsa gospodinjstva na območju župnije. O misijonu in njegovem poteku si lahko preberete tudi na spletni strani župnije Domžale: zupnije.rkc.si/domzale
Janez Šimenc, župnik
Cicidomov 10. rojstni dan
Vrtec Cicidom je enota Vrtca Domžale. Naša enota je bila sicer ena najstarejših, kljub temu pa letos praznujemo natančno 10 let, odkar je naš vrtec zgrajen na novo in v popolnoma novi preobleki. Star vrtec Količevo smo »prerasli« in na srečo vseh dobili nov vrtec, ki smo ga poimenovali Cicidom. Naš zlati Cicidom!
Radi hodimo v vrtec, saj se dogaja veliko zanimivega. Jeseni se spoznavamo in sklepamo prijateljstva, opazujemo naravo in njeno spreminjanje, raziskujemo in delamo poskuse. Zima je čas za ustvarjanje, zabavo in veliko gibalnih iger v naši telovadnici ali na prostem. Spomladi se ukvarjamo z novim življenjem, naravo, opazujemo živali, rastline ... Tudi zaljubljamo se in se imamo radi. Poleti je čas počitnic in nabiranja moči za naslednje šolsko leto, ko večina
otrok preide v naslednjo skupino, nekateri pa ostanejo skupaj še prihodnje leto. Skozi vse leto potekajo tudi dragocene dejavnosti, ki zadovoljijo individualne potrebe vsakega otroka. Celo leto v vrtcu potekajo projekti, ki popestrijo naše vsakodnevno življenje. Otroci lahko plešejo v projektu »Biba pleše« (lastna plesna šola Vrtca Domžale) z Vero Kolenc, kar počnejo vsi zelo radi in z veliko vnemo. »Telovadimo« je projekt, ki ga izvaja Mojca Grojzdek, ki ima pridobljeno strokovno znanje na področju temeljne športne vzgoje. Otroci pridobivajo zaupanje v svoje telo in gibalne sposobnosti, krepijo svojo samozavest, spretnost ... Leja Habjan skrbi, da otroci dodatno ustvarjajo v projektu »Ustvarjalnice«, kjer izdelujejo prav posebne in zahtevnejše umetniške stvaritve. Pravljice jim bere pravljičarka in pisateljica Nina Mav Hrovat. Tako otroci v projektu »Pravljični kotiček« spoznavajo avtorske pravljice, dela nekaterih svetovno znanih pisateljev in našega pesnika Franceta Prešerna, mimo katerega Slovenci preprosto ne smemo. Otroci se veliko družijo tudi z otroki iz drugih skupin, saj menimo, da se drug od drugega veliko naučijo. Prav tako je to dobra priložnost, da se srečajo bratci in sestrice ipd. Tako imamo projekt »Dober dan, prijatelj«, ki nas že več let povezuje v našem vrtcu in z otroki okoliških vrtcev, ki jih večkrat na leto obiščemo. Prav sprehodi in skrb za naše zdravje je pogoj, da se ukvarjamo tudi z ekologijo. Lansko leto smo v vrtcu izvedli zelo obsežen ekološki projekt, pridobili ekološki otok v neposredni bližini vrtca in koše za ločeno zbiranje odpadkov. Na ta način skrbimo za svoje okolje in tudi zase, za svoje zdravje in naše zanamce. Hodimo v naravo na izlete. V vrtcu poteka projekt »Ciciplaninec«, ki ga
letos prvič izvajamo na tak način, saj se je večkrat izrazila pobuda staršev. Vzgojiteljici Meta Mav in Nina Mav Hrovat organizirata tri izlete, na katere so povabljeni vsi otroci in starši, ki imajo radi pohodništvo in pla-ninarjenje. Z izbiro prijetnih izletov želimo, da bi se za pohodništvo odločilo čim večje število družin. V starejših skupinah vsako leto obiskujemo gledališče (abonma v KD Franca Bernika), sami priredimo predstavo za otroke iz našega vrtca, se posnamemo s kamero in si ta posnetek ogledamo, ga odnesemo domov in hranimo za spomin. Dragi starši naših varovancev se za vse otroke našega vrtca naučijo igrico, ki je za otroke zelo poučna (npr. zobna higiena, prometna varnost ...) in jo odigrajo v dopoldanskem času.
No, vidite? Dolgčas nam zares ni. Vsemu temu dodajte še razna praznovanja in praznike, sejmarjenje, obisk Božička, pustova-nje, plavalni tečaj, obiske gasilcev, policista, športnikov - Brigite Bukovec, Slaviše Stojanoviča in drugih, pisateljice Tatjane Kokalj, umetnikov, kot so Milan Marinič in drugi, pevke ljudskih pesmi Silve Kosec in še bi lahko naštevali. Tako. Dobili ste približno podobo o tem, kaj se dogaja v vrtcu. Saj veste: »Bistvo je očem nevidno!« Deset let že raste in se razvija naš Cicidom. Takšen je zdaj. Dragi otroci, starši, krajani, vsi tisti, ki ste obiskovali naš vrtec ter tako ali drugače pripomogli k našemu razvoju, lepo povabljeni k ogledu razstave v tednu od 7.-10. aprila 2008, od 9.-11. ure v našem vrtcu. 8. aprila 2008 pa bo dan odprtih vrat, ko boste lahko z nami vstopili v vrtčev svet.
Hvala vsem, ki ste bili in ste z nami. Vljudno vabljeni!
Cicidomčkove
Starši in otroci iz Družinskega varstva
Obiskali knjižnico Domžale
Starši in otroci iz Družinskega varstva smo se zbrali v pravljični sobi, kjer nam je knjižničarka, ga. Stanka, predstavila primerne knjige, slikanice, zgibanke ... za najmlajše otroke.
Povedala nam je zgodbo o Piki-ju na kmetiji. Otroci so pozorno poslušali in oponašali živali,
ki so živele na kmetiji. Skupaj smo prebirali knjige, se igrali z vtikankami, konstruktorji in z lutkami.
Prijetno smo se družili in še velikokrat se bomo vračali v knjižnico, saj so knjige naše prijateljice.
Tanja Keržan, Vrtec Domžale
Šport v Malem princu
V našem vrtcu se vsakodnevno trudimo za zdrav način življenja, ki poleg zdrave prehrane vključuje tudi veliko gibanja. Zato smo meseca januarja spoznavali različne športne zvrsti, opremo, športnike in vse ostale ostalo, kar si lahko zamislimo ob besedi šport.
Tudi v najmlajši skupini, skupini Sončki, smo se lotili različnih športov, in sicer tistih, v katerih smo se lahko tudi sami preizkusili. Najprej smo se lotili žoge in aktivnosti, povezanih s tem rekvizitom. V igralnici smo postavili gol in se preizkusili v vlogi nogometašev, sledila pa je tudi košarka, kjer smo točke nabirali s ciljanjem v različne, improvizirane koše. Letnemu času primerno pa smo se lotili tudi zimskih športov.
Narava nam letos snega sicer ni dala, kar pa nas ni odvrnilo od tega, da bi se spremenili v čisto prave smučarje. Nekega jutra so nas v igralnici pričakale smuči, palice, smučarski čevlji in čelada. Ker smo že prej v različnih revijah videli, kako smučarji izgledajo, smo hitro obuli smučarske čevlje in nataknili smuči in se, ker pač ni snega, v svojem bogatem domišljijskem svetu zapeljali po belih strminah.
Vrtec Mali princ
Mi in kultura
V našem vrtcu je lepo, radi tja zahajamo. Vsak dan pridno se igramo in zelo radi se imamo. Marsikaj se naučimo, veliko skupaj se smejimo. S pomočjo staršev lutke naredil smo. Na razstavi smo jih pokazali, se celo leto z njimi bomo igrali ter se kulturno izobraževali.
Ježki z Marto in Sonjo, vrtec Urša Domžale
Dedki, babice in gospa Silva Kosec
Na obisku v vrtcu Mlinček
Minuli mesec smo v Mlinčku, kot že nekaj let doslej, gostili dedke in babice, ki so se z veseljem odzvali našemu povabilu. S svojim obiskom nas je na ta poseben dan počastila tudi gospa Silva Kosec, ki nas je razveselila s petjem in igranjem na kitaro. Zapela je kar nekaj znanih ljudskih in tudi manj znanih drugih pesmi. Pri petju smo se ji z veseljem pridružili tako dedki, babice, vzgojiteljice kot tudi otroci. Nekateri so bili celo tako pogumni, da so se izpostavili ter z njo zapeli v duetu ali pa kar sami, za kar smo jih seveda nagradili z velikim aplavzom. Otroci so nato svoje dedke in babice povabili v igralnice, kjer so jim pokazali svoje najljubše igrače ... Pri igri so se nam z veseljem pridružili ter obujali spomine na čase svojega otroštva, ko je bilo življenje povsem drugačno.
Druženje je bilo res prijetno, nepozabno ... Dedkom, babicam in še posebej gospe Silvi se zahvaljujemo ter se že veselimo njenega ponovnega obiska v mesecu aprilu, ko bo Vrtec Domžale praznoval svoj 60. rojstni dan.
Mira Vrankar, vrtec Domžale - enota Mlinček
Pustno veselje skupine Medvedki
Pa smo ga le dočakali! Pust nasmejanih ust, zanimivih mask in zabave.
V vrtcu Urša smo že ves teden izdelovali in krasili maske. Klovni so dobili svojo pisano frizuro, pujsi so prišli do svojih rilcev in očala so dobila živahno podobo. Na pustni torek so otroci prihajali v vrtec našemljeni in prešerno razposajeni. V skupino so nas letos prišle obiskati čebelice, tigra, Nodi, klovn, lev, telebajsek, vojak in mucek. Z zabavo z baloni se je začelo pustno dogajanje v sobi, nato pa nadaljevalo po celem vrtcu. Obiskali smo vse naše prijatelje in se z njimi poveselili ter si ogledali njihove pustne izdelke.
Za tem je sledil ples s prijatelji iz našega vhoda. Naše rdeče ustnice, črne noske, dolge brke in obarvana lica je na koncu izbrisal velik slasten pustni krof.
Sabina Urbanija, vrtec Urša Domžale
stran
9
Mali atleti
V vrtcu Savska smo v tem šolskem letu postali pravi mali atleti. Na voljo imamo telovadnico domžalskega Karate kluba, ki jo z veseljem koristimo. Za to možnost se karateistom iskreno zahvaljujemo. V današnjem času otroci presedijo že preveč časa (televizija, računalniki), zato je pomembno, da že v vrtcu pridobijo veselje do športa. Do telovadnice se odpravimo peš in s tem že pripravimo naše telo in možgančke na aktivnosti. Dejavnosti v telovadnici so prilagojene različnim sposobnostim otrok. Preko gibalnih iger spoznavajo nov prostor, se zavedajo svojih
gibalnih sposobnosti ter jih razvijajo. Pri tem postopno spoznavajo in usvajajo prvine različnih športnih zvrsti (tek, poskoki, skoki, valjanje, plezanje, plazenje ...). Za pomoč uporabljamo športne rekvizite (žoge, palice, blazine, padalo .) Preko novih športnih iger spoznavajo pomen upoštevanja pravil igre in krepijo socialni čut. Vsakega telovadnega dne se zelo veselijo in komaj čakajo, da se naučijo novih telovadnih veščin.
Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Savska
Orientacijski tek v Cicidomu
V počitniških dneh so nas obiskali Filip Jakob, Maj, Lara in Martin iz Orientacijskega kluba Trzin in otrokom predstavili športno disciplino - orientacijski tek. Otroci so spoznali kompas, se naučili spoznavati simbole na karti (objekte, plastnice, poti ...) ter uporabljati kompas skupaj s karto. Spoznali so, kako so označene kontrolne točke, ki jih tekmovalci iščejo. Temu je sledila preizkusna tekma na igrišču. Mentorji so že prejšnji dan izdelali karto igrišča in z njo seznanili otroke. Nato so se otroci razdelili v štiri skupine, si izbrali mentorja in ime. Temu je sledila tekma, ki so jo budno spremljali mentorji, ki so bili hkrati koordinatorji in vodje. Otroci so poskušali čim bolj samostojno poiskati točke označene na
karti. Vse skupine so nalogo uspešno opravile in si zaslužile sladko nagrado.
Za Vrtec Domžale, enoto Cicidom, Vera Kolenc
V vrtcu Domžale za 60. rojstni dan
i.
Dolga leta domžalski otroci Vsak dan v vrtec hodimo,
V	njem se skupaj veselo igramo,
V igri se spoznavamo. Letos pa naš vrtec praznuje Šestdeseti rojstni dan,
V	hišah vseh, kjer on domuje, Vsak otrok naj bo nasmejan.
2.
Najstarejša enota je »savska«,
Osem vrtcev še ima, »Kekec«, »krtek«, »ostržek« in
»palček«, »Mlinček«, »cicidom« in še dva. Za najmlajše je »varstvo družinsko«,
»Racman« leto in pol ima, Vsi smo ena velika družina, Mnogo imamo mi želja.
3.
Letos, ko naš vrtec praznuje
Šestdeseti rojstni dan, Ena sama naj želja potuje, Vsak otrok naj bo nasmejan. Naj se smeje in pleše in poje,
Naj bo srečen, kar se da, Vsem otrokom pa naj sije Sonce prav do dna srca.
Marjeta iz enote Ostržek
Zimski izlet v Kandrše
V soboto, 26.januarja 2008, smo se otroci in starši iz vrtca Čebelica odpravili na zimske radosti in sankanje v Kandrše. Kljub mili zimi nas je tam pričakalo dobro zasneženo smučišče in sankališče. Vsi smo uživali v veselem in prijetnem druženju ter spuščanju pa strmini. Za še bolj vesel dan pa je poskrbelo in nas grelo toplo sonce.
enota Čebelica, Tatjana Grčar in Janja Urankar
IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV
18. medobčinski otroški parlament
v
Ce prosti čas imam, za nič na svetu ga ne dam
Osnovna šola Mengeš je bila letošnji gostitelj 18. medobčinskega otroškega parlamenta. Parlamentarci iz vseh osnovnih šol z območja nekdanje Občine Domžale so se pod pokroviteljstvom Zveze prijateljev mladine Domžale letos po uspešno opravljenih aktivnostih na posamezni šoli na medobčinskem parlamentu pogovarjali o temi: ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH. Po slovenski in evropski himni, ki ju je zapela vokalna skupina OŠ Mengeš pod mentorstvom Nataše Banko, smo prisluhnili Urbanu, predsedniku medobčinskega parlamenta, ki je zaželel prijetno delo, z njegovimi željami pa sta se strinjala tudi ravnatelj OŠ Mengeš, Milan Burkeljca, ter župan Občine Mengeš, Franc Jerič, ki je mladim zaželel veliko prijetnega otroštva. Med gosti otroškega parlamenta sta bila tudi podžupana Občin Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, ter Trzin, Franc Mušič. Po predstavitvi Osnovne šole Mengeš ter pevski točki Aleksandre in nastopu folklorne skupine, pod mentorstvom Lidije Ropotar, smo prisluhnili poročilom, predlogom ter pobudam šolskih parlamentov. Tako so osnovnošolci z OŠ Mengeš pripravili pravi zbornik prispevkov, v katerih so razmišljali o svojem prostem času, predstavili pa so tudi anketo o njegovem preživljanju. Prosti čas razumejo kot čas, ki ga preživijo tako, kot hočejo sami,
med številnimi pobudami pa je bil zanimiv predlog o mladinskem centru v Mengšu. Po mnenju parlamentarcev z OŠ Rodica mora biti prosti čas sproščen, neobremenjen, vesel, predvsem pa prijateljski. Številne pesmi na to temo bodo objavili v pesniški zbirki; OŠ Preserje pri Radomljah si želi, da bi bil prosti čas bolj kvaliteten, tudi na novih igriščih, pokritem bazenu, urejenih sprehajalnih in kolesarskih poteh. OŠ Roje je predstavila dejavnosti za prosti čas, v katerem se imajo na kratko povedano »fajn«, posebej navdušeni so bili nad igrami svojih starih staršev in staršev, posebej pa so povedali, da je prosti čas najlepši s prijatelji. Parlamentarci z OŠ Dob so ugotovili, da imajo premalo časa za druženje in prosti čas ter predstavili organizacijo plesa na njihovi šoli ter kreativne delavnice, v katere poskušajo pritegniti čim več učencev pa tudi staršev. OŠ Venclja Perka je poročala, da je prostega časa dovolj, pa tudi, da jim šola nudi dovolj krožkov in interesnih aktivnosti, ki pa so manj zanimive za starejše učence. Ker pravega interesa za branje knjig ni, so predlagali več aktivnosti na tem področju in krepitev medsebojnih prijateljskih odnosov. OŠ Trzin je pritrdila ugotovitvam, da je zelo veliko različnih možnosti za prosti čas, včasih celo preveč; opozorili so na problem neenakomerne razporeditve možnosti med generacijami, želijo
si večjo športno dvorano. OŠ Janko Kersnik z Brda je poudarila pomen zdrave zabave, druženja s prijatelji pa tudi pomen duhovitih učiteljev za vključevanje mladih v interesne dejavnosti, za katere ugotavljajo, da jih je za mlade dovolj - tako v šoli kot v krajih samih, opozorili so na odgovorno preživljanje prostega časa. OŠ Domžale je, podobno kot večina šol, rezultate šolskega parlamenta predstavila na plakatih, slišali smo o razlikah med nekdanjim in sedanjim preživljanjem prostega časa, kjer je vse preveč nezdravih možnosti (pretirano ukvarjanje z računalniki, internetom in gledanje TV), sicer pa bi radi ki-nodvorano in pokrit plavalni bazen, zelo zanimiv je bil predlog, naj občine večkrat povprašajo učence o njihovih željah in interesih. Parlamentarci z OŠ Dragomelj so predstavili anketo ter ugotovili, da imajo dovolj šolskih in obšolskih dejavnosti, največ s področja športa in glasbe, opozorili so na pomen prijateljstva ter si želeli več knjig za šolsko knjižnico in semafor. Tudi OŠ Jurij Vega Moravče je predstavila anketo o preživljanju prostega časa ter opozorila na prijetne nekdanje igre.
Ob poročilih in predlogih OŠ smo prisluhnili tudi pravi debati med skupi-
nama parlamentarcev z OŠ Domžale in Mengeš, ki so razpravljali o tem, ali prosti čas mladih in preživljanje tega odrejajo starejši. Ugotovitve so bile, da eni brez drugih ne morejo, je pa res, da včasih na preživljanje prostega časa starši preveč vplivajo. Zaključni besedi Eme Škrjanc Ogo-revc, predsednice Zveze prijateljev mladine Domžale, ki se je zahvalila vsem OŠ za pridno delo ter povedala, da se bodo učenci OŠ udeležili regij -skega parlamenta, je sledilo prijetno preživljanje prostega časa. 18. medobčinski otroški parlament je pokazal, da imajo mladi pozitiven odnos do prostega časa, da se zavedajo, da je ta pomemben del njihovega otroštva, zato ga skušajo preživljati čim bolj kvalitetno - tako v okviru šolskih interesnih dejavnosti kot v čisto pravih športnih treningih, glasbenih dejavnostih in drugje. Pri tem pa se zavedajo nevarnosti pretirane uporabe računalnikov, interneta in gledanja TV, mobijev ter prednosti preživljanja prostega časa s prijatelji in v naravi. Želijo tudi več upoštevanja njihovih mnenj, predvsem pa, pa smo pri naslovu prispevka: »Če prosti čas imam, za nič na svetu ga ne dam.«
Vera Vojska
Pisateljica Tatjana Kokalj na obisku v vrtcu
»Kekec« v Radomljah
Dijake obiskala vladna delegacija
Ministrica pri dijakih v ŠCRM v Kamniku
Knjiga je v našem vrtcu zelo zaže-ljena »igrača«. Otroci si vsak dan ogledajo veliko različnih slikanic. Naše slikanice so zanimive, poučne in igrive. Otroci slikanice tudi tipajo, poslušajo, se z njimi igrajo in jih doživljajo z vsemi čutili.
Ko smo izvedeli, da nas obišče pisateljica Tatjana Kokalj, smo bili navdušeni. V knjižnici smo si izposodili nekaj njenih slikanic. Prav v knjižnici smo izvedeli, da jih je napisala že zelo veliko. Slikanice smo nato v vrtcu prebirali ob različnih priložnostih in željah otrok. Ugotovili smo, da se v njenih pravljicah skriva veliko zanimivih junakov: ježi, miške, krokodili, lisice ...
V vrtcu smo jo polni pričakovanj le dočakali. Prišla je s polno košaro sli-
kanic. Pa še nekaj nam je prinesla. Lutke! Otrokom je pripravila »predstavitev« svojih slikanic z lutkami, z zanimivo mimiko, igrivostjo in živahnostjo. Otroci so ji sledili z odprtimi očmi in usti. Ko jih je povabila k sodelovanju, so bili aktivni. Živali v njenih slikanicah imajo vedno neko sporočilo, ki pozitivno vpliva na otroke. Ampak, kako hitro smo se morali od slikanic in lutk posloviti. Pisateljico smo povabili, naj nas še obišče. V našem vrtcu pa poleg prebiranja slikanic, prepevanja pesmic, plesa in ostalih iger ustvarjamo tudi različne izdelke. Razstavili jih bomo v vrtcu »Kekec«, v mesecu aprilu, ko domžalski vrtci praznujejo 60-letnico.
Vrtec Domžale, enota Kekec, vzgojiteljica Andreja Bigec
Dijaki zaključnih letnikov srednjih šol so te dni pred pomembnimi odločitvami. Odločitev, kjer nadaljevati šolanje je težka, saj mora vsak posameznik misliti na osebne interese, pripravljenost za študij ter možnosti za zaposlitev. Prav zato so se predstavniki Ministrstva za šolstvo, zavodov za zaposlovanje ter podjetij tudi letos odločili, da dijakom predstavijo možnosti in pasti, ki jih čakajo.
V sredo, 30.januarja 2008, je ŠCRM Kamnik obiskala delegacija v sestavi: Mojca Kucler Dolinar, Marjan Vidmar, Damjana Košir, Karmen Potočnik, Neža Pajnič, nacionalna koordinatorka programa CMEPIUS ter Miran Vrem-šak iz podjetja Stol. Zbrana delegacija je dijakom ŠCRM Kamnik in dijakom Srednje šole Domžale posredovala bogate informacije. Uvodno je zbrane pozdravila direktorica ŠCRM, Veronika Matjašič Kališnik. Poudarila je, da bi radi olajšali skrbi dijakom in jim na nek način predstavili študij in delo. Ministrica Kucler Dolinarjeva je že v uvodu dijakom povedala, da so v pomembnem obdobju svojega življenja, kje nadaljevati šolanje. Poudarila je, da morajo poleg znanja, ki ga pridobijo v šolskih klopeh, početi tudi stvari,
ki jih veselijo. Pomembne pa so tudi veščine, ki jih dijaki pridobijo s sodelovanjem v različnih društvih. V nadaljevanju so ostali predstavniki predstavili študijske programe, možnosti štipendiranja ter mnogo informacij, ki bodo bodočim študentom prišle še kako prav. Marjan Vidmar je dijakom predstavil višje strokovno izobraževanje - krajše dvoletne programe. Damjana Košir pa je dijake je seznanila z novim trgom dela v Sloveniji. Predstavnica Urada za delo Dom-žale-Kamnik, je nanizala nekaj informacij o brezposelnosti ter poudarila, da ta problem ni tako zelo kritičen na območju Domžal in Kamnika. Z zanimivo predstavitvijo o možnosti študija v tujini, pa je dijakom postregla Neža Pajnič. Za konec je nekaj besed dijakom namenil tudi gospod Vremšak. Predstavniki so s svojo predstavitvijo marsikateremu dijaku olajšali odločitev o študijski poti. S tem je srečanje doseglo svoj namen. V prihodnosti si želimo še več tovrstnih posvetov, saj so dijakom v veliko pomoč. Vsem četrtošolcem želimo veliko uspeha na njihovi študijski poti!
Urša Jerman, Nika Matičič, ŠCRM Kamnik
Otroci!
Jahanje konj in ponijev v Domžalah?
Zakaj pa ne? Pokličite Športno konjeniško društvo Valentin na tel. številko 041/903-610 in si rezervirajte svoj termin!
Spoštovani starši, dragi otroci!
Mladi forum je sicer že prerasel otroška leta, a še vedno ostajajo spomini na lepe trenutke, ki smo jih preživljali z našimi starši, še raje pa z vrstniki. Zato smo se odločili, da vam omogočimo nekoliko drugačno druženje tudi izven vrtca in šole.
Vsak četrtek, ob 17.00 uri
se bomo zbrali v Mladinskem kulturnem centru v Domžalah (Mačkovci 80, Domžale - za Ten-Tenom), kjer se bomo v prostoru, primernem za igro, druženje in multimedijske dejavnosti, zbirali ob poslušanju pravljic, igranju, likovnemu ustvarjanju, družabnih igrah ipd. Spomnili se bomo, kaj je to gregorjevo, ne bomo pozabili na mamice ob 25. marcu, prav tako se bomo šalili na 1. aprila, poskrbeli bomo za prve spomladanske cvetlice ter druge zanimive dogodke, ki prihajajo.
LARINE URICE
Na uricah ste starši lahko prisotni in pomagate svojim otrokom, lahko pa jih za dobro uro pustite v družbi naših deklet, ki imajo pri delu z otroki večletne izkušnje. Udeležba je brezplačna.
Informacije: 040/42-33-25 (Mateja) ali 040/81-63-57 (Lara)
VABLJENI!
■
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
10
Kakšno Slovenijo želimo čez 10 let?
Spodaj so navedena posamezna področja in vsebine, ki morajo po našem mnenju biti vodilo razvoja naše družbe in države obdobju naslednjih 10 let. Skozi naše samostojno politično delovanje in delovanje v matični stranki Liberalni demokraciji Slovenije, se bomo zavzemali za realizacijo tistih politik, ki vodijo k uresničenju sledečih ciljev in stališč.
LDS
MBUUU.IU iMMDKffACIlA SLOUlNIjl
Slovenijo čez 10 let vidimo kot družbo:
1.	Enakih možnosti uspeha za vsakega posameznika, ne glede na njegov socialni položaj ali položaj njegovih staršev, oziroma druge okoliščine za katere sam ne more biti odgovoren.
2.	Z majhno družbeno razslo-jenostjo in močnim srednjim slojem. Poskrbljeno je, da dobri gospodarski kazalci prinašajo dvig kvalitete življenja najširšega kroga ljudi in ne le družbene elite;
3.	Ki vsem prebivalcem zagotavlja pridobitev vrhunske izobrazbe v institucijah javnega šolstva. Lahko se ponašamo z mnogimi visoko izobraženimi strokovnjaki, ki so specialisti na svojem področju in sodijo v svetovno znanstveno elito.
4.	V kateri tisti na vrhu družbene elite prevzemajo svoj del odgovornosti za tiste, ki se znaj -dejo na družbenem dnu. Družbena solidarnost na področju zdravstva, šolstva in varnosti je splošno sprejeta civilizacijska norma na katero smo v Sloveniji ponosni.
5.	Kjer se spodbuja kreativnost na področju gospodarstva, znanosti in kulture. Ponašamo se z veliko množico uspešnih in specializiranih podjetij, ki
predstavljajo svetovni vrh v svoji panogi. Učinkovito sodelovanje gospodarstva in šolstva zmanj -šuje družbene stroške in ustvarja pogoje za učinkovito delovanje gospodarstva, predvsem razvoj in proizvodnjo produktov visoke tehnologije z visoko stopnjo dodane vrednosti.
6.	Kjer se ljudje zavedajo, da smo dobili naravo v izposojo, zato jo moramo varovati, da jo bomo lahko ohranjeno predali prihodnjim rodovom. Naučili smo se, da se gospodarski, družbeni in okoljski razvoj ne izključujejo.
7.	Kjer človekove pravice ne bodo le mrtva črka na papirju, temveč ponotranjena norma v ljudeh in nesporno načelo delovanja vseh državnih institucij. Enakost med spoloma je vsakdanja praksa. Sprejemamo drugačne kulture, ki bogatijo našo družbo. Različna verska prepričanja so enako spoštovana. Verske skupnosti so v enakopravnem položaju, jasna pa je delitev med cerkvijo in državo.
8.	kjer živi medgeneracijsko sodelovanje, starejšim je zagotovljeno dostojanstveno življenje, mladi pa imajo priložnost za samostojno življenje in oblikovanje družine;
9.	Z visokim nivojem politične kulture, kjer so politične odločitve sprejete transparentno in na očeh javnosti, kjer je korupcija sankcionirana in kjer se v političnem procesu in razpravah spoštuje mnenje vsakega posameznika ne glede na njegovo politično ali strankarsko pripadnost. Zavzemamo se za urejen dostop do informacij javnega značaja in učinkovito varovanje podatkov zasebne narave.
10.	Posameznikov, ki so resnično ponosni, da živijo v državi, kjer so načela svobode, enakosti in solidarnosti visoko spoštovana.
Svet Mlade liberalne demokracije Ljubljana, 23. Februar 2008
Smo v Domžalah dovolj osveščeni?
Pred leti je se je v naši občini začel projekt postavitve ekoloških otokov, ki so sedaj postavljeni na različnih lokacijah po celotni občini. Omenjeni projekt je presegel vsa pričakovanja, saj se po polnosti kontejnerjev vidi, da so občanke in občani dobro osveščeni in odpadni papir, pločevinke in ostalo embalažo sortirajo in vozijo na ekološke otoke. S tem se kaže tudi naša kultura in zavest, da s sortiranjem odpadkov pomembno prispevamo k povečanju čistosti in ohranitvi našega okolja.
Na žalost pa imamo v naši občini kar nekaj »zasebnih« divjih odlagališč, kamor neosveščeni občani odlagajo svoj odpadni gradbeni material ter ostale odpadke, ki tja ne sodijo. Takšna divja odlagališča poleg onesnaževanja okolja tudi vizualno kvarijo pogled na našo okolico. Kmalu se bo v naši občini pričela vsakoletna akcija za čisto in zeleno okolje, v katero se bodo vključila mnoga društva, organizacije, krajevne skupnosti in posamezniki, ki bodo v vseh kotičkih naše občine pobirali odpadke in smeti, ki so se nakopičili v letu dni.
Na žalost je vsako leto takšnih odpadnih smeti zelo veliko, kar kaže, da mnogi nimajo pravega odnosa do narave in puščajo odpadke vsepovsod in ne na mestih, kamor spadajo (kontejnerji, koši za smeti, ...). Dober primer vidimo, ko se vozimo po naših cestah, kjer v velikih količinah ob cestah in travnikih ležijo plastenke pijač, razne vrečke McDonad'sa, cigaretne
škatlice itd., kar kaže na to, da mnogi vozniki in sovozniki uporabljajo koše za smeti tako, da odprejo avtomobilsko okno in se tako znebijo nezaželjene robe, ki jim je ostala potem, ko jim je zadovoljila potrebo po hrani, pijači, cigareti, ...
Tako v drugih slovenskih občinah kot tudi v naši velik problem predstavlja svetlobno onesnaževanje, saj imamo nameščenih veliko napačnih svetilk, ki ne osvetljujejo objektov in cest, temveč svetlobo pošiljajo v nebo. V občinskem odboru Zares - nova politika Domžale se zavzemamo za to, da bi Občina Domžale aktivno pristopila k reševanju te problematike, da bomo tako zmanjšali porabo energije in izjemno škodljivo svetlobno onesnaževanje. Prav tako se zavzemamo, da bo naše okolje čisto in urejeno, saj se zavedamo, da lahko kakršnokoli onesnaževanje okolja danes pusti škodljive posledice naravi in generacijam, ki bodo prišle za nami.
Dotaknil sem se nekaterih problemov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Res pa je, da v naši občini obstaja še večji problem, in sicer problem z odlaganjem smeti, saj nam je aktualna vlada preprečila širitev deponije v Dobu. Ampak o tem drugič!
Miha Ulčar, Predsednik OO Zares Domžale
Brezplačni vrtci
Otroci so naše bogastvo — tako ali drugače. Zanje bi storili vse, a ko pridemo do vpisa v vrtec, smo na veliki preizkušnji, vsaj v Domžalah. Čakalne vrste so nepregledne, kriteriji za posameznike včasih prav nerazumljivi. In ko pride pozitivni odgovor iz vrtca, je veselje nepopisno. Vrtec je zakon, vsaj moja izkušnja je taka. O položnicah bi se dalo marsikaj povedati, odvisno je, v kateri razred sodiš in ko se s tem počasi sprijazniš, spoznaš starše, ki se pred vrtec pripeljejo z avtomobilom, skoraj vrednosti tvojega stanovanja, njihovi stroški vrtca pa so bistveno nižji od tvojih. Seveda to ni stvar države, ki bi morala spremeniti zakon, da bi lahko realno, preko finančnih institucij, preverjala premoženjsko stanje družin in s tem tudi realno višino oskrb-
Do tega razmišljanja me je pripravil predlog vlade, da oskrbnine v vrtcu za drugega in vse naslednje otroke v družini ne bi več plačevali. Predlog vlade je odličen, vse večje družine bi se takega zakona razveselile, dokler ne pridemo do realnosti. Brez tega stroška bo namreč breme plačevanja padlo na občine. Država poleg zakona ne bi dala NIČ, vlada bi pobrala poceni predvolilne točke, občine pa bi prišle v nezavidljivo situacijo, ki bi jih pripravila do odločitev, ki bi zadeve postavile na glavo predvsem za starše in s tem še poslabšale situacijo. Predvsem za starše.
V Domžalah je vsako leto preko sto družin, ki zaradi prezasedenosti ne morejo dobiti mesta v vrtcu. A če pogledamo z druge plati, bodo starši prvega otroka, za katerega bodo plačali, v vrtec še spravili, ko pa bo šlo za drugega, tretjega otroka, pa bodo vrata zaprta. Vrtci in občina se bodo branili družin z več otroci, branili se bodo predvsem nadaljnjih otrok, saj bo s tem v občinski proračun prišlo manj denarja. Manj denarja v občinskem proračunu pa pomeni manj denarja za investicije, med drugim tudi gradnjo novih, prepotreb-nih vrtcev. Začaran krog. Rešitev bi torej bila, da država zagotovi denar za občinske proračune, ki bi pokrili nastale stroške, a bojim se, da v naši državi tega scenarija ne bomo doživeli. Torej, najprej je treba zagotoviti mesto v vrtcih za vse otroke, z novim zakonom urediti ustrezen sistem in nadzor nad plačilnimi razredi, še naprej pomagati socialno ogroženim družinam in rad bi iskreno rekel, da bi bili vrtci zastonj za vse, vendar realnost, ne glede na bližino volitev, kaže drugače. Otroci so vse, kar pametnega ostane za nami. Potrudimo se jim dati tisto, kar je lepega v življenju, da bodo lažje šli skozi težave, ki jih čakajo. Začnimo z vrtci.
Aleš Sazonov, predsednik Občinskega odbora Socialnih demokratov Domžale
1		MLADI FORVM m
4BL	P'	ES i e -S
Okrogla miza MF SD
Varna uporaba interneta
Mladi forum SD Domžale je februarja, ko obeležujemo svetovni dan varne uporabe interneta, pripravila zanimivo okroglo mizo z gosti tako socialno-pedagoškega žanra kot tudi računalništva. V dobri uri
MF SD ob razglasitvi neodvisnosti Kosova opozarja
Nasilje ni rešitev!
Mladi forum Socialnih demokratov z zaskrbljenostjo spremlja eskalacijo napetosti, ki se vrstijo po razglasitvi neodvisnosti Kosova. Pomembno je, da se vsi akterji zavedajo, da bi vsakršne nepremišljene poteze, kot so provokacije (npr. nedavni napad na slovensko veleposlaništvo v Beogradu) ali nasilni protesti le še zaostrili trenutno stanje. V Mlademu forumu SD obsojamo vsakršna dejanja, katerih cilj je hujskanje k nestrpnosti ali nasilju. Srbske oblasti in politične predstavnike, kakor tudi mednarodno skupnost, pozivamo
MLADI FöRI/M
k iskanju političnih rešitev in dialogu. Skrbi nas predvsem možnost, da se bo situacija v Srbiji sprevrgla v neobvladljivo podžiganje nacionalističnih čustev, ki pa bo državo še dodatno oddaljila od evropske perspektive, ki so si jo začrtali. Hkrati Mladi forum SD kot mladinska organizacija še posebej poziva mlade v Srbiji in na Kosovu, da ne sodelujejo pri protestih, katerih namen je izkazovanje nacionalističnih čustev. "Skupaj z našo sestrsko organizacijo, Socialdemokratsko omladino Srbije, naše vrstnike pozivamo, da ne podžigajo že sedaj zelo razgretih čustev z dejanji vandalizma ali nacionalistično motiviranega nasilja!" je poudaril Marko Baruca, predsednik MF SD.
(mak)
smo dobili veliko zanimivih informacij in opozoril, ki jih morda v vsakdanjem življenju vse prevečkrat spregledamo. Dotaknili smo se tako tematike v odnosu starši - otroci kot tudi dejstva, da je varna uporaba interneta pomembna za vse.
Mateja A. Kegel
V SDS želimo povečanje varnosti v cestnem prometu
Vsakodnevno lahko v medijih beremo ali slišimo grozljive novice o novem smrtnem davku na naših cestah. Pri tem je zelo tragično in zaskrbljujoče, da je precej teh žrtev starih manj kot 30 let, veliko povzročiteljev nesreč pa je bilo pod vplivom alkohola. Na žalost se to dogaja tudi na cestah v naši občini. Vodstvo SDS Domžale je obravnavalo tovrstno problematiko in v celoti podpira prizadevanje sedanje vlade ter vladajoče večine v Državnem zboru, da se morija na naših cestah čim bolj minimalizira ter da se sprejmejo ukrepi, ki bi imeli takojšen učinek.
SDS
V SDS Domžale ugotavljamo, da s stanjem varnosti v cestnem prometu ne moremo biti in nismo zadovoljni. Zato nas veseli, da je Vlada Republike Slovenije že sprejela obdobni načrt za izvedbo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za leti 2008 in 2009, ki med drugim prinaša številne preventivne in druge ukrepe, ki naj bi dolgoročno zagotavljali večjo stopnjo varnosti cestnega prometa, kot jo imamo danes. Eden izmed teh ukrepov je tudi sprememba zakona, ki bo prinesel relativno hitre, enostavne in učinkovite ukrepe z zvišanjem le nekaterih kazni za najbolj nevarne prekrške in nekaterih novih policijskih pooblastil za naslednje kršitve: vožnja pod vplivom alkohola in mamil, odklon preizkusa za ugotavljanje priso-
tnosti alkohola in mamil, nespoštovanje določb o hitrosti s poudarkom na njenih prekoračitvah v naseljih, nevarna prehitevanja, nepravilna smer in stran vožnje (zlasti na avtocestah) ter agresivno speljevanje, zaviranje in ustavljanje in vožnja z motorjem po zadnjem kolesu. Sporočilo, ki ga spremembe zakona prinašajo, pa je tudi, da se globe za kršitve, ki niso neposredno povezane z mrtvimi in telesno poškodovanimi na naših cestah, znižujejo tudi za 50 %. Na področju varnosti predstavlja eno večjih novosti tudi razširitev pooblastil občinskih redarjev. Po novem naj bi poleg dosedanjih pooblastil, ki jih imajo na področju mirujočega prometa, ugotavljali tudi kršitve z elektronskimi napravami, ki samodejno beležijo najbolj nevarne prometne prekrške, kot sta na primer hitrost in neupoštevanje rdeče luči na občinskih cestah. Prepričani smo, da je želja vseh nas, da se v čim krajšem času zagotovi čim večjo varnost v cestnem prometu ter da nihče ne zagovarja tistih, ki divjajo po naših cestah, ne glede na to, iz kakšnega socialnega sloja prihajajo. Divjakov na cestah se moramo znebiti. Menimo, da so rešitve, ki jih je pripravila sedanja vlada, povsem na mestu in da se bo število nesreč s smrtnimi izidi kmalu zmanjšalo. V prihodnosti pa bi bilo potrebno storiti marsikaj tudi v smeri preventive.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale, www.domzale.sds.si
O subvencioniranju dijaške prehrane
SDM Domžale podpira zakon
V občinskem odboru SDM si dolgo prizadevamo za ureditev osnovnih pogojev za študij študentov in dijakov. Že pri urejanju študentske prehrane smo bili veliki podporniki uvedenih sprememb, podporo dijaški prehrani pa smo izrazili že pred več kot štirimi leti, ko smo v podporo temu projektu zbrali več kot 5.000 podpisov po vsej Sloveniji.
Prehrambene navade mladostnikov so danes bistveno slabše ravno v srednješolskih letih, ko je velik del slovenskih dijakov od doma več kot osem ur. Raziskave kažejo, da tretjina naših otrok odhaja vsak dan v šolo brez zajtrka, redno zajtrkuje le 42 odstotkov fantov in 37 odstotkov deklet. Vsak dan med tednom kosilo je 80 odstotkov anketiranih, večerja pa 61 odstotkov fantov in 43 odstotkov deklet. Zato v Slovenski demokratski mladini podpiramo predlagan Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, ki bo več kot 90.000 dijakom omo-
gočil dnevni topel obrok in s tem bolj zdravo prehranjevanje. Prav tako se bo izboljšal status družin dijakov, predvsem tistih, ki se v šolo vozijo od daleč. Kljub temu, da to pomeni 450 € podpore dijaku na leto, državi takšna podpora mladim ne bi smela prinesti večjih finančnih težav, saj v zadnjih letih beležimo gospodarsko rast, v proračunu pa so presežki, ki bi jih lahko uporabili za ta namen. SDM Domžale tudi sicer podpira delo sedanje vlade, ki jo vodi predsednik Janez Janša, saj še nobena vlada do sedaj ni naredila toliko dobrega za mlade, kot sedanja. Zato povsem upravičeno pričakujemo, da bo svoje delo tudi v bodoče nadaljevala v tej smeri, saj se vsekakor zaveda, da je potrebno graditi predvsem na mladih.
Gregor Horvatič, predsednik SDM Domžale www.domzale.sds.si
Občinski odbor DeSUS ima novo vodstvo in program dela
Člani stranke so se zbrali na letni skupščini, na kateri so izvolili nove organe in sprejeli program dela. Mija Pukl je bila izvoljena za predsednico Občinskega odbora, Milan Tomše bo opravljal funkcijo podpredsednika, člani so Jožica Vidmar, Nande Starin, Majda Zlodi in svetnica Metka Zupanek. Mija Pukl se je zahvalila za zaupanje in poudarila, da bo Občinski odbor pod njenim vodstvom deloval predvsem na dveh področjih: preko Občinskega sveta in med občani, s ciljem doseči čim večjo prepoznavnost stranke. Stranka DeSUS-a je stranka »ZA VSE GENERACIJE«, brez ideoloških opredelitev. V tem duhu so člani obravnavali vsebino programa za delo, kjer so poudarili pomen sodelovanja med generacijami in s tem tudi
vsebinsko obogatili svoj program. Na našo pobudo bo deloval Odbor za položaj starejših občanov kot organ župana, na katerem bodo obravnavana področja, pomembna za starejšo generacijo. Pričakujemo, da bo probleme starejših občanov enkrat letno obravnaval Občinski svet in sprejel sklepe za njihovo odpravo. Člani so ugotovili, da je na občinskem nivoju premalo pozornosti namenjene
ustvarjanju pogojev za odpiranje novih delovnih mest, zato bomo
Občinski odbor se je dosedanjemu predsedniku Francu Pozniču zahvalil za dolgoletno vodenje Občinskega odbora in za zasluge pri delovanju in razvoju stranke, za kar mu je dodelil Pohvalo Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
sprožili aktivnosti za obravnavo tega nadvse pomembnega področja za mlado generacijo. Tako smo organizator javne razprave »Kaj na področju turizma tržiti v Občini Domžale in kako?«, kjer bomo proučili možnosti za razvoj turizma.
Zdravstvene potrebe starejše generacije so večje kot pri prebivalstvu nasploh, zato bomo sodelovali z vodstvom Zdravstvenega doma in obravnavali težave, ki nastajajo pri njihovem delu za nudenje čim boljših uslug starejši generaciji.
Strategija razvoja Občine Domžale
Klub Nestor
Novo ustanovljeni klub združuje upokojene direktorje in strokovnjake iz različnih področij, ki bodo razpravljali o gradivih za Občinski svet in pomagali pri oblikovanju stališč naše stranke za nastopanje v odnosu do občinskih organov in na drugih področjih.
Nestorji bodo delovali po principu: »Modrost in izkušnje so naša prednost!«
Mija Pukl
mora temeljiti na demografskih gibanjih, ki so izjemno pomembna za načrtovanje na raznih področij, kot so
šole, vrtci, domovi za starejše ipd.
V strategiji razvoja bomo zahtevali upoštevanje strukture prebivalstva, še zlasti zato, ker je prisoten močan val priseljevanja zaradi enormne gradnje novih blokov.
Zagotavljanje pogojev za življenje v domu za starejše občane
Opozarjamo na alarmantno situacijo pomanjkanja domski kapacitet, medtem ko rezultatov s strani občinskega vodstva ni zaznati. Takoj je treba pričeti z akcijo izgradnje novih nastanitvenih kapacitet v domu in varovanih stanovanj, med katerimi morajo biti tudi takšna, ki bodo dostopna materialno slabše situiranim. Aktivno preživljanje starosti je pomembna naloga DeSUS-a za vključevanje starejših v izobraževanje in sodelovanje v oblikah telesne aktivnosti, zato bomo pomagali pri zagotavljanju materialnih in drugih pogojev za delo Društva Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje .
Za Občinski odbor DeSUS: Mija Pukl
Forum seniork
Seniorke smo sprejele program dela in na prvo mesto postavile humanitarnost, kjer bomo organizirale medsebojno sodelovanje in pomoč znotraj članstva stranke in širše, tudi z obiski na domu in v domu starejših. Vodile bomo aktivnosti ob 8. marcu — dnevu žena, materinskem dnevu in organizirale srečanja v počastitev drugih praznikov. Povezovale se bomo z
Zvezo prijateljev mladine Domžale
in sodelovale z vsemi organizacijami, društvi in civilno iniciativo, ki se ukvarjajo s problematiko starejših občanov.
M. P.
stran
11
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Zakaj je padel trgovski center Hofer na Viru
Krivo je slabo delo Občinskega oddelka za prostor
Na zadnji seji Občinskega sveta ni bil sprejet zazidalni načrt za novi trgovski center Hofer. Ponovno se je izkazalo, da je načelnik Oddelka za prostor, Zoran Vitorovic, strokovno izredno slabo pripravil gradivo. Predvsem je s predlogom poskušal zavajati svetnike, saj je z razširitvijo obsega zazidalnega načrta posegal na nezazidljiva kmetijska zemljišča.
Naša svetniška skupina Peter Verbič - Lista za Domžale je doslej že dvakrat podala pripombe na tovrstno nezakonitost. Občinski upravi pa se žal ne zdi vredno preverjati, če imajo gradiva, ki jih obravnava Občinski svet, ustrezno strokovno podlago. Gradiv ne pregleda niti pravna služba občine. Opažamo tudi, da mnogokrat niso usklajena niti med organi znotraj same uprave. Zato
smo predlagali, da se pri prihodnjih gradivih vedno navede, kdo je gradivo pregledal s pravnega vidika. Dejstvo je, da uprava skrajno podcenjujoče obravnava stališča in pripombe opozicije, ker meni, da lahko z relativno večino preglasuje in uveljavi svoje predloge. Ti so mnogokrat strokovno vprašljivi. Zanimivo je, da je pripravljeno gradivo kritično ocenil tudi kolega Anton Preskar iz svetniške skupine LDS, saj je ugotovil, da gradivu manjka tudi Odlok o komunalnem opremljanju navedenega območja. Skratka, blamaža dela Občinske uprave. Če bi Občinska uprava preverila pripombe in upoštevala naše predloge, menimo, da bi že na tej zadnji seji, s posameznimi popravki in odpravo nezakonitosti, sprejeli navedeni zazidalni načrt. Tako pa se investitorju dela nepotrebna škoda, saj zamuja s pričetkom gradnje.
Glede na prepogoste strokovne napake Oddelka za prostor Občine Domžale je naša svetniška skupina županu že predlagala, da razmisli o zamenjavi načelnika Oddelka za prostor, Zorana Vitoroviča.
Bogdan Zupan
Sodobna ženska in njena vloga v politiki
Ob dnevu žena, na obeležitev spomina na ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežkov žensk, je prav, da ponovno opozorimo, da imamo ženske enake možnosti pri odločanju v politiki in javnem življenju kot moški. Razprave, v katerih sodelujejo ženske s svojim načinom razmišljanja in pogledi na problematiko, so polnejše in bolj produktivne, kaže se pragmatičnost pri reševanju problematike, to opažam tudi na sejah Občinskega sveta v Domžalah. V Ženskem forumu liste Peter Verbič - Lista za Domžale spodbujamo zastopanost žensk v politiki, gospodarstvu, kulturi in
znanosti ter strmimo k še večji zastopanosti na teh področjih. Danes se ženskam ni več potrebno boriti s feminizmom kot socialnim gibanjem, ki strmi k zmanjšanju in izničenju neenakosti med spoloma in promovira-nju pravic in interesov žensk v družbi. To vlogo so odigrale že naše prednice, ki so bile pobudnice za praznovanje dneva žena. Sodobna ženska se zaveda enakosti obeh spolov, svojo enakopravnost zna živeti. Želi soodločati, imeti možnost spreminjati, nekaj narediti in dati svoj glas. Odločitve, ki se sprejemajo v politiki, tako na državnem kot na lokalnem nivoju, močno vplivajo na družbeno življenje. Zastopanost žensk
je ključnega pomena pri iskanju boljših rešitev.
Že stari Grki so rekli, da je človek politično bitje, da je oblikovalec in tvorec družbenega življenja in ima skrb ter dolžnost za skupno dobro. Seveda to vključuje tudi ženske, z aktivnim vstopom na politični »parket« imamo možnost to poslanstvo udejanjati. V Ženskem forumu liste Peter Verbič - Lista za Domžale spodbujamo ženske, da se še bolje zavedajo svojih kvalitet (delavnost, vztrajnost, prilagodljivost, preudarnosti, nekonfliktnost in čustvenost, ki so ključne za doseganje kompromisov in uspešnost v političnem angažiranju). Tistim, ki menijo, da v politiki ni prostora za čustva, pa argumentiram z mislijo: »Narod, ki bi poimenoval čustvo kot greh, nima prihodnosti«.
Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale Ženski forum www.peter-verbic.si
Z zelenimi javnimi naročili tudi do prihrankov
Svet je soočen s podnebnimi spremembami, h katerim v veliki meri prispevajo zlasti izpusti toplogrednih plinov. Pri tem je eden ključnih onesnaževalcev promet. To problematiko je Slovenija uvrstila med prioritete v programu predsedovanja EU, žal pa država ni dober zgled na področju zmanjševanja emisij CO2 in spodbujanja uporabe vozil, ki čim manj obremenjujejo okolje. V tem sklopu pomenijo velik potencial tudi vozila, katerih kupci ali najemniki so uporabniki javnih sredstev - od države, skladov, agencij, javnih zavodov, občin ... Zato sem skupaj s poslanskima kolegoma, Dušanom Kumrom in Alešem Guličem, na pobudo društva PLANET ZEMLJA vložila v proceduro zakon, ki spodbuja in zapoveduje vsem porabnikom javnih sredstev nakup okolju bolj prijaznih avtomobilov. Ti porabijo manj goriva, imajo nižje izpuste CO2 in imajo vgrajen večji odstotek razgradljivih materialov.
Zakon spada na področje ZELENIH JAVNIH NAROČIL. Ta so opredeljena kot strateška usmeritev v EU, pravni okviri za takšno naročanje so v EU določeni že od leta 2004. To v praksi pomeni mnogo več kot samo nabavo recikliranega pisarniškega papirja, in sicer aktivno vključevanje porabnikov javnih sredstev na tržišče s tem, da se s primernim nakupom zmanjša negativni vpliv na okolje - torej gre
za ekološko, trajnostno in okolju prijazno javno naročanje. Pri tem naročnik v javno naročilo vključi okoljske kriterije in z izbiro najboljšega ponudnika zmanjša obremenjevanje okolja. Področje, kjer se to lahko realizira, je široko: od javnega prevoza pa vse do nakupa zdrave hrane. Javni sektor predstavlja velikega in pomembnega naročnika, obenem pa seveda daje tudi zgled in vpliva na trajnostne vedenjske vzorce vseh državljanov. Predlagatelji smo se z zakonskim predlogom lotili segmenta nakupa in najema avtomobilov. Osnovni namen zakona je nadgraditi veljavni Zakon o javnih naročilih tako, da bi porabniki javnih sredstev dobili zakonsko določene okvire o tehničnih navodilih za pripravi javnih naročil, ki bi omogočali in spodbujali nakup avtomobilov, ki med primerljivimi manj onesnažujejo okolje. Prepričani smo, da deklarativnost in dobri nameni niso dovolj (slaba praksa), pač pa je potrebno pripraviti zakonski okvir, ki bo zajel vse zavezance in tudi dejansko omogočil prednostni nakup takšnih vozil, tako da ne bo odločilni kriterij le cena. Seveda pa je pomemben cilj tudi za nekaj sto ton letno zmanjšati emisije CO2. Kot je na tiskovni konferenci povedala okoljska aktivistka Planeta zemlja, Jadranka Juras, bi lahko z izbiro vozila, ki manj onesnažujejo, poslali v zrak letno okoli 500 t manj CO2.
Pomembno je tudi, da se v javnem naročilu v naprej ne more določiti vrsta goriva, kar pomeni, da se bodo ponudniki sami odločali, s kakšnimi vozili bodo konkurirali (hibridna, plin, dizel), dolgoročno pa bo odprta tudi možnost takojšnjega vključevanja vozil, ki jih pričakujemo na tržišču -npr. vozila s pogonom na vodik, elektriko, stisnjen zrak.
Okoljski kriteriji, torej emisije CO2, kombinirana poraba goriva in odstotek razgra-dljivosti materialov, vgrajenih v motorno vozilo, morajo pri tem predstavljati in torej vplivati na najmanj 30 odstotkov končne ocene pri izbiri.
Posebne ugodnosti zakon prinaša tudi v primeru vgrajenih filtrov prašnih delcev pri vozilih na dizelsko gorivo ali predelava na plin, ki tudi omogoča zmanjšanje obremenjevanja okolja s trdnimi delci ter ponudbo vozila, ki ne uporablja fosilnih goriv in ne povzroča emisij CO2.
Predlagatelji pričakujemo, da bo zakon podprla večina poslancev in poslank, saj pomeni pomemben prispevek k čistejšemu okolju, dober zgled države, nenazadnje pa zaradi prednostne izbire vozil, ki potrošijo manj goriva, tudi prihranek v proračunu in pri porabi javnih sredstev.
Cveta Zalokar-Oražem, poslanka Zares
stranka
Zelena stranka
Pred dobrim letom in pol je Občinski svet Občine Domžale sprejel odlok o izgradnji Poslovno-industrijske cone Želodnik. Zagovorniki izgradnje so zatrjevali, da se z izgradnjo cone zelo mudi, saj naj bi podjetniki iz Domžal, za katere naj bi se cona gradila, »bežali« v druge kraje po Sloveniji. Tako so morali svetniki na svoji predzadnji seji pred volitvami sprejeti odločitev o največjem posegu v prostor v Domžalah do sedaj. Zanimivo je predvsem to, da se kljub naglici pri sprejemanju tega odloka po volitvah ni zgodilo nič. Človek bi pričakoval, da bodo gradbeni stroji začeli z delom takorekoč takoj po sprejetju sklepa na občinskem svetu. Torej se samo po sebi postavlja vprašanje: ali cono res tako nujno potrebujemo in tudi, ali ni občina s svojim počasnim delovanjem v zvezi z izgradnjo cone že zamudila in so
dejansko podjetja že odšla v druge kraje? Sprašujemo se tudi, ali o tem kdo vodi evidenco in kakšna je bila povzročena škoda zaradi tega. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, kdaj in za kakšen denar se bo dalo na Želo-dniku kupiti zemljišče in začeti z izgradnjo. Zanimivo je predvsem to, da podjetje ICJ d. o. o. ( v solastništvu Občine Domžale in NLB-ja) še ni pričelo z izgradnjo potrebne infrastrukture, kot so ceste, kanalizacija, vodovod in v konkretnem primeru posebno pomebnih rezervnih habitatov za dvoživke, ki naj bi se nahajali na severu cone. Prav tako še vedno ni povsem jasen način financiranja izgradnje omenjene infrastrukture, saj naj bi občina zagotovila polovico sredstev, ki pa zagotovo ne bodo majhna. Svojevrsten pa je, kar se cone Želodnik tiče, sklep zbora krajanov Krajevne skupnosti Dob, ki so ga sprejeli 6. februarja letos in pravi, da morajo prednost pri nakupu zemljišča v coni imeti domači obrtniki ter da se 1 evro od vsakega prodanega kvadratnega metra cone nameni za KS Dob. Če bo cona obsegala cca 60 hektarov, pomeni to potencialno 600.000 evrov. Kako nenavaden sklep, če vemo, da so svetniki iz Doba v Občinskem svetu (ne glede na politično barvo) pred dobrim letom zatrjevali, kako pomebna je cona Želodnik za razvoj obči-
ne in še posebej za razvoj KS Dob. Sedaj pa so se čudežno zavedli in ugotovili, da cona v Dob ne prinaša koristi, ampak bistveno zmanšuje kvaliteto življenja (gost promet, hrup, onesnaženje zraka, zmanjševanje zelenih površin v okolici, slabša varnost v prometu ...). Na vse to smo člani Zelene stranke opozarjali in prav svetniki iz Doba bi nas morali podpreti, sedaj pa ti isti prebivalcem Doba predlagajo sklepe, ki sodijo v rubriko »saj ni res, pa je«. Žal nam je lahko, da je župan Dragar že mnogo prej zapustil zbor krajanov, kajti zelo zanimivo bi bilo slišati njegov komentar k zgoraj omenjenemu sklepu. Naj bo tako ali drugače, z ekološkega stališča industrijska cona ne sodi v tako kakovosten naraven prostor. Člani Zelene stranke mislimo malo naprej in upamo, da izgradnja ne bo uspela. Zagotovimo lahko, da bomo z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, zahtevali precizno izpolnjevanje ekoloških pogojev med in po izgradnji cone. Gre za popolno zaščito dveh naravnih danosti ribnika Želodnik in potoka Rovščica ter že omenjeno izgradnjo novih habitatov za dvoživke.
Janez Eržen, Zelena stranka
Debate
Vlado Miheljak in Cveta Zalokar-Oražem v Knjižnici Domžale
V okviru pogovorov o novih knjigah »DEBATE« je bil v Knjižnici Domžale pred kratkim gost Vlado Miheljak, za katerega so v povabilo zapisali, da je pojem političnega kolumnista na Slovenskem, ki ga odlikujeta pokončnost, pronicljivost, kakovost in samostojna drža . . . Njegova iskriva sogovornica je bila domžalska poslanka najmlajše stranke ZARES, Cveta Zalokar-Oražem. Čeprav je bil večer namenjen njegovi knjigi Politika med amnezijo in paramnezijo, v kateri je zbral kolumne iz let 2001, 2002 in 2003, je pogovor tekel predvsem o aktualni politiki.
Vlado Miheljak kolumne piše od leta 1986 ter jih je doslej napisal že več kot tisoč. Vse so skrbno brane, angažirane in vsestranske, iz njih vejejo razmišljanja o slovenskem političnem prostoru, s sogovornico pa sta najprej na kratko predstavila njegovo ko-lumno pod naslovom Noč generalov z začetkov slovenske osamosvojitve, za katero se dolgo časa ni vedelo, da je njen avtor prav Vlado Miheljak. Nato sta komentirala aktualne politične razmere v Sloveniji, pri čemer sta se dotaknila tako disident-stva, ki ga je v Sloveniji zelo malo, mednje Miheljak šteje morda Pučnika, v zvezi s trditvijo predsednika vlade o železni zavesi pa je bila zanimiva ugotovitev, da sistem pred letom 1990 sicer ni bil demokratičen, vendar bi ga težko označili kot tolitarnega - morda v zgodnjih 50-ih, nato pa ne, saj je bil pretok idej zagotovljen in so bili določeni elementi svobode celo višji kot danes. Ne nazadnje je bilo z vsako zaplembo Mladine svobode več. Strinjala sta se, da je imela tedaj Mladina in njene besede posebno moč, žal danes besede nimajo moči, prisotne so celo ocene, da je na tem področju slabše. V pogovoru nista mogla tudi mimo aktualnih zadev v zvezi s posredovanjem dokumentov, ki popolnoma diskreditirajo našo zunanjo politiko in tisti, ki so dopustili ta način komuniciranja, ne morejo racionalno reagirati. Med pogovorom smo slišali kar nekaj zanimivih ugotovitev: nikogar ni, ki bi ta trenutek lahko zatrdil (si upal napovedati), da bo jesenske parlamentarne volitve dobil
ali izgubil; brez volilne kampanje ne gre, žal pa so včasih prav dobri nasveti profesionalnih organizatorjev volilnih kampanj tisti, ki delajo škodo; kdor ne zna skriti svojih čustev, naj se ne ukvarja s politiko; imeli smo dobre sisteme na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva in sociale, ki se zdaj podirajo. V zvezi s pisanjem kolu-mn je Vlado Miheljak menil, da če se javno oglasiš, se navadno ne z namenom, da bi hvalil, temveč kritično pišeš o javnih vprašanjih. Nekaj besed sta namenila tudi odnosu dr. Franca Rodeta, kardinala, do Slovenije in njegovemu pokroviteljskem odnosu do družbe in države. Seveda ni šlo mimo vprašanj, povezanih z razpadom LDS ter nastankom ZARES. Uživali smo ob iskrivem pogovoru in prvič »prebrali« časopis, preden je izšel. Vlado Miheljak nam je namreč na kratko predstavil tudi vsebino kolumne, ki je izšla v Dnevniku dan po pogovoru in tako še enkrat potrdil pomembnost aktualnosti.
V.
Informacijsko-komunikacijske tehnologije
Odgovor na demografske izzive?
Demografske spremembe so eden izmed ključnih izzivov, s katerim se soočamo v Evropi. Zaradi manjše rodnosti in daljše življenjske dobe upada delež mladih ter se hkrati povečuje delež starejšega prebivalstva. Spremenjena razmerja so izziv za stroko in tudi za politiko. Evropske politike so zasnovane preventivno in kurativno: po eni strani v »pomlajevanje« demografske slike in po drugi strani v razvoj novih storitev, ki služijo zlasti starejšemu prebivalstvu. V tem procesu lahko veliko pripomore izmenjava najboljših praks na evropski ravni.
Slovenska poslanka v evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj, razmišlja o prispevku evropskih politik k blaginji starejšega prebivalstva: »Starejše življenjsko obdobje je lahko lepo in polno, predvsem pa sproščujoče, saj človek takrat predvsem ža-nje, kar je zasejal v preteklosti. A vendar se ne more izogniti težavam, ki so značilne za to življenjsko obdobje. Ljudje so takrat večkrat in resneje bolni ter težje potujejo. Tako se lahko zgodi, da so vezani na svoj dom, imajo omejene stike s prijatelji in se težje vključujejo v družbena dogajanja. Pa vendar so še čili in si želijo biti koristni in aktivni. Danes lahko na njihove zahteve odgovorimo z razvojem storitev na informacijsko-komunikacijskem področju. V Evropskem parlamentu smo jim namenili velik delež finančnih sredstev za raziskave in razvoj. Poskrbeti pa moramo, da bo tovrsten razvoj zanimal tudi podjetja. Zato veliko naporov vlagamo v obravnavo in sprejem zakonodajnega paketa, ki poglablja notranji trg na področju elektronskih storitev.« Večja liberalizacija evropskega trga na področju elektronskih storitev bo vzpostavila večjo konkurenco med ponudniki tovrstnih storitev, na ta način pa se povečuje kvaliteta le-teh. Vzpostavljajo se novi modeli medsebojne komunikacije in povezovanja, odpirajo se nove možnosti za izboljšanje življenj -skega standarda za starejše, povečujejo se možnosti za zaposljivost starejših. Tako bolnikom ali ostarelim ne bo potrebno več ostajati v bolnišnici v celotnem procesu njihovega zdravljenja, ampak bodo lahko del
okrevanja preživeli v domačem okolju, ker bodo njihove življenjske funkcije in potek zdravljenja nadzirali iz bolnišnice na daljavo. Pri lažjih boleznih tudi ne bo več nujno obiskati zdravnika, ker bodo te storitve dostopne preko medmrežja v t. i. e-ordinaciji. Potrebno bo le vzpostaviti povezavo preko elektronske pošte ali drugih elektronskih medijev. Nove tehnologije bodo v prihodnosti ponujale tudi operativne posege na daljavo, kar bi lahko zapolnilo pomanjkanje zdravnikov na nekaterih ključnih področjih zdravstva. Informacijsko-komunikacij-ske tehnologije lahko v marsičem olajšajo prehod iz aktivnega v pasivno življenjsko obdobje, predvsem pri organizaciji novega življenjskega ritma. Nove tehnologije pa lahko ponudijo tudi boljšo logistiko v bolnišnicah, s tem izboljšajo kvaliteto storitev in prihranijo stroške. Pomemben izziv bo tudi spodbujanje starejših za delo doma. Na tak način bi lahko starejše motivirali za delo nekaj ur dnevno, s tem pa bi zapolnili nekatere zaposlitvene vrzeli, ki bodo nastale zaradi staranja prebivalstva. Starejši bi na tak način lahko prispevali delež pri zagotavljanju globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter si hkrati izboljšali življenjski standard. Velik potencial pa ponujajo tudi t. i. bančne e-storitve. Že sedaj lahko vsak državljan preveri svoje bančne transakcije ali plača račune, odda davčno napoved, uredi prometno dovoljenje, . preko medmrež-ja iz domačega fotelja. Slovenija je na področju razvoja novih in-formacijsko-komunikacijskih tehnologij ter vpeljave e-storitev zelo visoko med evropskimi državami. Sedaj bo treba znanje pretopiti v prakso in omogočiti intenzivnejše vključevanje in izobraževanje starejših na tem področju. Delo z računalnikom lahko postane del vsakdanjika vsakega starejšega državljana ali državljanke.
Prispevek bi moral biti objavljen v prejšnji številki Slamnika, vendar je zaradi tehničnih težav izpadel.
Jernej Vernik
NASI POSLANCI
stran
12
Zgodovinski sveženj za prehod v nizkoogljično družbo
Slovenska poslanka v EP, dr. Romana Jordan Cizelj, je pozdravila predstavitev doslej najobsežnejšega zakonodajnega svežnja, po katerem naj bi se evropska družba preoblikovala v družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov.
Ob tem je dejala: »Načrt za izvedbo ciljev, ki so jih lani sprejeli voditelji držav članic in poslanci v Evropskem parlamentu, je tisto, kar Evropa trenutno najbolj potrebuje za učinkovito zagotavljanje varne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo. Skrajni čas je, da preidemo od besed k dejanjem.« Globalizacija je proces, ki se mu niti največje države ne morejo izogniti, ker je svetovni in vseobsegajoč. Svetovni zemljevid danes predstavlja mozaik velikih in majhnih, razvitih in manj razvitih kot tudi bogatejših in revnejših držav. Vsekakor pa eno izmed skupnih točk, ki se nedvomno nanašajo na ravnanje človeštva vsega sveta, v zadnjem času predstavljajo vse aktualnejše podnebne spremembe. Vpliv človekovih dejavnosti na spreminjanje temperatur je v večji meri znan in dokazan. Številni strokovnjaki oblikovalce politik vedno pogosteje seznanjajo z novimi dejstvi in možnimi posledicami, ki jih podnebne spremembe prinašajo.
Evropska unija (EU) je že doslej predstavljala vodilno vlogo pri iskanju odgovorov na izzive, ki jih globalno segrevanje ozračja prinaša. Da je v svojih namenih resna, je dokazala tudi s sprejemom zavezujočih ciljev, ki predstavljajo pot k nizkoogljičnemu gospodarstvu. Tako bodo države članice do leta 2020 zmanjšale izpuste CO2 za 20 odstotkov glede na leto 1990. Delež obnovljivih virov energije bodo povečale na 20 odstotkov, delež biogoriv pa na 10 odstotkov, oboje do leta 2020. Zaradi zanimive igre številk mnogi te zaveze poimenujejo 20-20-20.
In kako bo k uresničitvi evropskih ciljev prispevala Slovenija? Po predlogu Evropske komisije bomo lahko do leta 2020 svoje emisije povečali za 4odstotkov glede na leto 2005, medtem ko moramo delež obnovljivih virov energije povečati s sedanjih 16 odstotkov na 25 odstotkov. Pri oblikovanja predloga za delitev naporov po državah je Evropska komisija namreč upoštevala sedanjo gospodarsko moč posamezne države in njene zmogljivosti za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Države, ki bodo morale najbolj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, so Danska, Irska in Luxemburg, vse za 20 odstotkov. Bolgarija pa bo lahko do leta 2020 svoje izpu-
ste celo povečala za 20 odstotkov. Predlog morata potrditi še Evropski parlament in Svet EU, vendar bodo spremembe najverjetneje minimalne.V januarju predstavljen sveženj vsebuje še mnoge druge zakonodajne in nezakonodajne dokumente. Evropski politiki zagotavljajo, da bodo trdo delali in jih sprejeli do konca mandata Evropskega parlamenta, torej nekje v začetku leta 2009. Dr. Romana Jordan Cizelj meni, da moramo pri uresničevanju zastavljenih ciljev poiskati ravnotežje med konkurenčnostjo evropske industrije ter okoljsko politiko. »Ni trajnostne-ga razvoja brez konkurenčnosti, kot tudi ne konkurenčnosti brez trajnostnega razvoja. Oblikovanje ustreznih politik ter vlaganje javnih finančnih sredstev pa ni dovolj. Odgovornost je tudi na gospodarstvu, da s prepoznavanjem priložnosti in ukrepanjem prevzame del naporov in si hkrati zagotovi dolgoročen obstanek na trgu. To je priložnost za industrijo, podjetnike in mlade. Samo za področje obnovljivih virov energije se do leta 2020 pričakuje približno milijon novih delovnih mest, ki bodo zahtevala najnovejša znanja in ustvarjalnost. Vse to velja tudi za Slovenijo.«
Darko Rudl
Tudi delavci bodo udeleženi pri dobičku podjetij
Predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku predstavlja pravno osnovo za lažje sodelovanje delavcev pri delitvi dobička gospodarskih družb. Predlog zakona je nastal kot produkt usklajevanj med socialnimi partnerji, priprava zakona je bila vključena tudi v okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje Slovenije, ki ga je Vlada Republike Slovenija sprejela konec leta 2005. Do sedaj v naši državi ni bilo sistemskega zakona, ki bi urejal področje udeležbe delavcev pri dobičku. Zato v poslanski skupini SDS menimo, da je zaradi ureditve stanja na tem področju potrebno sprejeti ustrezna pravila, ki bodo vsem delavcem omogočala udeležbo pri rezultatu poslovanja družbe oziroma pri dobičku, tako da bodo v največji meri doseženi pozitivni učinki za višji nivo produktivnosti in donosnosti družb, tako kapitalskih (d. d.), kot tudi družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), koman-ditno delniških družb (k. d. d.) in evropskih delniških družb. Zakon določa možnost izbire med dvema vrstama shem udeležbe - denarno
in delniško, slednjo lahko uporabljajo samo javne delniške družbe. Čeprav je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavce kot za družbo (podjetje), se pričakuje, da se bodo tudi družbe zaradi pozitivnih učinkov odločile zanjo. Zakon določa tudi načelo enakosti, neprenosljivosti pravic in načelo skrbnosti. Družba lahko delavcem po predlogu izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v nekem poslovnem letu, najvišji znesek, ki ga delavec lahko prejme, pa ne sme presegati 5.000 €. V sistem so vključeni vsi delavci s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi Zakona o delavnih razmerjih - tudi tisti, ki imajo sklenjene individualne pogodbe, ter člani poslovodstva, ki imajo sklenjeno pogodbo na podlagi omenjenega zakona. Če preidem na zgoraj omenjeni shemi - denarna shema daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju (ki se tudi obrestuje), delniška shema pa daje pravico do izplačila pripadajočega zneska v obliki del-
nic. Davčne olajšave za delavce in delodajalce so vezane na davek od dohodkov pravnih oseb, dohodnino in prispevke za socialno varnost. Delavci in delodajalci pridobijo pravico do olajšav po preteku enega oziroma treh let. Pri davku od dohodkov pravnih oseb v primeru izplačila po enem letu je olajšava v obliki zmanjšanja davčne osnove predvidena v višini 70 odstotkov dobička, ki se lahko izplača delavcem. V primeru izplačila po treh letih pa je ta olajšava 100 odstotkov. Pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost so olajšave določeno ločeno, glede na vrsto sheme (denarno, delniško). Pomembno je tudi to, da se tako prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so jih zavezani plačati delavci in delodajalci v primeru, če so delavci vključeni v pokojninski načrt individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vplačajo na osebne račune teh delavcev za vplačila premij individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (sredstva gredo na njihove račune). Poslanska skupina SDS vsekakor podpira udeležbo delavcev pri dobičku, saj se bo na ta način izboljšalo njihovo finančno stanje, sam zakon pa je zaradi pozitivnih učinkov sprejemljiv tudi za delodajalce.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS
Sinovi naroda nikoli ne umrejo
V ponedeljek, 25. februarja 2008, smo se na žalni seji Državnega zbora poslovili od dr. Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika republike, ki je bil skoraj deset let tudi predsednik vlade. Poleg svojcev smo se žalne seje udeležili tudi svetnice in svetniki državnega sveta, poslanci in poslanke državnega zbora, visoki predstavniki države, ministrice in ministri ter številni visoki gostje - predstavniki diplomatskega zbora, javnega in kulturnega življenja.
Moj spomin na dr. Janeza Drnovška sega v leto 1988, ko sem se kot delegat udeležil skupščine, na kateri je bil kot predstavnik Socialistične republike Slovenije izvoljen za člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. Predstavitev na skupščini in pred tem nastopi v medijih so pritegnili pozornost javnosti, ki mu je bila, čeprav je bil manj znan, zelo naklonjena. Neverjetna energija in nove ideje so ga pripeljale do izvolitve za predsednika predsedstva Jugoslavije. Njegovi cilji so bili vseskozi jasni, kot tudi pot, po kateri je hodil. S svojimi poznanstvi in energijo se je zavzel tudi za samostojno Republiko Slovenijo, kasneje pa za njeno mednarodno priznanje in članstvo v Evropski uniji. Leta 1992 je postal predsednik Liberalnih demokratov Slovenije in bil nato isto leto prvič izvoljen za predsednika vlade samostojne države. S svojim odločnim nastopom in argumenti ni vzbujal dvoma v svoje odločitve, kar je bilo v času tranzicije in prehoda v tržno gospodarstvo zelo pomembno. Po vseh vladnih in političnih bitkah pa se je njegov boj šele zares začel. Vse nas je obvestil, da je premagal
bolezen in leta 2002 je bil izvoljen za predsednika države. V Domžalah nas je obiskal večkrat, leta 2005 je sodeloval pri slavnostni otvoritvi Knjižnice Domžale. Vsi, ki smo ga spremljali, smo mu želeli okrevanja, da bi lahko svoja spoznanja in napredne ideje še naprej delil z nami in nam tako pomagal v boljšo prihodnost. Nekaj jih je zapisal v knjige, druge je predstavil na soočenjih in v pismih. Z minuto tišine smo se poklonili spominu nanj.
Vpis v žalno knjigo je bil tudi v Občini Domžale.
Toni Dragar, svetnik Državnega sveta Republike Slovenije
Drage bralke in bralci Slamnika,
najbrž ni nikogar med nami, ki ne bi občutil inflacije. Tisti, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec, so zaskrbljeni, ker ne vedo, kako bodo preživeli, če se bodo hrana in ključne življenjske potrebščine še naprej dražili. Vsi tisti, ki imajo nekaj pod palcem in je to shranjeno doma ali v banki vedo, da se vrednost njihovega premoženja zmanjšuje. Niso sicer ogroženi, niso pa zadovoljni. In potem je tu še najštevilčnejši srednji sloj, ki inflacijo zaznava, vendar ji ne posveča posebne pozornosti, saj ga ne ogroža. Inflacija je evropski, če ne svetovni problem, z inflacijo se borijo velika in mala gospodarstva in vsako poskuša na svoj način ublažiti negativne posledice inflacije. Države EU imajo v povprečju 3,2 % inflacijo, nekaj članic ima celo dvoštevilčno inflacijo in tudi najbolj razvite članice EU ne najdejo pravega mehanizma v boju proti njej. Povsod se je hrana občutno podražila, kar mnoge čudi, saj je nedavno tega Evropa pokala od tržnih presežkov in kmetje so celo dobivali subvencije za manjšo pridelavo ali njeno opuščanje. Nekaj let nazaj je bilo preveč mleka in mlečnih proizvodov, danes pa tega primanjkuje. Podobno je bilo z žitaricami, toda nekaj slabih letin izniči presežke in povpraševanje, ki je ve-
f^va'Šicoda Fa b i a Combi.
PROSTOR ZA VSE V ŽIVLJENJU.
Vabljeni na testno vožnjo! Nova SkodaFabia Combi že od 9.216 evrov!
SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85
čje od ponudbe, vedno dvigne cene in potem se začne inflacijski ples. V teoriji je o inflaciji veliko napisanega, očitno pa se tudi ekonomisti ne morejo uskladiti niti o vzrokih niti o ukrepih. Predvsem pa je zelo vprašljivo, če nekdanji minister danes soli vladi pamet, v njegovem mandatu pa je bila inflacija nekajkrat višja in je ni znal obrzdati. Logična posledica inflacije so zahteve sindikatov po uskladitvi plač z rastjo cen in povsem jasno je, da bo temu sledila tudi uskladitev pokojnin. Inflacija se zato ne bo zmanjšala, ampak povečala in spet bodo tu zahteve po dvigu plač in pokojnin in tako dalje. Sindikati grozijo s splošno stavko. Je to rešitev? Seveda imajo do stavke vso pravico, vendar pa nobena stavka ne izboljša gospodarskega stanja, pač ga poslabša. In kaj storiti? Opozicija je v Državnem zboru zahtevala izredno sejo o inflaciji, vendar razen inflacije besed in stroškov izredne seje koristi ni bilo. Vlada je temeljito proučila vzroke inflacije in ugotovila, da so se cene pri proizvajalcih in predelovalni industriji povečale bolj kot v Evropi, še posebej visok delež pa so si odrezale trgovske družbe. Vlada je zato pripravila program za zmanjšanje inflacije, po katerem se bo inflacija umirila do jeseni. Vlada je že doslej zmanjšala javno porabo, zmanjšala plače funkcionarjem, zmanjšala število državnih uradnikov in celo imela proračunski presežek. S svojim ravnanjem torej ni prispevala k inflaciji, ampak se je
to zgodilo izven njene pristojnosti. Tudi druge evropske vlade pestijo podobni problemi in tudi drugod ugotavljajo, da je do podražitev prišlo zaradi višjih cen v pridelavi in prodaji ter zaradi vse dražje nafte. V celoti gledano pa so bile podražitve v Sloveniji bistveno višje kot drugod. V Bruslju pravijo, da je eden od vzrokov za višjo inflacijo tudi uvedba evra, ker je bilo tako prvo leto po uvedbi evra prav v vseh državah. Najbolj nevarno pa bi bilo, če bi v cene proizvodov in storitev začeli vgrajevati inflacijska pričakovanja, saj bi to povzročilo pravo inflacijsko spiralo. Očitno je torej, da obvladovanje inflacije zahteva od vlade številne ekonomske in politične ukrepe, velika pa je odgovornost vseh ekonomskih subjektov pa tudi sindikatov. Ob tej pomembni temi je mogoče zaznati, da se vse bolj širi prepričanje, kako tudi zaradi inflacije vse slabše živimo. Pa je res tako? V Sloveniji imamo okrog 800.000 avtomobilov in samo 5 % gospodinjstev je brez avtomobila. Zimske turistične destinacije za čas šolskih počitnic so razprodane, individualna gradnja je v razcvetu, vsako leto odpremo veliko novih delovnih mest, bruto domači proizvod na prebivalca pa je lani presegel 22.000 evrov. Brezposelnost je med najnižjimi v Evropi, prav tako prag revščine. V Evropskem parlamentu nas kar naprej kujejo v zvezde, češ kako dobro nam gre, medijska podoba življenja v Sloveniji pa je bolj črna. Ko primerjam življenjski standard in življenje na sploh v evropskih državah in pri nas, mi je prišla na misel izjava enega poslanskih kolegov, ko je po večjih obiskih Slovenije dejal: »Amerika je tam, kjer je, vendar pa je prava Amerika pri vas.«
dr. Mihael Brejc, evropski poslanec
Obnavljamo: rje -kartuse -trakove
PRIHRANEK DO 50%
Net-Pia net, PE: DomžaJe, Kamniška ulica 2, Domžale Kontakt: 041 25 2 S 2 5, lel./fan: 01/721 61 56 Odprto: pon-pet:9h 19h, sobota: 9h-12h
5i Center tehnike in gradnje Črnuče
•y
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče tel.: 01/560 61 00	~
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika v času do 3. 3. 2008.
Sušilnik las BaByliss 5480 CIE
2000 W
Redna cena: 37,88 EUR / 9.078 SIT
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
EUR
24,62
5.900 SIT
Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času do 3.3. 2007.
Parni likalnik Braun SI 6550 FreeStyle
Redna cena: 67,20 EUR / 16.104 SIT
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
39,65
9.502 SIT
Ponudba veljav HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času do 3. 3. 2007.
Prihranek se ne sešteva in se obračuna pri blagajni in velja ob plačilu s kartico Mercator Pika, razen ob plačilu s poslovno kartico Mercator Pika.
rs-				
				
				Wff^ * jgjai
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080.
ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
KULTURNI KOLEDAR
stran
14
SOBOTA, 1. MAREC
20.00
KJE: Kulturno društvo Groblje
KD Groblje vas vabi na ogled premiere komedije GONJA ZA SREČO. Informacije 040/704-497. Lepo vabljeni!
KJE: Župnišče Domžale
Danes se pričenja misijon v Domžalah, ki ga domžalska župnija pripravlja ob svoji 100-letnici. Dva misijonarja, Tone Ciglar in Ivan Turk, vas bosta nagovarjala vsak dan pri maši ob 9. in 18. uri, čez dan in v večernih urah pa bodo potekala različna srečanja skupin in stanov. Namenili so tudi dan za otroke.
NEDELJA, 2. MAREC
20.00
KJE: Kulturno društvo Groblje
KD Groblje vas vabi na ogled ponovitev komedije GONJA ZA SREČO. Informacije 040/704-497. Lepo vabljeni!
TOREK, 4. MAREC
16.00
KJE: Dom upokojencev Domžale, Karantanska cesta 5.
Planinsko društvo Domžale vabi na Gorniško popoldne s Heleno Gia-
comelli z naslovom Poezija gora. Vstopnine ni. Vabljeni!
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na potopisno predavanje popotnika Damjana Končnika z naslovom Romunija: Doživetje delte Donave. Vstop je prost! Vabljeni!
ČETRTEK, 6. MAREC
17.00
KJE: Mladinski kulturni center Domžale, Mačkovci 80. Vse otroke vabimo na Larine urice, ki se dogajajo vsak četrtek. Tokrat se bomo pogovarjali o dnevu žena in pripravili ljubka presenečanja za naše mame. Ne bomo pozabili niti na gregorjevo, ko se ptički ženijo! Več informacij: 040/81-63-57 (Lara).
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na večer ženske poezije z naslovom Sposodila si bom zvezde. Vabijo vas članice literarnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Vstop je prost. Vabljeni!
19.00
KJE: Galerija Krka, Ljubljana, Dunajska c. 65
Vas in vaše prijatelje toplo vabimo, da se nam pridružite na odprtju razstave domžalske akademske slikarke Vere Trstenjak. Ob otvoritvi bo v glasbenem utrinku nastopila skupina Luka Brajnik. Razstava bo na ogled vključno do 8. aprila 2008.
PETEK, 7. MAREC
18.00
KJE: Dom športnih organizacij, Kopališka cesta 4, Domžale Planinsko društvo Domžale vabi na 52. občni zbor članic in članov ter društvenih prijateljev in prijateljic. Vabijo vas, da si pred tem preberete še predlog novih Pravic Planinskega društva Domžale na spletni strani www.pdd.si. Vabijo vas k številčni in aktivni udeležbi.
19.30
KJE: Galerija in knjigarna Beseda
Vabijo vas na odprtje razstave in pesniški večer BREZČASJE ŽENSKE, Likovnega društva Senožeti Radomlje. Razstavljajo: Nevenka Grmek Štrukelj, Zlatka Levstek, Marjeta Likar, Nada Čadež, Silva Mi-zerti, Cveta Zalokar Oražem, Dika Dolenc Majce in Meta Malus. Razstavo si lahko ogledate do 31. marca 2008, vsak dan od 9. - 19. ure in ob sobotah od 9. - 13. ure.
19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na odprtje razstave Plakat miru: Mir povsod po svetu. Razstavljali bodo učenci, stari od 11 do 13 let, pod mentorstvom akademske slikarke Vere Terstenjak. V kulturnem programu sodeluje Orkester Glasbene šole Domžale Anastasia Springs. Vabi vas Lions klub Domžale! Vstop prost! Vabljeni!
19.30
KJE: Dom kulture Kamnik
Dekliški pevski zbor Sirene vas vabi na letni koncert, pod vodstvom zborovodkinje Petre Grkman. Polek pevk bodo nastopili še klaviaturist Gregor Ftičar, baskitarist Samo Kališnik, kitarist Matic Smolnikar in bobnar Domen Kern. Vstopnina 8 €. Vstopnice lahko kupite v preprodaji v Domu kulture Kamnik. Vabljeni!
SOBOTA, 8. MAREC
11.00
KJE: center Domžal
Mladi forum Domžale vas vabi na akcijo ob dnevu žena, ki jo bodo izvajali v centru Domžal. Nageljčki? Niso pozabili na tradicijo.
19.00
KJE: Hala komunalnega centra Domžale
Košarkarji Heliosa vas vabijo, da jih pridete spodbujat na srečanje lige NLB ABA, ko se bodo pomerili s Hemofarmom. Vabljeni!
NEDELJA, 9. MAREC
11.00
KJE: Limbarska gora
Društvo krajanov Limbarska gora vabi na tradicionalno prireditev Jubilejni 20. Pohod po nagelj na Limbarsko goro. S kulturnim programom bodo začeli ob 11. uri, ob tej priložnosti pa bo izdan tudi jubileji zbornik prireditve. Za zabavo bo skrbel Ansambel bratov Poljanšek. Prijetno in zabavno bo!
SREDA, 12. MAREC
9.30
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na lutkovni krožek OŠ Venclja Perka in zborček Rumenjaki, z naslovom Tiho, tukaj beremo! Vstop je prost. Vabljeni!
17.00
KJE: Ob mostu pri Kamniški Bistrici pod Šumberkom Si upate? Spuščati ladjice po Kamniški Bistrici? Mi si upamo. Na gregorjevo se bomo spomnili starega običaja in tokrat po naši najbližji reki spuščali ladjice. Kdo? Mladi iz Mladinskega kulturnega centra Domžale. Pridružite se nam! Vabljeni vsi!
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Turistična agencija Helia vas vabi na ogled predstavitve počasnih potovanj: kolesarjenje, vandranje, potovanje s kajaki in kanuji, potovanje z vozom, rečna jahtanja ipd. Potovanja bo predstavil Sašo Skalič. Vstop je prost. Vabljeni!
PETEK, 14. MAREC
16.15 in 17.15 KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na velikonočno delavnico za otrok! Vstop je prost! Zaželena je predhodna najava.
SOBOTA, 15. MAREC
15.00
KJE: Športni park Domžale
Nogometaši Domžal vas vabijo na prvo domače srečanje v spomladanskem delu sezone. V goste prihaja NK Maribor. Vabljeni!
TOREK, 18. MAREC
18.00
KJE: Knjižnica Domžale.
Vabijo vas na potopisno predavanja popotnika Matjaža Corela z naslovom Madagaskar. Vstop je prost! Vabljeni!
SREDA, 19. MAREC
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na predstavitev knjige literarna biografija Zorana Janko-viča, avtorice Marinke Fritz Kunc, z naslovom Dom v srcu. Gostja večera bo avtorica. Vstop je prost! Vabljeni!
ČETRTEK, 20. MAREC
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na delavnico za materinski dan. Vstop je prost! Zaželena predhodna najava.
19.00
KJE: Mladinski kulturni center Domžale, Mačkovci 80. Mladi forum SD in D.P.N.T.I. vas vabita na literarni večer ob dnevu poezije in pripovedništva. Predstavili se vam bodo mladi literati, ki so svoje znanje utrjevali na literarni delavnici v zadnjem mesecu. Vabljeni!
SOBOTA, 22. MAREC
KJE: Športni park Domžale
Atletski klub Domžale vas vabi na ogled odprtega prvenstva Slovenije v dolgih tekih za vse kategorije. Vabljeni!
11.00
KJE: center Domžal
Mladi forum vas vabi na akcijo od svetovnem dnevu vode. Za vas pripravljajo »vodno« presenečenje, ki ga ne gre zamuditi. Vabljeni!
19.00
KJE: Hala komunalnega centra Domžale
Košarkarji Heliosa vas vabijo, da se jim pridružitev v zadnjem srečanju prvega dela lige NLB, ko bo v Domžalah gostovala zagrebška Cibona. Vabljeni!
Naj ne mine dan brez knjige
Slovenska matica je v izdala bogato književno bero, ki zajema različna bralna področja. SLOVENSKE LJUDSKE PESMI, tokrat je izšel 5. zvezek v sodelovanju s Založbo ZRC, so v dosedanjih izdajah Slovenske matice najobsežnejši in znanstveno najbolj temeljito obdelan korpus tovrstnega gradiva ne samo pri nas, ampak tudi v evropskem okviru. O tem pričajo odlični mednarodni strokovni odzivi na to serijo. Obsežno peto knjigo, ki vsebuje družinske pripovedne pesmi, natančneje pesmi o družinskih usodah in konfliktih od najstarejših dosegljivih virov do novejšega časa, so kot avtorji in uredniki pripravili: Marjetka Golež Kaučič, Zmaga Kumer, Marko Terseglav in Robert Vrčon. Knjigi je dodano obsežno notno gradivo, bibliografija virov in literature, povzetki v angleščini, natisnjena je tudi glasbena zgoščenka, ki bralcu pomaga k popolnejši predstavi o ljudskem pesništvu. KOBARIŠKO ZRCALO je romaneskni triptih avtorja Saše Vuge, »... ki obravnava življenje ljudi ob slovensko-italijanski meji v pretresih nemirnega dvajsetega stoletja. Ljudje v majhnem kraju doživijo dve svetovni vojni, ideološke spopade, dolgoletno italijansko okupacijo in osvobodilni boj. Vendar pri tem nobeden med njimi ne poseže v središče teh zgodovinskih dogodkov. Vse se dogaja na obrobju,
med ti. »malimi« ljudmi, ki bi radi živeli v skladu s svojim izročilom ter v normalnih medčloveških odnosih. Toda prav človeška solidarnost in posameznikovo dostojanstvo sta zmeraj znova na preizkušnji. Knjiga je napisana v baročno razgibanem slogu, ki tudi sicer odlikuje tega avtorja,« beremo v predstavitvi knjige.
Eden največjih slovenskih arhitektov, Edvard Ravnikar, je bil tudi izjemno ploden teoretik, predavatelj in pisec številnih člankov o arhitekturi. Slovenska matica je ob 100-letnici njegovega rojstva izdala obsežen zbornik z naslovom UMETNOST IN ARHITEKTURA, v katerem so zbrani vsi njegovi opaznejši spisi. Zbornik je uredil Aleš Vodopi-vec in obsega njegove zapise o Ljubljani, Plečniku, Le Corbusieru, o urbanizmu, oblikovanju, študiju arhitekture in številnih drugih temah, ki so vznemirjale njegovo misel in ustvarjalnost. Zbornik je opremljen s fotografijami, skicami in načrti velikega arhitekta.
Roman REKA POZABE, avtorja Andreja Capudra, je zadnji del trilogje. Prva knjiga nosi naslov Rapsodija 20 in druga Iskanje drugega, zadnja, Reka pozabe, pa iz preteklosti, ki jo predstavljata prvi dve knjigi, sega v sedanjost. Avtor se poslužuje humornih in ironičnih oblik izpovedi prvoosebnega
junaka, ki nosijo tudi avtobiografske elemente. Dogajanje je postavljeno v čudoviti kraški svet, med vode, ki naj bi odnesle čas, upe in sanje, ki se ne uresničijo več.
»MED HUMANISTI IN STARIMI KNJIGAMI je delo Primoža Simonitija, ki je napisal številne študije o starejši književnosti na Slovenskem. Njegovo ime je povezano z raziskovanjem slovenskega humanizma, o čemer govori tudi njegova doktorska disertacija, ki je pred skoraj tridesetimi leti izšla pri Slovenski matici in je v njej predstavljenih mnogo manj znanih oseb, ki so širile humanistične ideje na Slovenskem. Razprave, zbrane v avtorjevi najnovejši knjigi, bodo pokazale impozanten in slovenskemu bralcu v dobršni meri neznan opus našega raziskovalca in misleca,« nam sporočajo recenzenti h knjigi.
DRUGI V BLIŽINI je antologija avtorjev Jugovzhodne Evrope, ki jo je uredil švedski novinar in pisatelj Richard Swartz. »Avtorje je k sodelovanju povabil, da bi spregovorili o svojih izkušnjah s sosedi, z drugimi in drugačnimi v svoji bližini. Temu tematsko izzivalnemu povabilu se je odzvala vrsta najbolj odzivnih in zanimivih sodobnih avtorjev iz tega od nekdaj, v zadnjih desetletjih pa še posebej, konfliktnega evropskega območja. Večji del njihovih prispevkov so osebne izpovedi, deloma pa so odgovorili tudi s krajšimi proznimi in esejističnimi deli,« nam sporoča urednik knjige.
Tatjana Kokalj
(IZ)BR@NO
vjanuarju
ODRASLI
Nelly Arcan: KURBA, Učila, 2007
Kurba je avtobiografski roman o mladi ženski - Nelly, ki se je prostovoljno podala v prostitucijo. Kaj jo je pripravilo do tega? Morda nenavaden odnos do očeta, ki je zanemarjal ženo in se je ves čas posvečal hčerki? Morda tesna povezanost z materjo, ki je zaradi očetove hladnosti zapadla v depresijo in je bolj mrtva kot živa? Morda stroga religiozna vzgoja, ki prepoveduje vsak telesni stik z moškim? O vsem tem se sprašuje Nelly, ki opisuje, kakšna je v bistvu prostitucija. Opisi so realistični, celo gnusni, seks ne prinaša užitka, saj je prostitutka sita svoje službe in svojih strank. V življenju ne vidi nič lepega, je sužnja svoje podobe, žrtev kulta lepote. Pripovedovalka je osamljena, nima prijateljic, odnos z moškim pa lahko vzpostavi le kot prostitutka. Ujeta je v začaran krog in ni sposobna (ali pa preprosto noče) zbežati iz tega sveta. Roman Kurba ni romantičen, je brezkompromisen, psihoanalitičen, škandalozno intimen, demistificira erotiko in ponuja drugačen pogled na »najstarejšo obrt na svetu«.
Feri Lainšček: NEDOTAKLJIVI, Mladinska knjiga, 2007
Leto 2007 je bilo za Ferija Lainščka prav gotovo nepozabno. Prejel je drugega kresnika za roman Muriša, doživel izjemen uspeh filma, posnetega po njegovem romanu Petelinji zajtrk, v mednarodni zbirki Miti pa je izšel roman Nedotakljivi, podnaslovljen mit o ciganih. Feri pripoveduje zgodbo o življenju štirih generacij Romov, o njihovem doživljanju realnosti in o veri v norčavo cigansko usodo, ki bdi nad njimi in jih določa. Skozi njihovo zgodbo želi prikazati drugačen pogled na ta narod, ki se skozi življenje bije z veliko mero iznajdljivosti in vztrajnosti, kdaj pa kdaj pa tudi omaga v poskusih splezati iz močvirja socialnega dna. Sooča nas z morebitnimi stereotipnimi predstavami v naših glavah o tem, kaj cigansko življenje je: vročekrvne ženske, temperamentna glasba, nelegalni posli, nestanovitna narava. Zanimiv vpogled v življenja tistih, ki so morda manj drugačni od nas, kot si mi mislimo.
Dan Milim an: POT MIROLJUBNEGA BOJEVNIKA, Gnostica, 2007
Duhovna saga Dana Millmana je zgodba njegovega življenja in predvsem zgodba njegovega duhovnega prebujanja. Opisuje avtorjeva študentska leta, ko je v njegovo življenje uspešnega športnika vstopil duhovni učitelj, ki ga je poimenoval Sokrat. Sokrat prevzame vlogo avtorjevega »duhovnega trenerja«, ki potrpežljivo in neizprosno vztraja pri urjenju njegovega duha, dokler se avtor nazadnje dokončno ne prebudi iz sveta iluzij in dojame, da se je dolgo trudil postati nekdo, ki je že ves ta čas bil, vendar se zaprt v strahopeten um in umrljivo telo tega ni zavedal. Tedaj je lahko prenehal z iskanjem poti miroljubnega bojevnika in začel to pot živeti - svoboden v polnem smislu te besede, srečen brez razloga, pripravljen delovati po svojih najboljših močeh brez pričakovanj in sposoben resnično ljubiti ... Diplomant kalifornijske univerze v Berkeleyu, svetovni prvak na trampolinu in profesor telesne vzgoje Dan Millman je avtor številnih knjig (pri nas je prevedena še odlična knjiga Zakoni duha), prevedenih v več kot dvajset jezikov, ki so navdihnile na milijone bralcev po svetu.
OTROCI IN MLADINA
iiAT&LJ-« . j
John Penberthy: MEDENA DOLINA, Eno, 2007
Čudovita pravljica opisuje nemirnega in nezadovoljnega čebelčka Binčka, ki je bil drugačen od svojih marljivih prijateljic čebel. Njegove misli so večkrat odtavale drugam. Spraševal se je, čemu sploh vse obstaja, kaj je smisel vsega, kdo v resnici je ... Imel je srečo, da je srečal modro, staro čebelo Berto, v trenutku, ko jo je najbolj potreboval. Naučila ga je živeti življenje s srcem. Binček je spoznal, da je pomembno biti v resnici tisto, kar si. Začel je uživati v tišini in miru, se globje zavedati sebe in sčasoma je že znal biti samo tukaj in zdaj. Srečo je iskal v sebi, kajti to je edini kraj, kjer jo lahko najdemo. Knjigo priporočam v branje vsem, ki čutijo, da gre v življenju za nekaj več .
Mojiceja Podgoršek: MEDO REŠI VSAKO ZMEDO, Damodar, 2007
Zgodba o Jaku, ki mu včasih nagajajo črke in besede ter o njegovem prijatelju medvedu Medu, ki mu pomaga rešiti zmedo, je nagajiva in zabavna slikanica, ki je namenjena predvsem otrokom, ki se spopadajo s specifično motnjo branja - disleksijo in pa seveda tudi vsem ostalim otrokom, ki se učijo branja. Poravnava besedila ob levem robu, pastelno ozadje, lepe ilustracije in primerno velike, čitljive črke, omogočajo lažje branje in prepoznavanje črk. Medvedki ob koncu posameznih vrstic pa otroka opozarjajo, da pazljivo prebere posamezne besede in ugotovi, katere črke ne sodijo v besedilo ter ga tako na izviren način motivirajo in pritegnejo k branju.
Helena Koncut: RAZVAJENA MUCA LIZA, Mor-j	fem, 2007
Muco Lizo lastnica iz velikega mesta odpelje na vas k stricu Leonu. Na kmetiji Liza spozna veliko novih prijateljev, spozna pa tudi, da se dobra hrana tu ne znajde sama v njeni posodi in si jo bo morala, hočeš nočeš, poiskati sama. LTgotovi, da se je veliko naučila in bi bilo prav, da bi svoje znanje delila tudi z drugimi mestnimi mucami. Odloči se ustanoviti mačjo šolo, kjer bo mestne mačke naučila, kako uloviti miš, da ne bodo veljale za razvajene.
jC
MEDIOTEKA
MARY (MARIJA) - DVD, Cinemania group, 2007
Občutljiva igralka Marie v nekem filmu tako odlično odigra kontroverzno Marijo Magdaleno, da se potem ne more več vrniti v realnost, režiser Tony pa jo pusti na cedilu. Tava po krajih in svetiščih nevarnih izrelskih mest, kjer išče odgovore na vprašanja o rojstvu, življenju in smrti. Globoko verjame v Boga očeta in njegovega sina Jezusa, Marijo Magdaleno, Kristusovo učenko (!), ter moč molitve. Spoprijatelji se s TV-novinarjem, ki mu sicer po telefonu pomaga v hudi življenjski preizkušnji. Črno-belih odgovorov ni, moč se skriva v tem, v kar verjameš. Verjame v žensko plat v moškem, moško v ženski in ljubezen do bližnjega ...
Uredil in izbral Janez Dolinšek
stran
15
KULTURA
JAZZ v Galeriji četrtič:
EJQ plays KK
Po januarskem koncertu Fake Quarteta, ki sta ga zaznamovala predvsem pevka Ana Vi-potnik z zbirko priredb slovenskih narodnih pesmi in jazzovskih standardov ter kitarist Igor Leonardi s pestro plejado improvizacij-skih domislic in izletov v progresivne vode, je februarski koncert cikla JAZZ v Galeriji minil v znamenju »groovy« jazza.
Najprej moramo razjasniti kratice v naslovu tega zapisa. EJQ pomeni Elektrik Jazz Quartet, ki ga vodi bobnar Tomi Purič, v Domžalah pa smo poslušali njegovo skrajšano verzijo s Puričem na bobnih, Markom Črnčcem na klaviaturah in Klemenom Kotarjem na saksofonu. Prav zaradi njega je zapisana tudi zadnja kratica, saj je trio med drugim preigraval tudi njegove avtorske kompozicije, ki so kontrirale malce bolj znanim priredbam komadov, kot je na primer Roxane, ki so ga v originalu igrali The Police. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je od omenjene skladbe ostal le glavni motiv, vse ostalo pa je bilo prepuščeno igrivim interpretacijam odlično razpoloženega tria oziroma kvarteta, saj je zasedbo v zadnjem trenutku dopolnil pozavnist Vid Žgajner, ki so ga člani pobrali praktično tik pred zdajci. Mogoče je bil to izmed vseh dosedanjih koncer-
tov cikla JAZZ v Galeriji še najmanj stereotipno jazzovski, zato pa je bil bolj nagnjen k funku, latino ritmom in celo bolj urbanim muzikam, kot je na primer drum'n'bass. Tomi Purič za bobni je v komade namreč pogosto pripeljal značilen, hiter drum'n'bassovski ritem, ki ga je Črnčec za klaviaturami podprl s podajanjem »žmohtnih« in zamazanih basov. Na nek način se prav pri Puriču pozna njegova vsestranskost in vpletenost v različne glasbene scene. Jazz je pri njem sicer bolj ljubiteljski, saj ga najbolje poznamo kot bobnarja v zasedbi Jana Plestenjaka in ostalih slovenskih popularnih glasbenikov, a zato ni nič manj strastno upoštevan in doživeto odigran. Godbena mešanica, ki jo je trio nanizal v uro in pol trajajočem nastopu, je v bistvu sledila vizualni spremljavi, ki jo je tokrat priskrbela eklektično sestavljena stalna zbirka Galerije Domžale. Brez stilnih omejitev torej in brez predsodkov o tem, kaj je in kaj ni jazzovsko oziroma slikarsko. Seveda pa je bil trio EJQ predvsem zelo igriv, le redko so se spustili v bolj umirjene, lirične vode, kar pomeni, da so ves čas diktirali relativno hiter tempo. Saksofonist Klemen Kotar je med komunikacijo s pridruženim članom, pozavnistom Vidom Žgajnerjem, poskrbel za zanimiv kontrast dveh instrumentov, ki se po barvi sicer na nek način izključujeta, obenem pa se idealno dopolnjujeta, saj pozavna komade barva bolj v podtonih, saksofon pa bolj kričeče prodre v ospredje kompozicij. Kotar sicer pri igranju uporablja tudi efekte, ki pa jih ni bilo zaznati prav dosti, saj jih uvaja le zelo rezervirano in previdno, kot bi jih še preskušal in
iskal njihove idealne rabe, ki pa v isti sapi ne bi pokvarile avtentičnega zvoka instrumenta. Za nami je torej še en zanimiv jazzovski večer, ki je bil na predvečer 8. februarja povrh vsega namenjen še slavljenju slovenskega kulturnega praznika. Jazz sicer ni najbolj visoka oblika umetnosti, ki se običajno manifestira ob takšnih priložnostih, zato pa je nedvomno ena od najbolj iskrivih in kreativnih. V upanju, da se bo prijela tudi v Domžalah, predvsem pri mladi publiki in študentih, ki jih na koncertih nekako še vedno pogrešamo in obenem poslušamo njihovo tarnanje, da se v mestu nič ne dogaja. Tukaj seveda velja napoved: naslednji JAZZ v galeriji, ki ga lahko poslušate povsem brezplačno, bo na vrsti 20. marca, ko bodo Galerijo Domžale zavzeli Dejan Pečenko (klaviature), Traja Brizani (električni bas) in Žiga Kožar (bobni), skriti pod imenom Brizani Project.
MJ
Tisti, ki jih reka ne spusti
David Rabe: Tisti, kijih reka ne spusti Režija: Mateja Koležnik Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika, petek, 15. februar 2008
Čustveno intenzivna, pulzirajoča drama Tisti, ki jih reka ne spusti (Those the River Keeps) je posledica razvojnega procesa, v katerem David Rabe razrešuje občutja in ideje, ki imajo svoj izvor v njegovi zgodnji drami Hurfyburfy (1984) oziroma natančneje - gre za nadaljnji razvoj Phila, enega izmed likov te drame, ki je sedaj postavljen v centralno pozicijo. Intenziteto, s katero se Rabe loti tematike, zgoščene okoli odnosa med posameznikom, njegovo preteklostjo in posledično tudi prihodnostjo, je goriško gledališče združilo skupaj z odločitvijo, da slovenska praizvedba igre Tisti, ki jih reka ne spusti služi tudi kot otvoritvena predstava novega prizorišča KOT oziroma komornega teatra, za katere velja, da lahko ravno zaradi bližine in praviloma manjšega prostora,
F F 1	
Bfcf.^	
	
lažje dosežejo bolj intimno razmerje med gledalci in samo uprizoritvijo. Takšna je tudi tematika, saj Phil skozi vso igro, ki je razdeljena na dve dejanji, išče težišče oziroma smer; njegova žena Susie si želi otroka, hkrati pa se mora Phil spopadati s preteklostjo v podobi Sala. Kaj je Sal, kdo je ter kako resničen je, ostaja odprto vprašanje, zagotovo pa predstavlja Philovo preteklost, nekoga, ki je drugačen, a vendarle tudi bistveni del Phila. Takšen odmik od realizma povečuje tudi stilizirana scenografija Jožeta Logarja in Mateje Koležnik, katere prostorska postavitev zajema Philovo in Susiejino dnevno sobo, od koder vodijo številni izhodi, vendar se vse bistveno zgodi ravno v tej zasebnosti, katere klavstrofobičnost kot tudi izsto-
panje iz območja realizma je dodatno osvetljeno s strani oblikovalca luči, Sama Oblokarja. Kar odlikuje Rabejevo delo, so čustveno nabiti dialogi, ki v prevodu Zdravka Duše ohranjajo vso živost in situacijsko obarvanost, ki jo igralski kvartet, ob lektorski pomoči Srečka Fišerja in kostumografiji Alana Hranitelja, ki ustrezno podčrtuje časovno in generacijsko pripadnost, v celoti izkoristi. Igralsko zagotovo najbolj izstopa Primož Pirnat, ki v interpretativnem študiju Phila vseskozi odlično ni-ansira med suverenostjo in negotovostjo, najmočnejši pa je v samem koncu, ko uspe lik zadržati v tragični prepoznavnosti lastnega konca. Njegovo ženo Susie, ki svojo odrešitev vidi v rojstvu otroka, je Helena Peršuh odigrala samozavestno, pri čemer je bila prilagodljiva vsem trenutkom, podobno pa je moč trditi tudi za Alido Bevk kot Janice, Susiejino prijateljico. Bine Matoh se kot Sal filigransko natančno pojavlja na odru, ves čas s pridihom rahle distanciranosti in čutne otopelosti, ki jo potrebuje njegova vloga kot človeka, ki ga ni bilo. Režiserka Mateja Koležnik se je odločila za nekoliko okrajšan pristop k samemu tekstu, ki tako pridobi na intenzivnosti, hkrati pa ohrani vse bistvene razsežnosti neizrečenih čustev, ki se v ritmičnem stopnjevanju tako na igralski kot konceptualni ravni iztečejo v močan konec.
Matjaž Marinič
4
v.
Vabilo
2. mednarodni festival gorniškega filma, ki je februarja letos potekal v Ljubljani in Domžalah, bo v Kulturnem domu Groblje pri Domžalah 6. marca 2008 še zadnjič odprl svoja vrata. Ob 20. uri bodo na ogled trije filmi, ki so bili na festivalu najbolje sprejeti: Baffin - otok otrok, ki je osvojil glavno nagrado mesta Domžale, Asiemut, dobitnik nagrade občinstva in slovenski film iz leta 1965, Hej! Čez bele poljane, ki je bil prikazan v okviru Retrospektive. Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo na blagajni Kulturnega doma Groblje.
Vsi ljubitelji gorske narave, kulture, športa in avanture, prisrčno vabljeni k ogledu!
Kulturno društvo Groblje
Dramska skupina
uprizori komedijo V. Dobsky
GONJA ZA SREČO
Režija in priredba: Drago Plevel
Premiera: 1. marec 2008, ob 20. uri
Ponovitev: 2. marec 2008, ob 20. uri 8. marec 2008, ob 20. uri
Kulturni dom Groblje
Predprodaja vstopnic: četrtek, petek med 18. in 19. uro v Kulturnem domu Groblje. Informacije: 040/704-497
http://www.kd-groblje.org/ Lepo vabljeni!
Likovna razstava v Galeriji Domžale
Oliver Pilic: Identitete
Februarska razstava likovnih del v Galeriji Domžale je namenjena predstavitvi mladega slikarja Oliverja Pilica iz Kamnika. Njegova razstavljena dela ga, z nekakšno neobremenjenostjo v iskanju trendov in svobode v uporabi medijskih ikon, uvrščajo med predstavnike najmlajše generacije slovenske likovne umetnosti, ki v svojih umetniških idejnih predstavah najbolj neposredno razkrivajo svoj prostor in čas. Razstava bo odprta do 29. februarja.
Slikar Oliver Pilic se domžalski publiki predstavlja prvič, v splošnem je to njegova prva samostojna razstava z zaključeno serijo slik, ki jo je poimenoval Identitete. Gre za realistično, že fotorealistično podajanje lastne stvarnosti (posledično tudi naše, družbene stvarnosti), pri tem pa je avtorjeva subjektivnost prostora in časa v svoji banalnosti in poplavi vizualnih podob današnjega sveta postala stvarno objektivna, brez večje prikrite ali razkrite simbolike. Izpostavljeni motivi kot »zamrznjena« filmska podoba, portret slavne osebnosti in provo-kativni avtoportret so po zgledu fotorealizma izvzeti iz konteksta fotografskega in elektronskega medija in prevedeni na slikarsko platno. Ravno umeščanje zabrisane lastne podobe med ostale medijske ikone priča o hoteni avtorjevi analizi sebe in okolice ter na tak način razkriva lasten proces spoznavanja oziroma umeščanja samega sebe v okvir današnje družbe. Vsekakor pa avtorjeve podobe niso prazne, saj kljub prikazani čustveni izpraznje-nosti sveta ob množični uporabi vizualnih podob v sebi nosijo žar pozitivne energije sodobnega umetnika. Dela dokazujejo, da se umetnik bolj ali manj zaveda svoje svobode, da lahko neobremenjeno izraža svoje ideje, ki mu pravzaprav omogočajo obstanek v sodobni družbi.
Domžalski galerijski prostor posebno pozornost namenja umetnikovi razstavljeni seriji slik, ki so namenoma postavljene nad običajnim očiščem gledalca, prikazujejo pa soočenje dveh svetovnih kultur - naključne indijanske portrete v kontrastu s slovenskimi simboli z evrskih kovancev. Z zanimivo zamišljenim konceptom iskanja podobnosti in različnosti dveh popolnoma drugačnih kultur, ki morda le na prvi pogled nimata popolnoma nobene skupne značilnosti, avtorju uspe v gledalcu vzbuditi razmislek o globalnem zavedanju lastne identitete in vrednote v sodobni družbi. Skratka, v Pilicevem ciklu slik se zrcali tipična sodobna, postmodernistična vsebinska problematika, saj se dotika aktualnih vprašanj današnjega sveta - tistega, kar se nas vseh dotakne in nas določi za ljudi.
Razstavljene slike umetnika Oliverja Pilica izražajo duhovno zapletenost modernega človeka, njegovo iskanje identitete posameznika in družbe. Predstavitev resničnosti kot nekaj relativnega in nekaj, s čimer je mogoče manipulirati, govori o precej odprtem avtorjevem razmišljanju. Vse bistvo je pravzaprav v njegovem nagovoru gledalcu, da v naslikane podobe umesti lastna videnja, kajti njegov namen ni podajanje sklepov, temveč vzpostavitev dialoga z gledalcem.
Katarina Rus Krušelj
Dekliški	i
pevski zbor	
SIRENI J	
vas vabi na r>	
LETNIKONCERT	
v petek, 7. marca 2008, ob 19.30,	
v Domu kulture Kamnik.	
zborovodkinja: Petra Grkman	
klaviature: Gregor Ftičar	
bas kitara: Samo Kališnik	
kitara: Matic Smolnikar	
bobni: Domen Kern	
Predprodaja vstopnic:	
DOM KULTURE KAMNIK,	
Fužine 10, Kamnik	
(vsak dan med 9. in 14. uro	
tel.: 01/839 76 06 ali 041/360 399,	
info@domkulture.org)	
INFO PISARNA KDPM,	
Šutna 10, Kamnik	
(vsak dan med 16. in 18. uro)	
Vstopnina: 8€	
mesecni koledar
MAREC 2008
ponedeljek, 3. marec torek, 4. marec ob 20:00 SNG Nova Gorica David Rabe: TISTI, KI JIH REKA NE SPUSTI
šokantna melodrama
režija: Mateja Koležnik igrajo: Helena Peršuh, Primož Pirnat, Bine Matoh in Alida Bevk
Los Angeles, ekstravagantno stanovanje v slogu sedemdesetih let: v njem se član tolpe nasilnežev po vrnitvi iz ječe odloči za novo, bolj urejeno življenje, pri čemer ga podpira tudi njegova življenjska sopotnica. Toda njuni viziji skupne idile se v ključni točki razhajata, saj si ona strastno želi otroka, on pa nikakor ne. Napetost zaostrujeta še ženina prijateljica ter skrivnostni mafijski kolega iz preteklosti, ki se iznenada pojavi v njunem življenju.
sreda, 5. marec ob 20:00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK
dirigent: Simon Dvoršak, solisti: Jože Kotar klarinet, Zoran Mitev fagot, Luka Einfalt tenorska tuba
Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal jeseni leta 1971. Na začetku je imel orkester 36 članov, z vedno bolj širokim programom pa se je njihovo število povečalo na sedanjih 56 članov. Orkester so do sedaj vodili Tomaž Habe, Aleksandar Spasic in Stefan Garkov, trenutno pa je stalni dirigent in umetniški vodja Simon Dvoršak.
četrtek, 6. marec ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE NUŠA LAPAJNE video inštalacija GESUND
Rodila se je leta 1970 v Ljubljani. Po opravljeni srednji šoli za Oblikovanje je šolanje nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Pri profesorju Janezu Berniku je leta 1995 diplomirala in hkrati vpisala specialistični študij slikarstva pri profesorju Andreju Jemcu, ter diplomirala z odliko leta 1998. Ima status svobodnega umetnika in je članica ZDSLU-ja. Sodelovala je na več državnih (med drugimi na eminentni razstavi U3-trienale sodobne slovenske umetnosti) ter na mnogih mednarodnih razstavah. Živi in dela v Ljubljani. Razstava bo odprta do petka, 29 februarja 2008. Vstop v Galerijo Domžale je prost.
petek, 7. marec ob 20:00 Zavod Komikus
Miha Golob: ŽENSKA AVDICIJA, komedija
režija: Miha Golob; igrajo: Primož Ekart, Tijana Zinajic, Barbara Medvešček, Neva-Jana Flajs in Žiga Saksida
Predstava Ženska avdicija je po zasnovi podobna Sarajevski avdiciji, ki jo je pred leti ustvaril Branko Djuric »Duro«, s to razliko, da se na tokratno avdicijo prijavljajo zgolj ženske. Zasnova predstave je humorno preprosta: vsaka od kandidatk, ki se prijavi na avdicijo za igralsko akademijo, mora interpretirati vnaprej zastavljen program, prav vsaka pa ima svoje hibe in pomanjkljivosti, ki so povod za obilo smeha.
sobota, 8. marec ob 10:00 Gledališče Glej
Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON
lutkovna predstava
Deklica Jelka izgubi svojo novo žogo. Pred jeznimi obrazi mame, očka in dedka se skrije pod dežnik in z njim poleti visoko v oblake, do čudežne dežele Klobučarije. Pristane na čudovitem travniku, kjer namesto rož rastejo klobuki. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 2. leta dalje.
četrtek, 20. marec ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji
BRIZANI PROJECT
Igor Bezget kitara, Traja Brizan
bas kitara, Žiga Kožar bobni
T r
"V
il* *
* t»
Imer Traja Brizani je že eden najbolj ustvarjalnih romskih glasbenikov v Sloveniji. Skladatelj in virtuoz na električni bas kitari, je na svoji plodni glasbeni poti izdal več kot deset albumov ter sodeloval s številnimi vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki. Njegova najbolj znana projekta sta skupina Amala, ki izvaja glasbo, v kateri se prepletajo elementi romske glasbe, jazza in klasike, ter jazzovski Brizani Project. Vstop na koncerte cikla JAZZ v Galeriji je prost.
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si
NLbO Banka Domžale
■
KULTURA
stran
16
Občina Domžale in Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine z roko v roki
Dobrodelni koncert za nakup novega kombija
Občina Domžale in Durštvo paraplegikov ljubljanske pokrajine sta pred kratkim v Hali komunalnega centra v Domžalah pripravila dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen nakupu novega kombija, ki ga društvo nujno potrebuje za svoje vsakodnevne aktivnosti.
Zakaj novi kombi?
Organiziran in urejen prevoz v okviru Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine omogoča para-plegikom in tetraplegikom edino možnost za udeležbo v delovnem, osebnem in socialnem življenju, saj sredstva javnega prevoza velikokrat niso prilagojena in jih ni možno vedno uporabljati, nekateri od njih pa brez spremljevalca tega niti ne morejo. Prevoze društvo opravlja pri izvajanju posebnih socialnih programov, in sicer: zdravniških in preventivnih pregledih, pridobivanju ortopedskih in tehničnih pripomočkov (invalidski voziček, sedežna blazina)ter prevozih pripomočkov na popravila, obnovitveni rehabilitaciji, izobraževanju (jezikovni tečaji, računalniški tečaji, zdravstvena in preventivna predavanja), delu, športnih dejavnostih in ohranjevanju zdravja (rekreacija najtežjih invalidov - tetraplegikov, program presoterapije), interesnih dejavnostih (aktiv mladih, aktiv žensk), kulturnih dejavnostih (obiski razstav, slikarske delavnice, literarna srečanja), občasno pri programu osebne asistence (prevoz člana skupaj z osebno asistentko) in društvenih srečanjih (spomladansko, jesensko in novoletno srečanje članov).
Navdušeni
številni obiskovalci in nastopajoči
Dobrodelni koncert, pred katerim je domžalski župan, Toni Dragar, za župane občin, ki jih pokriva omenjeno društvo, v Knjižnici Domžale pripravil sprejem, sta zelo dobro vodila Špela in Pečo z Radia HIT, ki sta domiselno, vedro in z veliko humorja znala več kot
1000 obiskovalcem predstavljati številne nastopajoče. Med njimi so bili naši stari znanci Leteči muzi-kantje, Gamsi in Prjatli, zaplesala je Folklorna skupina Rožmarin, posebnega aplavza so bile deležne štiri pevske kraljice večera: Alenka Go-tar, Anika Horvat, Nuška Drašček in Nuša Derenda. Zelene livade s teboj je z Ivanom Hudnikom pela vsa dvorana, svoj nastop je moral ponavljati Alpski kvintet, kot vedno je navdušil Tof, s svojim prav posebnim humorjem tudi Rado Mulej, obiskovalci so še posebej toplo zaploskali duetu Mili Toni iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, prisluhnili pa so tudi iskrenim besedam zahvale domžalskega župana Tonija Dragarja, ki je med drugim dejal: »V naši občimi radi pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. Pri tem pa vemo, da ni vse v denarju, pomembni so predvsem ljudje, ki lahko z iskreno besedo in prijaznim pogledom pomagajo tistim, ki si pomoči želijo« ter predsednika Društva paraplegi-kov ljubljanske pokrajine, Gregorja Gračnerja, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnosti koncerta.
Hvala vsem, ki nam boste pomagali!
Vera
Zahvala
Naj se vam iskreno zahvalimo za vašo nesebično pomoč, ki ste jo izrazili z vašo pripravljenostjo, da nam stopite naproti pri izpeljavi dobrodelnega koncerta. Mobilnost je v tem svetu in času nujno potrebna. Da se naši člani lahko udeležijo prireditev, sodelujejo pri uresničevanju programov društva, gredo k zdravniku . . . je velikokrat prepreka prevoz. Vi ste most preko te prepreke. Hvala!
Gregor Gračner, predsednik Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine
Predstavitev umetnikov v domžalski občini
Domžale že od nekdaj veljajo za izrazito obrtniško, slamnikarsko mesto. Uspešen gospodarski razvoj industrije, obrti in trgovine od 19. stoletja dalje je pozitivno vplival tudi na razmah kulturne dejavnosti. Naše mesto ima bogato kulturno zgodovino in mnoge slavne, znamenite osebnosti, ki so krojile kulturno podobo Domžal z okolico. Še pred desetletji se je likovno življenje v domžalski občini in v Domžalah samih močno razmahnilo, saj je aktivno delovalo okoli dvajset likovnih ustvarjalcev, od akademskih slikarjev in kiparjev do samostojnih kulturnih delavcev na področju likovne dejavnosti.
Vendar - kakšna je današnja kulturna podoba Domžal? Koliko jih je in predvsem, kdo so domžalski ustvarjalci? Kdo so domači akademski slikarji, kiparji, ilustratorji, fotografi, oblikovalci itd.? Spoznali bomo njihovo delo, njihovo delovno okolje in predvsem njihove misli o vlogi umetnika v sodobnem času in prostoru. Namen predstavitve domžalskih umetnikov je ravno v tem, da se izpostavi posebnost posameznikov in njihovih dosežkov, ki so, in še bodo, zaznamovali kulturno zgodovino kraja, v katerem živimo.
Priložnost predstavitve bo dana tudi mladim umetnikom, ki šele stopajo na precej trnovo pot uveljavitve v sodobnih umetniških sferah. Dejstvo je, da je prodor na sodobni umetniški trg vse težji, še zlasti ob poplavi različnih ustvarjalcev iz celotne Slovenije in tudi iz tujine zaradi odprtih evropskih meja. Za mnoge domače ustvarjalce so Domžale premajhno umetniško središče, čeprav se mnoge domžalske kulturne institucije trudijo zadostiti vsaj nekaterim željam in potrebam po predstavitvi njihovih ustvarjalnih dosežkov precej zahtevni domžalski publiki. Torej, so Domžale kulturno mesto, odprto tudi sodobni, netradicionalni umetnosti? Tudi o tem bomo pokramljali z našimi ustvarjalci, predvsem pa jih bomo povprašali po njihovih mnenjih, predlogih in vizijah o prihodnosti umetnikov v domačem kraju.
Katarina Rus Krušelj
Gregor Gračner, predsednik Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, se je iskreno za vso pomoč zahvalil županu Občine Domžale, Toniju Dragarju.
Alpski kvintet
Nuša Derenda in Nuška Drašček
V kolikor bi se odločili,
da NOVI KOMBI pomagate kupiti s prostovoljnimi prispevki, denar lahko nakažete na račun Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, Ljubljana, Dunajska cesta 188, TR 031701003169118. Hvala!
Darilo umetnice Jane Poljanšek
Ljubezni moje duše
Jana Poljanšek je predvsem globoka duhovna osebnost. Razne življenjske preizkušnje je ponesla v svoje življenje, kar jo je privedlo med drugim tudi do zavzetega dela v domači ihanski župniji, saj je katehistinja, članica ŽPS ... Nam vsem podarja pesniško zbirko Ljubezni moje duše - podarja jo ne samo nam, ampak vsemu slovenskemu narodu in tudi vsem ljubiteljem slovenskega jezika in posebej poezije. Nič ne pomaga, če imamo vzvišene ideje, ne bi jih pa znali realizirati. Namesto da bi recimo tarnali nad bolj ali manj nenaklonjeno usodo, raje razvijajmo osebnostne lastnosti, ki nam pomagajo spoznati prave vrednote in prave ljudi ter jim svoje zamisli tako predstavimo, da nam jih pomagajo izpolniti. Če ne bomo dali od sebe vsega, kar zmoremo, se ne moremo nadejati ali obetati uspeha. In - ali ni veliko tega čutiti prav v pesniški zbirki Jane Poljanšek?
Pisatelj Jože Javoršek v svoji knjigi Kako je mogoče pravi, da imajo mali narodi zajamčen svoj obstoj le, če so izjemno visoko kulturni, če so moralno na dovolj visoki ravni in pa seveda, če je narodni prirastek zadosti velik. In kakšno je stanje pri nas? Včasih človek dobi vtis, da je Slovenija podobna Titaniku, ki je imel na krovu napis: »Mi plujemo brez Boga.« Kaj se je z njim zgodilo leta 1912, je znano. Kaj sem s tem hotel reči? Gospa Jana Poljanšek s svojo pesniško zbirko prebija našo krizo etike in morale, ko se obrača k notranjemu človeku in Bogu, na tak ali drugačen način. Ko je s svojo pesniško zbirko obogatila našo kulturo, je s tem utrdila ljubezen do slovenskega jezika in nazdravila obstoju slovenskega naroda.
Slovenski premier Janez Janša je na prvi seji častnega odbora za počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva dejal, da smo doživeli tisti trenutek, ki ga je pred več kot dvesto leti Valentin Vodnik označil za čas, ko bo slovenščina zveličana in ko bo slovenski jezik priznan. Slovenščina pa ni le enakopraven jezik znotraj Evropske unije, je tudi jezik, v katerem Slovenija v prvi polovici leta 2008 vodi EU. Kaj sem hotel reči? Da ima pesniška zbirka Jane Poljanšek še toliko večjo težo, ker je izšla v letu zveličane slovenščine.
In za konec: pesniška zbirka Ljubezni moje duše je prepričljiv slavo-spev in hvalospev Bogu. Spoštovana gospa Jana Poljanšek, prisrčna hvala in Bog vas blagoslovi.
Ivan Kepic
Premiera Gledališke skupine Kulturnega društva Jožef Virk Dob
Nesrečni polhec
Gledališka predstava za otroke, Nesrečni polhec J. Milčinski, ki jo je za gledališko skupino Kulturnega društva Jožefa Virka Dob priredil Mihael Starbek, je mnogo več kot gledališka predstava, je pravcati muzikal, v katerem zelo mladi igralci tako z besedami kot pesmicami in gibi predstavljajo živali ter nam slikajo njihove, predvsem otrokom, že dobro znane lastnosti.
Na prijetni gozdni jasi se zgodaj spomladi zbirajo živali. Rade bi iz zimskega spanja priklicale medveda (Mihaela Starbka), ki se nanje hudu-je, saj so ga zbudile iz sanj. Miška (Zala Hrovat) je skupaj z drugimi žalostna, ker je okolje polno smeti in želi, da se gozd očisti. Pri tem naj bi pomagale vse živali: jazbec (Tomaž Kuret), volk (Maša Erčulj), obe čebelici (Lucija Štih in Nika Grčar), ki bosta medvedu v zahvalo za pomoč darovali lonec medu, pomagala bo tudi žaba (Ana Balantič), ki se po svoji stari navadi napihuje, sinička (Kaja Ropotar), obe veverici (Sarah Hrovat in Ambrož Štih), za pomoč pa niso navdušeni zajec (Luka Lisjak), ki se je kljub svoji bojazljivosti odločil, da se pripravi na pomladno pevsko tekmovanje, na katerem na svoj uspeh računa tudi zvita lisica (Karin Ropotar), posebej pa se s svojo pesmico in plesom na tekmovanje pripravljajo vse tri očarljive kokoške (Tjaša Hrovat, Karin Lisjak in Alesandra Vodlan). Pozabiti pa ne smemo niti na ježka (Urha Mlakarja) in polhca (Matej Lisjak), zaradi katerega se vse skupaj zaplete. Zaradi lešnika se mu je zlomil eden od zob in zato je zelo žalosten, saj ne bo mogel na tekmovanje. Medtem ko veter (Kaja Grčar) s svojim piha-
njem pomaga, da je narava spet lepa in čista narava ter pomlad še prijetnejša, prijazna miška, ki bi rada osrečila svojega prijatelja povhka, zaman prosi za pomoč svoje gozdne prijatelje, čim prej bi namreč rada našla zobozdravnika detla, ki bi pol-hcu pomagal pozdraviti zob. Med pesmicami o posameznih živalih, plesanjem in hvalisanjem, kdo je boljši - tudi medved bi rad zmagal - miška najde detla, ki popravi polhov zob. Komisija, ki jo vodi pametna sova (Helena Štih), ne bo poslušala prijavljenih živali, ki se hvalisajo vsak s svojim znanjem, ampak bo kar brez tekmovanja razglasila zmagovalca. Zmagovalka poletnega pevskega festivala je miška, ki je s svojo srčnostjo pomagala prijatelju polhku, ki ni več nesrečen. Bolj ali manj zadovoljne živali z zmagovalko niso najbolj zadovoljne. Kljub temu vedo, da sta prijateljstvo in pomoč tudi med živalmi najpomembnejša. Ob koncu skupaj zapojejo pesem o prijateljstvu in so deležne navdušenega aplavza tako mlajšega kot starejšega občinstva. Tudi s predstavo Nesrečni polhec, za katero je za sceno, kostume in režijo poskrbel Mihael Starbek, za razsvetljavo Pavle Orehek, vodja predstave pa je bil Stojan Ivanšek, postavljeno v 102. letu obstoja Kulturnega društva Jožef Virk, se nadaljuje skrb za prihodnost ljubiteljskega gledališča v Dobu. Mladi igralci, ki se bodo predstavili tudi v okviru otroškega abonmaja, so s svojo igro, pesmicami in plesom navdušili ter dokazali, da v Dobu raste nova generacija igralcev in ljubiteljev gledališča, tako da se za kulturo v Dobu ni bati. Čestitamo!
Vera Vojska
tj 1
VERA TERSTENJAK

WC -V \
Nastajanje, 2007, olje na platnu, 100 cm x 100 cm
V četrtek, 6. marca 2008, ob 19. uri,
odpiramo
v Galeriji Krka Ljubljana, na Dunajski cesti 65, novo razstavo. Vas in Vaše prijatelje toplo vabimo, da se nam pridružite.
Glasbeni utrinek: skupina Luka Brajnik
Razstava bo na ogled do vključno 8. aprila 2008.
Ida Rebula se predstavlja v Sežani
Domžalska ljubiteljska slikarka Ida Rebula je v Kosovelovem domu v Sežani pripravila dolgo pričakovano samostojno razstavo, ki obsega štirideset slik iz njenega tridesetletnega ustvarjalnega obdobja. Svečana otvoritev je potekala 18. februarja 2008.
Idin motivni svet upodobitev se vrti okoli narave, do katere ima posebno intimen odnos in ji nudi mnoge izpovedne motive. Pri upodabljanju slovenske krajine se zrcalijo tudi njena videnja na bližnjo okolico in kraje, ki jih je obiskala in doživela in so se ji vtisnili v spomin. Od haloških gričev do sprehodov po ljubljanskih ulicah, do kraške pokrajine, za ka-
tero pravi, da ji je s svojim značilnim pokrajinskim obličjem motivno zelo blizu, in do zadnjih del z motivi iz Arboretuma Volčji Potok - vselej avtorici odlično uspeva snovati vsako sliko na tak način, da jo gledalci sprejemamo kot celoto in v nas sproža vizualno ugodje. V zadnjih delih je Ida Rebula našla novo izraznost, višjo stopnjo
umetniškega ustvarjanja. V njenem ekspresivno naglašenem podajanju barve in v izredno impulzivni potezi lahko razberemo kanček abstraktnosti, saj opazovane konture oblik v naravi razgrajuje v trepet barvnih lis, v utrip notranjega doživljanja psihe. V zadnjih delih ne moremo zanikati večje sproščenosti, barvne živahnosti in večjega poudarka na sami izraznosti slike, pri tem pa je bistveno tudi novo preizkušanje likovne tehnike, saj pri nanašanju barve uporablja lopatico za plo-skovit, skoraj voluminozni učinek slikovne celote. Sedaj se ne ukvarja več toliko s podrobnostmi v naravi, temveč so pomembni le posamezni poudarki, seveda v nameri ujeti dušo in smisel trenutka v naravi.
Razstava bo odprta do 8. marca 2008, v Mali galeriji Mira Kranjca, v Kosovelovem domu v Seža-
Katarina Rus Krušelj
stran
17
KULTURA
V Domžalah smo dobili novo folklorno skupino
Na področju Občine Domžale je že nekaj let opaženo uspešno delovanje otroške folklorne skupine, ki jo vodi Boža Bauer, obenem pa je tudi že osem let zelo dejavno članstvo Društva narodnih noš pod vodstvom Olge Pavlin. Zato ni nič nenavadnega, da se je tu že pred časom pojavila želja po odrasli folklorni skupini, še posebej zato, ker občani priznavajo pomembnost ljudskega izročila in ker so tudi občinski možje ustanovitev odrasle folklorne skupine pričakovali.
Po daljšem oklevanju sta se na pobudo nekaterih članov Društva narodnih noš Boža Bauer in Betka Kralj jeseni 2007 lotili ustanavljanja odrasle folklorne skupine, ki bi delovala v Domžalah. Vneto sta iskali primeren prostor za vaje, umetniškega vodjo in korepetitorje. Največ razumevanja je pokazal Tone Košenina, predsednik
Kulturnega društva Groblje, ki je bil za plesne vaje pripravljen ponuditi v uporabo dvorano Kulturnega doma Groblje. Strokovno vodstvo v društvu je bila pripravljena sprejeti Ne-venka Unk-Hribovšek, v sodelovanje pa je privolil tudi harmonikar Robert Juvan.
Tako opremljeni in opogumljeni bodoči plesalci so se v velikem številu odzvali povabilu na prvi sestanek (odzvalo se je 50 povabljencev), ki so 1. oktobra 2007 v prostorih Kulturnega društva Groblje ustanovili Folklorno skupino Groblje. Od takrat se vaj, ki potekajo enkrat tedensko po dve strnjeni uri, redno udeležuje nekaj manj kot trideset plesalk in plesalcev. Ob vajah, ki so namenjene spoznavanju plesnega izročila in zabavnemu druženju, so ob koncu leta 2007 na novoletno zabavo v svojo družbo povabili prijatelje so-
sednje, prav tako novoustanovljene, folklorne skupine iz Trzina. Kaj skupina želi doseči? Najprej si člani želijo, da bi pripravili odrsko postavitev gorenjskih plesov, kar je logično, če pomislimo, da je večina plesalcev članov Društva narodnih noš in že imajo lastno »gorenjsko narodno nošo« in da se vse skupaj dogaja na Gorenjskem. Najprej si torej želijo vaj in kratkih nastopov, kasneje pa morda še česa drugega, kar bo obogatilo njihov vsakdan in vsakdan ljudi, ki bodo njihovo delo spremljali.
Nevenka Unk Hribovšek
Super mami na obisku v šolski knjižnici
V šolski knjižnici OŠ Rodica smo se imeli 29. januarja zelo prijetno. Pogovarjali smo se s Karolino Vr-tačnik, avtorico knjige Super mami z napako. Knjiga je izšla pri založbi Otroci (2007).
Kako se je vse skupaj začelo? Neko šolsko dopoldne mi je z nasmehom na obrazu nasproti prišla kolegica Sonja in v rokah stiskala nekaj belega, z zanimivo sliko: ženska noga v čevljih z visokimi petami, prekrita z rdečim nageljnom, spodaj zelena skodelica kave, poleg pa plastična račka s tremi malimi račkami in napis Super MAMI z napako. Knjigo, seveda. In potem je sledilo moje (pričakovano) vprašanje: »Sonja, kaj tako lepega se je zgodilo, da vsa žariš?« »Od Maše mami je napisala knjigo in omenja tudi našo šolo in takooooooo-oo smešna je.«
»Zanimivo, to bi bilo pa krasno, če bi jo prišla predstavit, kaj misliš?« Ravnateljica me je nekega jutra povabila v svojo pisarno, kjer je že sedela gospa Karolina. Določile smo datum, malo premišljale, kako naj uskladimo bližnji porod njenega otroka ... in priprave so stekle.
Zvečer sem prinesla knjigo domov. Prebrala sem jo na dušek. Zraven pa sem se tako krohotala, kot že dolgo ne. Ob knjigi že dolgo ne. Kako sploh lahko mama (mlada) s tremi otroci in enim v pričakovanju najde čas za pisanje? Od kje ta zdravi optimizem, humor, ki preveva celo knjigo? Združiti poklic mame s poklicem pisateljice, novinarke - se to sploh da?
Na vprašanja gospa Karolina odgovarja: »Čas za pisanje si kar vzamem, saj imamo jasno določene naloge in obveznosti v naši družini. Optimizma sem se priučila z otroci.« Kdo je Karolina Vrtačnik? Sama pravi: »Na Vir sem priseljena, od kod sem doma, težko opredelim, saj sem
bila pravi potujoči otrok, pa čeprav nisem odraščala v oficirski družini. Starši so Savinjčani, jaz pa sem tam živela le nekaj let, preden sem zaradi šolanja odšla od doma, in sem še najbolj doma kar tam, kjer imam srce - torej kjer je moja družina in me lokacija resnično ne obremenjuje.« Pogovarjali sva se slabo uro in se dotaknili vsega po malem. Knjige. Vzgoje otrok. Vrednot. Življenja pravzaprav. In tudi nevšečnosti, ki nam jih življenje vsakodnevno pošilja na našo pot.
»No, torej, kot že rečeno se ne šminkam, ne friziram, ne ... rada bi bila popolna. Saj veš, neke vrste superma-mi! Zato z otroki pečem piškote, ki so nemogočih oblik in vedno malce zažgani, pa hčeri šivam obleke, ki jih potem skrijem, ker so njej najlepše na svetu, jaz pa vem, da v njih ne sme med ljudi. In se sprašujem, zakaj je zloščena steklokeramična plošča bolj cenjena kot dober intervju? Zakaj je tako pomembno, da so fuge v kopalnici snežno bele, ni pa pomembno, da znam v nekaj minutah napisati govor?« (str. 17-18)
Prijeten večer se je naredil. Kot da bi bila že pomlad. Dišeča. Sončna. Ki vabi. V življenje.
Pa saj je pravzaprav bil pomladni večer. Gospa Karolina je prinesla pomlad k nam. S čim? S tem, da nam je pokazala, da super mamice še obstajajo. Take optimistične. Take, ki vedo, da je družina pomembna. In da je pomembno tudi to, da se mama uresniči tudi na poklicnem področju, tako je sama zadovoljna in takrat lahko daje družini dom, varnost, spreje-tost, spontanost, ljubezen in srečo. Ko bi jih bilo več takih super mamic (pa čeprav z napako, saj kdo jih pa nima?).
Če si želite podariti nekaj lepega, preberite knjigo.
Sabina Burkeljca
FKVK Mavrica
Filmski večer v Radomljah
Radomeljska dvorana je 25. januarja za uro in pol spet postala kinodvo-rana, ki so jo obiskovalci napolnili skoraj do zadnjega sedeža; tako kot pred desetletij, ko je bil ogled filmskih predstav ena od redkih oblik razvedrila naših krajanov, ko so živeli od nedelje do nedelje, da so se lahko s kolesi odpeljali v Domžale, Mengeš, Radomlje ali Jarše, kjer so filme predvajali brez zaustavitve za menjanje filmskih kolutov. Foto kino klub Mavrica je s svojim delom začel ravno v zlatih letih dvoranskega filma, ko je bil film poleg radia edina vez z belim svetom in so se John Wayne, Humphrey Bogart, Marilyn Monroe in druge holywood-ske lepotice sprehajali po širokih platnih naših dvoran. Klub je začel s snemanjem dogodkov v občini in kratkih igranih burlesk. Cilj članov kluba pa je bil, da se preskusijo v umetniški izpovedi in da dogodke iztrgajo pozabi in jih v družbeni spomin zapišejo s času primerno tehnologijo. Klub ima na zaprašenih kolutih okoli 500 dogodkov iz zadnjih petinštiridesetih let. Mavričani arhiv počasi urejajo in ga presnemavajo na sodobne nosilce zvoka in slike. Obiskovalci so si najprej ogledali
prvi del radomeljske kulturne kronike iz leta 2007: proslava na Rudniku, Prešernova proslava, razstavo slik LD Senožeti Ženski akt, prireditev Turističnega društva Radomlje, Nocoj je pa en lep večer, razstavo Marine Lenček - Sem ljubezen in razstavo FKVK Mavrica - Bogastvo naše dediščine.
Nato je sledil igrani film Polnočna gosta, v katerem so zaigrali pokojni Stane Maselj, Janez Hafner in Miha Kavčič.
Izvrstno so gledalci sprejeli tudi Cekin bi dal, mojstrski portret o pokojnem slikarju Poldetu Miheliču. Kako hitro včerajšnji dogodek postane zgodovina kraja, je prikazal film o otvoritvi krožišča v Radomljah. Drugi del radomeljske kulturne kronike 2007 so nadaljevali dogodki: obisk iz Enigerlocha, muzikal Mamma mia, počitniški foto krožek FKVK Mavrica in razstava del LD Senožeti. Izjemno učinkovito in dinamično filmsko miniaturo je prispeval Toni Müler s filmom ART. Božično-novoletno vzdušje sta predstavila Blagoslov konjev na Sv. Štefana dan v Volčjem potoku in filmski oris novoletno okrašene Ljubljane.
Igor Lipovšek
Fotografska razstava Lumen v Radomljah
Igra svetlobe
Osrednja fotografska prireditev lani v Sloveniji je bila LUMEN SVETLOBA, ki sta jo organizirala Fotografska zveza Slovenije in Foto klub Anton Ažbe iz Škofje Loke.
Zaradi tesnega sodelovanja s škofjeloškim klubom je bilo Mavrici omogočeno, da je 28. januarja lahko pripravila projekcijo najboljših digitalnih fotografij in diapozitivov v Ko-drovi dvorani v Radomljah, ki je bila za tovrstno razstavo kar premajhna. Izjemno bogat fotografski večer je s svojo navzočnostjo pozdravil tudi Simon Slapar, predsednik Fotografske zveze Slovenije.
Natečaj Lumen je tekmovalnega značaja in se ga je udeležilo prek 500 fotografov iz natančno 50-ih držav. Svečana projekcija izbranih in nagrajenih fotografij je bila 28. decembra 2007 v
Škofji Loki, prva ponovitev pa mesec kasneje v Radomljah. V ocenjevalni komisiji oziroma žiriji razstave je bil ob Avstrijcu Erichu Nauschnigu in Dragu Kuraltu tudi Janez Kosmač, kar pomeni veliko priznanje ne le njemu, ampak tudi klubu Mavrica.
Igor Lipovšek
? «nedrinrodni r-ciiogijCM; mlo>n Lofej LUMEKJflfiT
EMA 2008
Alenko Gotar nasledila Rebeka Dremelj
Alenka Gotar, lanskoletna predstavnica Slovenije na Evrovizi-ji, sicer pa Domžalčanka in ena tistih pevk z veliko začetnico, je dobila svojo naslednico. Pevko, kolegico, celo več - prijateljico, za katero je navijala od samega začetka, kot je povedala sama in ki jo je tudi vzpodbudila, da se s svojo pesmijo prijavi na Emo 2008. Govora je o Rebeki Dremelj, ki je trenutno zvezdnica slovenske glasbene estrade tako in drugače.
Letošnja Ema je bila vsekakor zanimiva, pestra, ena »čistejših«, ko govorimo o kuhinji in zelo mešana, ko govorimo o nastopajočih in pesmih, ki so jih predstavili. Resnično je komisija letos v polfinale poslala širok, predvsem pa pester izbor glasbenikov in pesmi vseh zvrsti. Med drugimi se je v polfinalnem, in po izboru gledalcev tudi finalnem, izboru pokazala še druga trenutno pevsko poznana estradnica iz Domžal - Eva Černe, ki je s pesmijo Dovolj veljala za najmočnejši vo-
kal finalnega večera, na koncu pa zasedla 5. mesto.
Vsekakor je bilo zanimivo superfinale, ko je bila Slovenija razdeljena na dva tabora. Nekateri so navijali za Rebeko (razlogi so bili različni, ne le za njeno pesem, pač pa tudi proti njenemu nasprotniku) spet drugi pa za Lango in njihovo pesmijo Za svobodo divjega srca. Vrag naj vzame je pela Rebeka in res se je zgodilo - »vrag je vzel« nasprotnika ter Rebeko poslal v Beograd, kjer bo maja, najprej v polfi-nalu, če ji bo Evropa naklonjena, pa še v finalu, zastopala naše barve. Sicer pa se je zadnji večer dvakrat publiki predstavila tudi Alenka, ki je najprej zapela svojo zmagovalno pesem lanskega leta, nato pa se na koncu predstavila še s pesmijo Petra Graša - Idi oz. Pojdi, kot je zapela Gotarjeva.
Mateja A. Kegel
Govorica preprostih stvari
Sonce - »vroča zvezda človeških dni«
Pri mnogih ljudstvih velja sonce za simbol in razodetje božanstva. Nesmrtno je; čeprav vsak večer zatone v kraljestvo mrtvih, zjutraj vnovič vzide. Razdaja svetlobo, toploto in življenje. Njegovi žarki omogočajo, da stvari okoli nas postanejo vidne. Zato se primerja s pravičnostjo. »Sonce pravičnosti« je tudi eno od imen za Mesijo (prim. Mal 3,20). Ima pa tudi svojo negativno stran: prinaša sušo in z njo smrt in uničenje. »Bog je rekel: 'Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo za znamenja za čase, dneve in leta! (...) Naredil je dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde« (1 Mz 1,14sl.). V svetopisemskem poročilu o stvarjenju zasledimo navidezno neskladnost, saj Bog ustvari svetlobo prvi, nebesne luči pa šele četrti dan. Morda gre za namerno zapostavljanje sonca, meseca in zvezd, ker so nebesna telesa pri narodih okoli Izraelcev veljala za božanstva. Zato pisec niti ne zapiše besed za sonce in mesec, temveč govori le o »večji« in »manjši« luči. Pomembno je, da jih je ustvaril edini Bog, jih postavil na njihova mesta in jim odredil naloge. Podobno sporočilo prinaša 104. psalm, ki opisuje veliko delo stvarjenja in poudarja, da pred stvarstvom in nad njim stoji Bog. »Naredil si luno, da določa letne čase; sonce ve za svoj zahod« (104,19). S tem psalmist preprečuje poskuse svojih sodobnikov, da bi nebesnim telesom izkazovali obredno češčenje.
Če na starokrščanskih nagrobnikih (epitafih) najdemo naslikano sonce (lat. Sol, gr. Helios) z žarki, ne gre za malikovanje. Predstavlja Kristusa, »sonce pravičnosti« in »luč sveta«, ki sveti človeku potem, ko mu ugasnejo vse luči tega sveta. V kasnejši krščanski umetnosti se pojavlja sonce le še v podrejenih vlogah, npr. pri uprizoritvah Jezusovega križanja, kjer v žalosti zagrinja obraz in ne daje več svetlobe.
Evangelist Luka poroča: »Okrog šeste ure se je stemnilo po vsej deželi do devete ure, ker sonce ni dajalo svetlobe« (Lk 23,44). Sončna ploskev se pojavlja tudi kot žarni krog (svetniški sij, nimb) nad glavo Boga in mnogih svetnikov. V vatikanskih podzemskih votlinah nam pokažejo Kristusa sredi žarnega venca na sončnem vozu. Upodobitev smemo razumeti kot izpoved vere v njegovo vstajenje. Romanska umetnost pa je v liku sonca rada upodabljala Kristusa kot »vladarja časov« (Chronokrator): sonce odmerja dneve in letne čase, Kristus pa je gospodar časov. Ko duhovnik pri velikonočni vigiliji okrasi velikonočno svečo, govori: »Kristus včeraj in danes, začetek in konec, alfa in omega, njegovi so časi in vekovi, njemu slava in oblast vekomaj. Amen.« Dva svetnika upodabljajo z žarečim soncem na prsih: Sv. Tomaža Akvin-skega in Sv. Vincenca Ferrerja. Sv. Tomaž si še posebej zasluži ta simbol, saj kot cerkveni učitelj že skoraj osemsto let razsvetljuje Cerkev s svojo modrostjo in učenostjo. Ena od mnogih prelepih pesmi Gregorja Strniše, ki jih je uglasbil Boris Kovačič, takole opeva »kralja vseh živih reči«:
Dober dan, sonce, zmeraj vrneš se k nam, sonce,
in preženeš temo noči, toplo luč deliš dan za dnem, vsem ljudem.
Boljše si, sonce, bolj pravično od nas, sonce,
nikdar nisi bilo sodnik, siješ vsem ljudem brez razlik.
Še takrat, sonce, ko okoli nas noč je, ve vse, kar živi, da nas ne zapustiš. Dober dan, sonce, kralj vseh živih reči, sonce, vroča zvezda človeških dni, sij na najino skupno pot.
Bogdan Dolenc
Dunaj pozimi likovno ne spi
Tudi to zimo si ljubitelji in poznavalci likovne umetnosti na Dunaju lahko ogledajo številne kvalitetne in obsežne razstave. Likovno društvo Senožeti iz Radomelj že nekaj let redno organizira vodene avtobusne izlete v avstrijsko prestolnico. Tako so zagnane članice s svojim mentorjem decembra iz obsežne dunajske ponudbe izbrale ogled treh obsežnih razstav.
Petkovo dopoldne se je začelo z obiskom razstave Dunaj-Pariz; van Gogh, Cezanne in avstrijska moderna 1880-1960 v prostorih Spodnjega belvederja in Oranžerije. Zelo obsežna razstava, ki je presenetila predvsem s kvalitetnim izborom del, je hkrati oznanila tudi rojstvo novega razstavišča v prestižnem delu Dunaja, saj so bili prostori Spodnjega belve-derja po letih neuporabe tokrat prvič namenjeni tako velikemu likovnemu dogodku. V prostorih, ki so še dišali po svežem oplesku, smo bili priča zanimivemu soočenju del, ki so nastala v dveh različno čutečih in utripajočih umetniških centrih prejšnjega stoletja. Pot decembrskega obiska se je nadaljevala v galeriji Kunstforum Bank Austria v središču mesta, kjer so bila razstavljena dela belgijskih simboli-stov. Razstava Sfingin poljub nam je ponudila vpogled v zanimivo likovno dogajanje s konca 19. stoletja. Simbolizem je bila likovna smer, ki je časovno sovpadala z impresionizmom in postimpresionizmom, vendar so bila likovna hotenja njenih akterjev v globokem nasprotju z realističnim in do neke mere objektivnim dojemanjem sveta, kot so ga zagovarjali prvi. V simbolističnem slikarstvu, ki predstavlja nadaljevanje romantične estetike, se prepletajo podobe posameznikovega globoko ponotranjenega doživljanja sveta z jezikom simbolov, ki so lahko obče razumljivi ali osebno predelani. Ta, za razvoj moderne umetnosti pomembna likovna smer, ki pa jo je ravno estetika visokega modernizma pahnila v leta pozabe in prezira, je imela plodna tla v Belgiji, deželi številnih nasprotij in potlačenih frustracij. Zadnja desetletja so ponovno bolj naklonjena tej sicer likovno konzervativni, a vsebinsko zanimivi smeri, vendar so pregledi, kot je bil ta v Kunstforumu, še vedno relativno redki in zato toliko bolj dragoceni. Toda najlepše likovno doživetje je bilo prihranjeno za konec. V muzeju Albertina, tej častitljivi stari ustanovi, ki smo jo desetletja dolgo poznali predvsem po najobsežnejši zbirki gra-
fičnih del, so se v letih po temeljiti obnovi odločili razširiti svojo dejavnost in tako zadnja leta organizirajo obsežne monografske razstave slikarjev 20. stoletja ter skrbijo za redne odkupe modernih in sodobnih likovnih del. Tako morda ni presenetljivo, da so
konec preteklega leta dobili v dar eno najkvalitetnejših privatnih likovnih zbirk in jo v lastno veliko zadovoljstvo, in seveda veselje obiskovalcev, septembra preteklega leta predstavili v svojih prostorih. Pod neinventivnim naslovom Od Moneta do Picassa se skriva izjemno zanimiva razstava likovnih del, ki jih je dolga desetletja skrbno zbiral g. Batliner, pravnik in podjetnik iz Liechensteina, in so bila prav toliko časa na ogled le v prostorih njegovega domovanja in podjetja. V Albertini je sedaj na ogled tristo slik, ki časovno daleč presegajo okvirje naslova razstave - celota je pravzaprav lepo zaokrožen prikaz likovnih snovanj v 20. stoletju, ki se zaključi z deli Marka Rothka in Francisa Bacona iz poznih petdesetih let. Zasebna zbirka g. Batlinerja je umetniški dragulj, ki bi si ga v svoji lasti želel vsak ambi-cioznejši muzej na svetu, Albertina pa je z njegovim lastništvom postala ena najpomembnejših umetniških ustanov v Evropi. Ob tej osrednji razstavi smo si v njenih prostorih ogledali še dela sodobne umetnosti (odkupe zadnjih let) in razstavo velikih aktov Karla Appela, umetnika, ki je svojo afirmacijo doživel v okviru delovanja skupine Cobra v letih neposredno po 2. svetovni vojni.
Obe razstavi sta le še dopolnili likovnih užitkov poln decembrski dan na Dunaju.
Janez Zalaznik
■
PISMA BRALCEV
stran
18
pisma bralcev
Domžalske prostorske sramote
Obstajajo različne ravni branja prostora, obstajajo tudi različni nivoji novinarskega pisanja ... Zakaj se sploh odzvati na članek o domžalskih prostorskih sramotah iz časopisa Domžur-nal, avtorja Matjaža Brojana in odgovornega urednika Romana Končarja? Gotovo ne zato, ker bi hotel spreminjati uredniško politiko Romana Končarja; niti zato, ker bi hotel spreminjati takšno miselnost v glavah nekaterih Domžalčanov, še najmanj pa, ker bi se hotel spuščati v turobno, majhno, zakrnelo senzibilnost Matjaža Brojana, neskončno ogroženo od povsem nedolžne sodobne stavbe. Težko je slediti vsej tej zmedi osebnih čustvenih prizadetosti ob njegovem pogledu na še nedokončan objekt. Vidi se, da je velik mojster likovnega vrednotenja, ko v vsej svoji neizobraženosti in majhnosti monopo-lizira krajevno senzibilnost. Zdi se mi korektno, da ob tako surovem napadu podam par besed še na stran arhitekta. Objekt, ki je tarča blatenja, je relativno ambiciozno zastavljen, v prostor uvaja sodobno govorico, kar odpira krajevno senzibilnost in bogati likovno raznolikost mestnih ulic. Ulice so javni prostor in so namenjene združevanju in srečevanju različnih ljudi, okusov, programov itd., kar dela mesto odprto in vitalno. Treba je prepoznati arhitektov napor po osvoboditvi prostora od utrujene, razpadajoče kvazivaške predmestne tipologije, ko ni podlegel lagodnemu vseobčemu recikliranju lete, temveč je pravilno upošteval stavbo secesijskega Kulturnega doma ter nanjo odreagiral s konsistentnim, slogovno osredotočenim objektom; svobodna odločitev za morebitno barvo fasade, strukturo oz. material pa je osnovna pravica arhitekta in investitorja in ne more biti predpisana s prostorskimi akti ali smernicami. Glede velikosti in višine novega objekta, ki tudi straši po kraju. Investitorjeva pravica in tudi vloga pri razvoju prostora je, da stremi k čim večji izkoriščenosti parcele, naloga arhitek-
ta in prostorskih aktov je, da morajo pri tem obdržati uporabne in estetske kvalitete. Center Domžal je razvojno paraliziran, ker večinski delež prostora zasedajo naselja enodružinskih hiš, kar pomeni veliko potrato prostora, časa in energije (večje komunikacijske poti, nezmožnost javnega transporta zaradi razpršenosti uporabnikov, s tem večja uporaba osebnih vozil, večje ogrevalne površine stanovanj, summa summarum: večja onesnaženost kraja), ki podpira izključno spalno funkcijo družbe. Kompaktnost oz. zgoščevanje mest je eden pomembnejših parametrov prostorskih strategij trajnostnega razvoja mest.
Mentaliteta slovenskih krajev, ki na splošno trpi za urbanim primanjkljajem, je neprebojno omračena z ruralni-mi nostalgijami in pri tem vsesplošno paralizirana za objektiven in sproščen odnos do sedanjosti in razvoja. Če bi začeli že s civiliziranim vrednotenjem arhitekture v javnih občilih, bi kulturno substanco družbe prežemalo za odtenek manj pesimizma.
Miha Volgemut, arhitekt
Zakon o graditvi objektov - pogled z druge strani
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B), ki je začel veljati 15. januarja letos, uporabljati pa se bo začel s 1. aprilom, je v primerjavi z do sedaj veljavnim zakonom iz leta 2002 nedvomno prinesel precej sprememb in s tem poenostavitev postopkov pri pridobivanju upravnih dovoljenj in graditvi objektov. Prejšnji zakon je bil nedorečen, na njegovi podlagi uzakonjen Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji pa zapleten ter za projektante birokratsko zavezujoč, saj je narekoval ogromno nepotrebnega prepisovanja določb, ki so izhajale iz lokacijskih informacij, večkratnega ponavljanja istih navedb in podatkov v raznih poročilih, nekoristnega izpolnjevanja tabel in kopiranja dokazne dokumentacije, ki je sicer iz uradnih evidenc dostopna vsem upravnim organom. Vse to je dušilo ustvarjalnost projektantov, ki so zato manj napora namenili strokovnim tehničnim rešitvam, čeprav so le-te glavni smisel dobrega projekta in se odražajo v kvalitetni gradnji. Posledično je to podaljševalo roke za izdelavo projektne dokumentacije in zviševalo stroške
Nagrajuje Honda Ambrož
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe Litera: Zvonka Slapar, Rafolče 31, 1125 Lukovica; Francka Trobec, Vesel ulica 1/b, 1234 Mengeš; Dušan Vrtačnik, Krožna pot 31, 1230 Prelog; Janez Jereb, Ljubljanska 106, 1230 Domžale; Pavla Kokalj, Nova ulica 1, 1230 Domžale; Tatjana Slabanja, Kajuhova pot 1, 1241 Kamnik; Jože Horvat, Rojska 27, 1230 Domžale; Petra Urankar, Maklenovec 3, 1225 Lukovica; Ani Štamcar, Savska 55, 1230 Domžale; Dušanka Kramberger, Vir, Robova 12, 1230 Domžale, Marta Koderman, Miklošičeva 1e, 1230 Domžale. Čestitamo!
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož, in sicer:
nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami .
Pravilne rešitve pričakujemo do 14. novembra na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
njene izdelave, kar je najbolj občutil investitor. Čas, ki je bil potreben od investitorjevega naročila projektne dokumentacije do pridobitve gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju vrstnega reda pridobivanja vseh strokovnih podlag, projektnih pogojev in soglasij, ni bil za manj zahteven objekt krajši od pol leta. Če pa je bilo za gradnjo potrebno na primer pridobiti še okolje-varstveno soglasje Urada za vode, se je postopek podaljšal še za najmanj dva meseca.
Ko med seboj primerjam vse štiri zakone o graditvi objektov, ki sem jih uporabljal pri svojem tehničnem poklicu po letu 1971, lahko ocenim, da je bil čas dvostopenjskega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja v vseh ozirih boljši, saj se je umestitev objekta v prostor preverjala in določala v fazi izdelave lokacijske dokumentacije, izdelane pri pooblaščenem urbanistu, projektiranje pa je bila le tehnična kategorija izpolnjevanja lokacijskih zahtev, določenih v lokacijskem dovoljenju. Z novo zakonodajo, ki je vpeljala enostopenjsko gradbeno dovoljenje, se je proces pridobivanja gradbenega dovoljenja kljub všečnim obljubam takratnega ministra o krajših rokih zapletel in podaljšal, projektna dokumentacija pa največkrat zaradi zahtev upravne enote po nenehnih popravkih zlepa ni bila popolna. Nezadovoljni so bili investitorji, projektanti in tudi upravni delavci.
Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGO1-UPB1 bo zaradi poenostavljene vsebine projektne dokumentacije in zmanjševanja števila zahtevanih soglasij prinesla izboljšave samo v primeru, če bo izpolnjeno naslednje:
-	da bodo boljši tudi podzakonski predpisi, predvsem pravilnik, ki bo določal vsebine projektne dokumentacije;
-	da bodo občinske službe za okolje in prostor sposobne in pripravljene projektantom posredovati uporabne in celovite podatke o veljavnih prostorskih načrtih, ki pa bodo morali biti tudi kakovostnejši;
-	da bodo upravni referenti primerno usposobljeni in pripravljeni posredovati stranki vse potrebne zahteve k popolni vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja;
-	da si bodo projektanti po svoji strokovni usposobljenosti prizadevali izdelati kar najbolj popolno projektno dokumentacijo.
Zavedati se moramo, da se bo odgovornost, ki jo zakon nalaga, projektantu začela s pripravo na projektiranje, nadaljevala med gradnjo objekta in končala z izjavo pri zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, da je objekt zgrajen po vseh predpisih in v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako odgovornost pa novi Zakon o graditvi objektov materialno in kazensko sankcionira.
Jože Nemec
Dolge vrste v ZD Domžale
Danes, 11. februarja 2008 zjutraj, sem ponovno morala v laboratorij Zdravstvenega doma Domžale. Zaradi zdravljenja s pulzi Endoksana moram namreč vsak mesec enkrat kontrolirati hemogram. Pred laboratorij sem prišla ob 8.15. V zaprtem prostoru pred laboratorijem je ob mojem prihodu stalo vsaj 30 ljudi. Dokaz, da je na pohodu veliko bakterij in virusov. Vrsta za vpis je bila zelo dolga. Razmišljala
sem, ali naj čakam ali se vrnem malo kasneje, ko sem opazila, da se število bolnikov pred laboratorijem samo še veča. Postavila sem se v vrsto in čez čas poprosila gospo za mano, če odda še mojo izkaznico, sama pa sem se odločila čakati v avli, kjer je bilo dosti manj ljudi in dosti več zraka. Zaradi nekajmesečnega zdravljenja z Endo-ksanom in Medrolom imam namreč oslabljen imunski sistem in zdravniki v ljubljanskem Kliničnem centru so mi strogo zabičali, da se moram izogibati zaprtih javnih površin, še posebej, če se v njih zadržuje veliko ljudi. Tega, da so zame najbolj »nevarna« srečanja z bolnimi, najverjetneje ni potrebno posebej poudarjati. Kakorkoli že, do trenutka, ko je gospa oddala mojo kartico, je minilo skoraj 45 minut, potem pa še okoli 20 minut do takrat, ko je bila gospa za mano klicana v laboratorij. Toda jaz še vedno nisem bila klicana. Imela sem vsega dovolj, odšla sem domov in se vrnila nazaj nekaj čez četrto uro popoldan, ko je bilo na srečo pred laboratorijem dosti bolj znosno število ljudi. Živim namreč v neposredni bližini zdravstvenega doma in sem si zato to lahko privoščila.
Seveda se v gneči pred laboratorijem tokrat nisem znašla prvič. Ni bilo prvič, ko so skupaj z mano v dolgi vrsti stale nosečnice, mamice z majhnimi otroki, pa tudi starejši občani z berglami. Stojijo v vrsti in čakajo, niti usesti se ne morejo, dokler ne oddajo kartice, ker v tem primeru ne bi nikoli prišli na vrsto.
Jasno mi je, da se takšnim množicam bolnih tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, verjamem tudi, da se zaposleni v laboratoriji trudijo delati najhitreje, čudim pa se, zakaj se vsemu temu navkljub še niso pojavile številke, ki bi namesto bolnika »čakale« v vrsti, bolnik pa bi se za ta čas usedel, odšel na svež zrak, ... V kar nekaj laboratorijih v Ljubljani je to že redna praksa. Ko prideš v laboratorij, si v čakalnici odtrgaš zaporedno številko tvojega prihoda in potem čakaš, da se na zaslonu pojavi tvoja številka. Takrat se najprej vpišeš in kmalu zatem tudi odideš v laboratorij, kjer opraviš potrebno. Sočasno s tem bi pričakovala pred laboratorijem tudi velik napis o tem, da imajo nosečnice in majhni otroci prednost pred ostalimi. V Kanadi je nekaj normalnega, da nosečnicam avtobus ustavi kjerkoli nosečnica želi, tudi tam kjer ni postaja, v Domžalah pa se zdi čisto v redu, da nosečnica skupaj z ostalimi stoji v vrsti. Verjamem, da bi se ostali pacienti zaradi tega najprej zgražali, saj so sedaj navajeni drugače in nihče ne mara iti iz boljšega na slabše, toda prepričana sem, da bi se kmalu na to privadili, saj je takšna prednost že dolgo časa običaj v marsikateri zdravstveni ustanovi.
Dolgo časa me motijo tudi prepolne čakalnice, še posebej v otroških ambulantah. V marsikateri ambulanti za odrasle se sicer že uvaja predhodno naročanje. Žal pa se ga mnogi pacienti še ne poslužujejo (in to niso samo tisti pacienti, ki pridejo k določenem zdravniku izredno, ker njihov zdravnik ne dela). Gotovo bi naročanje postala bolj redna praksa, če bi naročeni pacienti imeli tudi v resnici prednost pred nenaročenimi pacienti (razen urgentnih sprejemov) in bi bili dejansko sprejeti ob naročeni uri (15 minutni zamik pri tem je seveda dopusten). V otroških ambulantah pa naročanje, razen za redno sistematiko, v Domžalah sploh še ni zaživelo, čemur se prijatelji iz drugih krajev zelo čudijo. Nedopustno je,
da mora bolan otrok čakati več ur v čakalnici in ves ta čas biti še izpostavljen okužbam, ki jih s sabo prinašajo drugi bolni otroci (norice, škrlatinka, rota virus, ... ). Včasih so bili vsaj otroci z najbolj nalezljivimi boleznimi ločeni od ostalih pacientov, sedaj pa čakajo vsi skupaj. Nekateri od njih so prišli samo na kontrolo po zaključku zdravljenja -pridejo torej zdravi, kmalu po vrnitvi domov pa zbolijo za novo boleznijo, ki so jo pridobili v čakalnici zdravstvenega doma. Menim, da je skrajni čas, da se uvede naročanje tudi v otroških ambulantah. Ko ugotoviš, da je otrok zbolel in da je obisk pri zdravniku neizbežen, pokličeš v zdravstveni dom, kjer ti povedo, kdaj lahko prideš. Najbrž v ambulantah za otroke res ni mogoče pričakovati naročanja za več dni naprej, toda naročanje za tekoči dan bi moralo postati normalno, kot je to že v mnogih drugih krajih. Po telefonu bi se pred prihodom lahko naročili tudi pacienti, ki so k določenemu zdravniku preusmerjeni iz drugih ambulant -skupaj z informacijo o tem, da določen zdravnik ne dela, bi bila podana tudi telefonska številka zdravnika, ki ga nadomešča in obvestilo o tem, da se je potrebno naročiti. Zaradi urgentnih in nepredvidenih primerov bi seveda še vedno lahko prišlo do čakanja, gotovo pa v čakalnicah ne bi bilo toliko ljudi, kot jih je sedaj. Zavedam se tudi tega, da zdravniki kar nekaj časa porabijo za telefonske pogovore s pacienti oz. njihovimi straši. Tudi za te klice bi moral biti predviden določen čas, kajti velikokrat lahko informacija, dobljena po telefonu, nadomesti obisk pri zdravniku.
Za konec bi rada poudarila še to, da sem sicer zelo zadovoljna z delom vseh tistih zaposlenih v Zdravstvenem domu Domžale, s katerimi sem se soočila v zadnjih dveh letih. Glede na mojo trenutno bolezen in na to, da imam dva majhna otroka, lahko verjamete, da teh soočenj sploh ni bilo malo. Zadovoljna sem z njihovo strokovnostjo in tudi z njihovim odnosom. V upanju, da bo direktorju čim prej uspelo odpraviti pomanjkljivosti Zdravstvenega doma Domžale, lepo pozdravljam ter želim MIR in DOBRO vsem bralcem Slamnika!
N.P.
»Janša je izgubil stik z realnostjo«, odgovor g. Niku Tičarju
Spoštovani g.Tičar, prav vesel sem, ko ob branju Vašega komentarja na moj zadnji članek v »Pismih bralcev« ugotavljam, da je tudi Vas prepričala sicer do skrajnosti žalostna in nas, državljanov in državljank Slovenije, nevredna ugotovitev, da ima v naši državi realnost lahko več obrazov. Temu, seveda niti slučajno ni tako, realnost ima en sam obraz, le nekateri bi ji na vsak način hoteli, realnosti namreč, kar naprej nadevati »larfo« po svojem okusu in svojih stremljenjih. Pa se bojim, da ne bo šlo. »Larfe« počasi, a zanesljivo padajo že od leta 1991.
In prav realnost bo tista, ki bo v volilnem mesecu tega leta popolnoma nesporno pokazala, kdo od naju ima prav, gospod Tičar.
Občudujem Vašo izredno poučenost, kar zadeva novinarje RTVS; meni nihče izmed njih ni v zadnjem obdobju »pojamral« o kakršnikoli avtokraciji, prav novinarji dnevnopolitične infor-
mativne redakcije pa so si - končno! -sami »izvolili« svoje urednike, kar jim, v času skoraj popolnega obvladovanja »nacionalke« s strani bivših komunistov (ZLSD, zdaj pa SD), pa tudi LDS-a, nikakor ni bilo dano. Leta in leta! Moj namen, ko sem navajal preverljiva dejstva (in ne floskule, kakor počnete to Vi) glede »do skrajnih meja možnega« prignane »negativitete«, ki jo dnevno »bruhajo« v TV-eter uredniki in sodelavci programov, ki jih oddaja PROPLUS (oddaja »Svet« - izrazito; oddaja »24ur« - nekoliko manj izrazito), je bil točno tak, kot sem zapisal: jasno pokazati na popolno neresničnost večine objavljenega in na populistično zavajanje v navedenih oddajah, ki z realnostjo, žal, nima prav veliko skupnega. Nič več in nič manj! Vlada RS - in to je z lahkoto preverljivo - nima nikakršnega, še najmanj pa lastniškega vpliva na RTV Slovenija, ker to pač ni njena televizija. Časi, ko je imela določena politična stranka (ki je morebiti tudi Vam, spoštovani gospod, pomagala v življenju) popoln nadzor nad vsem, kar je RtV Slovenija objavila, so, vsaj upam tako, za večno mimo!
Glede inflacije morebiti samo stavek: Nemčija, dragi gospod Tičar, ni poznala sistema, ki se je imenoval socializem, ali bolje rečeno komunizem, tako da je samo Vaša razlaga pojava inflacije lahko »iz trte izvita«; moja - drži! Slovenija je 4. najboljša država v EU po tveganju revščine in 2. najboljša v evro območju. Preverljivo realno! Zdravstveni sistem je razpadal predvsem v času 12-letne vladavine LDS, trenutna vlada skuša popraviti zamujeno.
O klientelizmu pa, to vedo že vrabčki na vejah, res nima smisla izgubljati besed; samo spomniti se je potrebno na termine UDBA, komunistična partija, ipd., pa je hitro vsem vse strašljivo jasno! Zares! Čisto zares! Če ste Vi, spoštovani gospod Tičar, morebiti imeli že v 70-ih letih prejšnjega stoletja možnost frivolnega potovanja v tujino, je večina smrtnikov takratne SFRJ ni imela; še več: plačevati so morali denarne depozite, da so lahko šli v Italijo ali v Avstrijo po banane za svoje otroke. Ker jih v »svinčeni« SFRJ ni bilo! Vidite, to je pa najbolj kruta realnost. Skupaj s takratno, več kot 2000-odstotno jugoslovansko inflacijo!
In za konec, spoštovani g.Tičar: ne, res ni vsega kriva realnost. Velik del krivde je na komunistični preteklosti (ki je ubogim ljudem dodobra oprala glave, in to je najhuje), katero pa ste, morebiti, »pomagali« krojiti tudi Vi. Navedeno je namreč moč razbrati iz Vašega prispevka. Žalostno. Zares.
Robert Hrovat
Spoštovani gospod župan Toni Dragar,
zahvaljujem se vam za učinkovito posredovanje pri dopolnitvi cestnega križišča v Zgornjih Jaršah. V sredo, 20. februarja 2008 je bilo postavljeno ogledalo. Nevarna nepreglednost je s tem ustrezno odpravljena in promet za kolesarje in voznike avtomobilov, ki prihajajo iz krožne ceste, ni več tvegan.
Iskrena hvala.
Stanko Černetič
Min
GKE&A
iihnju
SLJKA JE SIMBOLIČNA
HONEM civic i s d-vrecspofti MPC ??.1JT.(KK PORABA rtOMQIMRAN NAClW VftfNJE 5.1 . r", iL'UHfj» EMISIJA COZ !35-?2id'>m
•AKCUA ZA HO«M CIVIC: BREZPLAČNI H£DNi SERVISI za 0060 Psr LET. Ali PREVOŽENIH 1OO.OQ0 KILOMETROV
' m —Udi SiH Mil - ' rr- "
POVPRAŠAJTE ZA POSEBNE POGOJE FIN AHE IRAH1A"
iUUM
[RJ HOJUOA AMBR03! HADOMUE Tel.L 011 722 75 34. GSM: 041 390 094
CAR - LINE AMBHOJCO.O.. PrsSWUM 1!. !ZJS KfrJcnilK
THLEL».
i'P vkJt-i KS VVL-&ANKDK0 TW^I1!
iriuOUJV
CDniUtM JERJUIC
JUUSKI UAUjil tsun
JCLEN
4JUVEÜI
OTOK V
FRAHM5U PCtSMEAJI
:Li (KLA DOTEU IX VHUHIIT IJ«i/l
flOLEMLTT
"K"
ukVAhfi
en« r tii'1
NISTIKfl
JUJutA STAK Pi 4L40ANDV
a MERJE IUI UMME EL DHEHE
tEPIHOV HFL
NASA
OtLIHti. VtLHA IJUUUAh
■
jVtflflH t mi OSTANDVHtU "USlHHFv ttSKJ KTTDLDEUI
HAU" JAHjE
H HID
tftuDUCD
c»mim*t mil
PLEZAL PID iTENO
HHITftO CltAh K4VA«|CA
IZLETHliHS lGtKJL hA
EBlOtlU tili«
•MEL*
MLkKEl
Hf, jfRlVW L JI EIV «n MOPIBORA
SKE0IÜEE »»VENSKIH fSEIC
fUHEtl KMaJLt
nwim
«BJtTIK
11 H V "J	MU'
VAJiJC	SKD
vvaJhj,	mimm
i Čelni	viu»i
IvJ Hin t
JEUSHA,
m »oje
IZRAZ VfiLLJi
ItUffTivO
VE £40
Ullttj£
»K! >Aurt
KOlL K*J[Tnh KOVIC
EMPCAKSkl
not WCA
twvno
ZA LASE
PH E MIK ŠIROKA ULICI;
BtEVft REDOV
JJWKBKI 1.00!! hI
Spsrt
SVKAHSHJ (KAflK lir ELhJUU HJOHJlUllESf
Tf^omi AVTDWDB1L
Tnvtrhjr.k
sesut«
IRAKA : \' M MIT« TL OfelKE
IIMI UJKKOKEH
viEEVEK BEETLE
JIVE UM EHE
hllOZEM REZJ1ER
iwrisi
UCFLEtE. NEE ALKE
VlLAÜ
HKMAfl
ueiOF
1SIUA
WJUUI PISATI Li 1JQHN&
n Ii
. -I
MW Hl J-A^MIVU
JUCUlII GLASBE->IH :UF.tlM
KIPJOHlK 1EHV
IHOIVttf
VLU1U
LLINASTO ELiSDH-t JAlCASTi OBLIKE
RR IPO iE-POVHEt
J£ FIATILA HLDLDZA
EYAJV TAVtAR
VntEfhl
«tot
K^EIKItO VOZA
PEHUE PVIHE'I
SLAVNIC ZDRAH
BfiTlinr FVEKD&A HR

PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI
Moč naših sanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o.
Prešernova 12, 1235 Radomlje
Tel.: 01/722-75-34
Fax: 01/722-71-32
E-mail: honda.ambroz@siol.net
www.honda-ambroz.com
DODATNA OPREMA Prodaja e-mail: boris.tomazin@gmail.s
POMGC: AEROMETER-iMkirotr, ITTEN-tmaralti grafik in lUlur (Jchmnts), KA&MdS-Evtopm brat, NARATOR-prlpnvedpvatet, R AIHA-«penu pe»Hs KjMwnslu, ftEVERZ-hrbtn* itwi kpvsnea,	sHjd^tsIJ In violmitt {Jwrt)F TOROJ^iotoji toil]»
stran
19
STAREJSI IN MLAJŠI
Življenje v temi
Aleš Kodra, veteran vojne za Slovenijo, je bil ranjen v trzinski bitki, 27. Junija 1991. Poškodoval ga je topovski izstrelek oklepnega transporterja JLA, ki je zadel vogal hiše, ob
katero je bil razporejen, in se odbil vanj.
Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je bil skoraj pol leta, od tega precej časa v nezavesti. Ob pomoči zdravnikov, bi-oenergetikov in ljubečih svojcev si je opomogel, vendar e ostal invalid prve kategorije - slep. V možganih so mu
ostali še trije delci izstrelka, katerih pa si kirurgi ne upajo odstraniti, ker je velika možnost, da bi s tem stanje le še poslabšali. Redno še obiskuje bioener-getike.
Da je življenje lahko res kruto, je spoznal pred šestimi leti, ko mu je zahrbtna bolezen odvzela ženo Karmen. A ni se predal. Smisel življenja je našel v drobnih stvareh, ki nam jih ponuja življenje. Danes je Aleš v štiriinštiri-desetem letu svojega življenja. Vesel je, da mu starši veliko pomagajo, tudi sestra, predvsem pa njegovi dve hčer-
ki: starejša Anja, ki študira na FDV -smer kulturologija, in mlajša Katja, ki se je rodila komaj dva tedna pred Ale-ševim nesrečnim dogodkom leta 1991. Vsako leto, ga obiščemo vsaj enkrat tudi domžalski veterani vojne za Slovenijo. Sprejme nas z veseljem in ura ali dve mineta mimogrede. Vesel človek, kakršen je Aleš, tudi nas napolni z življenjsko energijo, ki jo izžareva. Sam skuha čaj ali kavo, nalivanje v skodelico mu še ne gre, tudi kuhe kosila se loti s pomočjo svojih deklet. Ker živi v Domžalah tik ob Kamniški Bistrici, si večkrat privošči sprehod po njenih bre-žinah s spremljevalcem, pa tudi sam se je že podal na krajši sprehod. Že daljnega leta 1993, ko je stalno hodil po zdravniških ordinacijah, je bil priča neljubemu dogodku. V čakalnici, ko je s starši čakal, da pride na vrsto, je neko žensko srednjih let zanimalo, kaj mu je. Oče ji razloži, da je bil ranjen v vojni za Slovenijo, ona pa je dejala: »Kakšni vojni, saj pri nas ni bilo nobene vojne ...!« In to le dve leti po osamosvojitvi naše države! Del Aleševega spomina, tistega, ki se nanaša na tragični dogodek in čas po njem, je izbrisan. Kaj se je z njim dogajalo, so mu povedali drugi, ki so ob njem in jim zaupa.
Verjame pa tudi v čas brez vojne. Luč v temi sta njegovi simpatični dekleti, Anja in Katja, na kateri je neizmerno ponosen in z optimizmom zre v prihodnost, kajti kot pravi: »DOBRO, DA JE TAKO, LAHKO BI BILO ŠE
SLABŠE.«
Janez Gregorič
Univerza za tretje življenjsko obdobje - LIPA Domžale
Razstava Vlaste Janžekovič
Vlasta Janžekovič se je rodila leta 1945 v Novem Mestu. Sedaj z družino živi v Domžalah. Ko se je upokojila, se je vključila v delo Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Obiskuje likovni krožek, pomembne naloge opravlja pri izdelavi domžalskih Špelc - Uni-cefovih punčk, s svojimi prirojenimi igralskimi sposobnostmi in humorjem vnaša med nas veselje in članicam Lipe v kuharskih tečajih razodeva skrivnosti starih belokranjskih dobrot.
Vlasta Janžekovič je sodelovala na sedmih Ex Temporah. Svoja dela je razstavljala na osmih skupinskih razstavah likovnega krožka Društva Lipe in na dveh samostojnih razstavah.
Ob spoznavanju različnih slikarskih tehnik slika v akvarelu; njeni akvareli so izredni. Likovno ustvarjanje ji pomeni izredno zadovoljstvo, sprostitev in obogatitev duše. Z močnimi čustvenimi vezmi je Vlasta povezana s prisrčnimi Belokranjci in lepote Bele krajine so pogost motiv pri njenih slikah. Rezultat te trdne povezave je bil Križev pot, ki ga je naslikala in ga podarila Sv. Primožu in Felicianu, ki sta patrona cerkvici na Gabru nad Semičem. To lepo, sta-
ro cerkvico iz začetka 14. stoletja, ki jo sedaj krasi Vlastin Križev pot, so prizadevni krajani s prostovoljnim delom obnovili in jo rešili propada.
V Semiču se v tem mesecu z bogatimi kulturnimi prireditvami spominjajo rojaka Lojzeta Krakarja. Dr. Lojze Krakar je bil sopotnik prve pesniške generacije po drugi svetovni vojni, pesnik, novinar, prevajalec in literarni zgodovinar. Vrsti kulturnih dogodkov se je z razstavo svojih slik pridružila tudi Vlasta Janžekovič.
Na otvoritvi smo bili navdušeni nad toplim sprejemom, lepimi besedami gospoda župana in prisrčnostjo semiškega župnika - gospoda Luka Zidanška - našega nekdanjega občana in domžalskega prvomašnika.
Doživeli smo lep in nepozaben dan in radi se bomo odzvali povabilu gospoda Zidanška, da nam bo razkazal Semič in lep del naše domovine.
Metka Zupanek
T •	•	•	V V« •	-a	•
Lipa si ne privošči zimskega spanja
Februar je za ustvarjalne krožke pri LIPI zelo živahen mesec. Članice literarnega krožka smo že večkrat sodelovale pri kulturnih dejavnostih, ki jih v Termah Snovik prireja prizadevna organizatorka, gospodična Petra Šuštar. Kot že lani, je tudi letos povabila pesnike od vsepovsod, da smo sodelovali na prijetnem literarnem večeru v počastitev kulturnega praznika. Bilo nas je več kot štirideset. Ko je ob koncu komisija podelila nagrade in pohvale, smo bile veselo presenečene: prvo in drugo nagrado od treh sta
dobili naši članici Helena Ogorelec in Anica Gladek, pohvali pa Silva Mizerit in Anica Kvas. Seveda smo bile ponosne, dobile pa smo veliko spodbude za nadaljnje delo. Še z večjim veseljem smo se lotile priprav literarnega večera, ki ga bomo priredile za dan žena, 6. marca, v Knjižnici Domžale.
12. februarja pa smo spet obiskali Dom upokojencev Domžale. Prijetnemu prepevanju našega pevskega zbora pod vodstvom gospe Marine Aparnik so se z veseljem pridruži-
li tudi varovanci doma. Tudi gospa Mira Jarc jih je navdušila s kitaro in lepim glasom. Recitatorki Anica Gladek in Marjeta Blažej sta z nekaj pesmimi obudili spomin na Prešerna, članice literarnega krožka Anica Gladek, Marija Jenc, Helena Ogorelec in Silva Mizerit pa so prebrale nekaj svojih verzov. Zadovoljni varovanci so se nam oddolžili z lepimi, ročno izdelanimi spominki in sladko zakusko. Obljubili smo, da bomo kmalu spet prišli.
Silva Mizerit
Utrinki s srečanja, porajajoče se misli. . .
Vesela sem, da mi taborništvo bogati življenje
Kakor nam veleva tradicija, smo se v petek, 1. februarja 2008, po občnem zboru tabornikov RST Domžale zbrali člani kluba Weor na letnem srečanju v bistroju Januš. Dušan, naš nekdanji aktivni tabornik, nas vedno prijazno sprejme v svoje prostore. Zbralo se nas je dvajset. Povabili smo tudi gospo Ano, ki nam v Bohinju bere želje iz oči ... V teh letih je postala »naša«, privolila je, da bo postala članica Grč kluba Weor.
Ker nisem govornik, nisem pripravila posebnega nagovora. Pripravili pa smo prijeten program. Poleg kramljanja smo izvedli srečolov. Vsak je prejel izviren dobitek. Moj mi je bil pisan na kožo. Lepo okvirjen triptih z motivi Bohinja. Iskrena hvala. Andreja in Ivo sta nam pripravila prijeten in zanimiv zapis iz naše mladosti in iz zrelejšega obdobja taborniškega življenja. Ob posnetkih, vtkanih v prijetno glasbo, ko smo bili rosno mladi pripadniki Odreda skalnih taborov (Bobrov, Tabujevk), so se nam vrnili spomini v zgodnja šestdeseta, sedemdeseta, osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Posnetki, ko smo postale državne prvakinje v signalizaciji, zelo dobre v postavljanju šotorov, orientacijskih pohodih ... Prvi vzponi na Triglav.
Tek ob žici okupirane Ljubljane. Prve akcije, taborjenja ... Vsa zahvala gre takratnim našim zagnanim mentorjem in vodstvu: Ivu, Janezu, Rudiju . Posnetki, ko smo zagnano, z vso mladostno energijo, gradili naš taborniški dom na Kolovcu. Naši gradbeniki, vsi tedanji taborniki, oba Janeza, ki sta tudi svojo poklicno pot kasneje v tej branži namenila vsa svoja delovna leta. Žal nam ta dom ni bil nikoli namenjen, saj so ga dobili v uporabo lovci, ki so bili »politično močnejši«. Zase osebno lahko rečem, da sem imela neizmerno lepo mladost, da sem se v vrstah tabornikov naučila veliko koristnih stvari za življenje: socializacije, discipline, vztrajnosti, tovarištva, veselja po druženju, deljenja, skromnosti, pravilnega odnosa do narave . S ponosom in veseljem ugotavljam, da smo vsi, ki smo spoznali taborniški duh, postali pokončne in pozitivne osebnosti v življenju nasploh.
Po dolgih letih premora sem se z veseljem vrnila nazaj med mladostne prijatelje. Lepo sem bila sprejeta. Pogledali smo si kratek film iz izleta po Dolenjski in Beli krajini, ko so člani postali že Grče in pripeljali v taborniške vrste svoje življenjske partnerje. Prijetno je videti harmonijo med prekaljenimi taborniki in pridruženimi člani. Zato se
v Domžalah ni potrebno bati za podmladek, saj se taborniški duh in delo nadaljuje. Prijetno je pogledati in spremljati zagnanost in entuziazem mladih, ki nam je vsem tako poznan. Spomnili smo se našega vedno nasmejanega in dragega prijatelja Srečka in žene Tončke. (Nikoli ne bom pozabila njegove vztrajnosti, kako mi je pomagal in nesebično vlival voljo, ko sem bila na melišču pod Triglavom pri zadnjih atomih moči.) Žal ju je bolezen zadržala. Poslali smo jima majhen spo-minček s posvetilom vseh udeležencev srečanja. Ko preminejo »viroze«, ju obiščemo.
Vsi skupaj smo ugotovili, da moramo čimprej organizirati izlet v Prekmurje. Akcije so že v teku. Izkušeni Andreja, Janez in Dušan so mi ponudili pomoč. Domžalski taborniki so dali in dajejo neprecenljiv prispevek k vzgoji in usmerjanju mladih populacij v vseh obdobjih delovanja. Lahko se s ponosom ozremo na prehojeno pot in s ponosom ter s pozitivnim pristopom podpiramo mladi rod, ki uspešno nadaljuje in gradi duh taborništva v domžalski ožji in širši okolici. Hvala vsem in vsakemu posebej za ves podarjen čas, voljo in znanje.
Naš čas pa, ki smo ga prebili v druženju, je kar prehitro minil. Veseli smo, da nas taborniški duh druži in bogati tudi naša zrela leta. Skoraj je bila že polnoč, ko smo prišli domov.
Nekdanja Tabujevka - Nataša, WEOR
Mladinski svet Domžale, Mitja Grošelj
Poudarek želimo dati neformalnemu izobraževanju
Mladinski svet Domžale je mladinska organizacija, ki je v zadnjem letu ponovno okrepila svojo aktivnost. Trenutno združuje 11 članic, od tega so dve sprejeli v zadnjem obdobju. Pogovarjala sem se s predsednikom Mladinskega sveta Domžale, Mitjem Grošljem, saj njemu in ekipi ravno v tem obdobju mineva eno leto od prevzema mandata, pred njimi pa je kopica zanimivih projektov za vse mlade v našem mestu.
Mineva dobro leto, odkar si prevzel mandat predsednika MSD - kako gledaš na minulo leto?
Ce smo natančni, bo ravno eno leto od prevzema mandata nove ekipe Upravnega in Nadzornega odbora MSD. Bomo pa z vodstvom v prihodnjem mesecu res dočakali eno leto svojega delovanja. Na preteklo leto gledam pozitivno. Veliko se je dogajalo in MSD-ja nismo podedovali ravno v bleščečem stanju. Ne trdim, da je danes stanje že briljantno, smo pa s sedanjo ekipo postorili ogromno in lahko rečem, da smo večino stvari postavili na svoje mesto. Mladinski svet Domžale je imel tako vzpone kot padce. Ocenjuješ sedanje delovanje kot vzpon? Ne bi rekel, da ima MSD padce in vzpone. Je predvsem odraz mladih, ki ga tvorijo. MSD neposredno »diha« s članicami, od koder izhajajo njegovi predstavniki. To pomeni, da je v določenem obdobju zadeva bolj aktivna, spet drugič pa bolj mirna. Težko bi rekel, da je MSD kdaj doživel padec. Je pa res, da smo trenutno v času aktivnega delovanja. Zadali smo si kar nekaj ciljev in večino tudi dosegli. Uredili smo kar nekaj obveznosti za nazaj, hkrati pa se držali začrtanega programa. Razširili smo članstvo, ponovno vzpostavili in aktivno delali na komunikaciji in sodelovanju med članicami, del tega je tudi internetna stran, ki je v nastanku. Plod vseh prizadevanj se je pokazal že na zadnjem zboru, ki je bil obiskan v velikem številu s strani prav vseh članic in kar je najpomembneje, so mladi izrazili svoje poglede, ideje, želje in predstavo, kako bi še boljše delovali. Dobro sodelujemo tudi z Občino Domžale in ostalimi mladinskimi organizacijami. Ekipa, s katero trenutno delam, je odlična, veliko smo postorili na organiziranosti in s tem optimizaciji našega dela. Tukaj gre res zasluga celotni ekipi UO MSD, za katero si želim, da bi preostanek mandata enako zavzeto sodelovali. Kaj pa predvideva vaš program v letošnjem letu?
Držali se bomo glavnih točk, kot so povezovanje ter sodelovanje mladinskih društev in organizacij, spodbujanju mladih po organiziranju in kreativnemu preživljanju prostega časa. To vključuje družabna srečanja, koncerte, okrogle mize, izobraževanje in športno druženje - liga MSD. Tako kot preteklo leto bomo v letošnjem še intenzivneje sodelovali pri soorganizaciji lastnih projektov naših članic. Vsemu dogajanju pa boste lahko sledili na naši internetni strani www.msdomzale.si. Katere projekte bi še posebej izpostavil?
Posebej ne bi želel izpostaviti nobenega projekta, ker vse naše aktivnosti skupaj tvorijo neko celoto. Edino to lahko dodam, da želimo letos dati poudarek neformalnemu izobraževanju naših članic in mladih. Temu bi res radi posvetili več pozornosti.
Tesno sodelujete tudi z Mladinskim kulturnim centrom, ki ste mu v času finančnih težav priskočili na pomoč .
MKCD-ju smo s sodelovanjem na nekaterih projektih pomagali pri njegovem izvajanju programskega dela. Bomo pa v letošnjem letu več pozornosti namenili reševanju tega problema.
Katera društva sestavljajo MSD? Društva, ki tvorijo Mladinski svet Domžale so: Društvo mladih Dob, Društvo mladih Jarše, Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami, EZ3X, Nova generacija SLS, Mladi forum Socialnih demokratov, Mlada liberalna demokracija, Quercus, Rod skalnih taborov Domžale, Slovenska demokratska mladina in Študentski klub Domžale.
Morda malce trapasto vprašanje, ampak - kaj pravzaprav je lokalni mladinski svet?
Ce povzamem bistvo, je Mladinski svet Domžale namenjen povezovanju in spodbujanju medsebojnega sodelovanja mladinskih organizacij. Pomaga ustvarjati ugodne pogoje, da bo delovanje vseh organizacij, ki delajo z mladimi, v prihodnosti lažje, boljše in aktivnejše. Mladinske organizacije informira in jim s soorganizacijo pomaga pri njihovih projektih in zastopa interese domžalske mladine pri Občini Domžale, kjer se trudi postati konstruktiven partner pri oblikovanju mladinske politike na lokalni ravni.
Kako pa je potem s financiranjem MSD-ja, kako oziroma iz kje se financirate?
MSD se v večini financira s strani Občine Domžale iz proračunskih sredstev. Sodelujemo pa tudi z Uradom za mla-
dino RS, Mladinskim svetom Slovenije in ostalimi organizacijami in podjetji, ki podpirajo mladinsko delo. Se giblje razvoj MSD-ja v smer, kot si jo pričakoval ob prevzemu mandata oziroma, si pričakoval lažjo ali težjo pot, kot to, po kateri skupaj z ekipo hodiš sedaj?
Sam sem želel, da se MSD ponovno organizira, se malo »prebudi iz zimskega spanja« in se vzpostavi nek »red« ter preglednost, da mladi za nami ne bodo imeli podobnih težav kot mi. Predvsem pa sem želel, da se ponovno vzpostavi aktivna komunikacija in sodelovanje med članicami. S pomočjo ekipe smo ta pričakovanja v večini uspeli izpolniti.
Morda beseda o MSD ligi. Kaj je sploh to?
MSD liga v malem nogometu je projekt, ki je svojo krstno sezono doživel v letih 2006/2007, letos pa teče že druga uspešna sezona tega tekmovanja. Gotovo bi več o tem vedela povedati vodja projekta Rok Ravnikar in Rok Pirnat, ki vodi tekmovalni del. Gre za ligo v malem nogometu, ki poteka od oktobra do marca, v njej pa lahko sodelujejo mladi, ki so povezani v ekipe. Ideja, ki nas je vodila pri snovanju tega projekta pred dvema letoma je bila, da mladim, ki so kakorkoli organizirani, omogoči sodelovanje v tovrstnem tekmovanju. S tem imajo ekipe možnost redne tedenske rekreacije v zimskih mesecih, mladi se v športnem duhu družijo, med sabo sodelujejo, je pa prisotna tudi zdrava tekmovalnost.
Trud je usmerjen v to, da je tekmovanje vedno boljše in kvalitetnejše. Posebej veseli smo bili možnosti, da letos za organizacijo tekmovanja najamemo športno dvorano OŠ Venclja Perka, ki je ena redkih dvoran v občini, ki so primerne za to. Več informacij in rezultate lahko preverite na internetni strani http://msdliga.si. Vse bralce Slamnika pa vabim, da si ogledajo finalne tekme ob zaključku MSD lige 15. marca 2008, v prej omenjeni telovadnici OŠ Venclja Perka.
Morda kaj za konec?
Vsa mladinska društva in organizacije vabimo k sodelovanju, da se nam pridružijo. Sveže moči in ideje so zelo dobrodošle.
Mateja A. Kegel
Center za mlade
Domžale,
15. marec 2008
Hiendfi Fest
V soboto, 15. marca 2008, ob 15. uri popoldan (do predvidoma 19.00), se bo v Centru za mlade Domžale zgodil vseslovenski Hienfi Fest, kot rezultat sodelovanja internetnega Hiendfi foruma in CZMD.
Hiendfi forum ni samo daleč največji in najkvalitetnejši slovenski Hi end in hi fi forum s kar 1,5 miljona obiskov na leto (beležimo tudi veliko uporabnikov iz tujine), temveč na njem pišejo in skupaj z vrsto drugih strokovnjakov za področja elektronike (brezplačno, seveda) svetujejo tudi tako ugledni Hi
end strokovnjaki, kot je slovenski svetovno priznani konstruktor vrhunskih ojačevalcev, predojačevalcev, zvočnikov in pribora Bojan Hajdinjak, Haj-dinjak Labs.
Kaj se bo dogajalo?
V CZM Domžale bomo v štirih sobah in dvorani predstavili veliko zelo različnih konstrukcijsko, estetsko in zvočno zanimivih, tudi vrhunskih sa-mogradenj ojačevalcev, zvočnikov in ostalih audio komponent, ki so jih izdelali člani Hiendfi foruma, kot tudi novejše in starejše audio komponente v lasti forumašev in gostov in vse to bo seveda podprto z res veliko dobre glasbe vseh zvrsti in uporabnimi razlagami samograditeljev in strokovnjakov Hiendfi foruma. Za vsakogar, ki se zanima za take samogradnje ali pa le išče čim boljše rešitve, kako do kvalitetnega zvoka za svoje domače poslušanje. Tudi g. Hajdinjak je zagotovil, da pride. Gre za prvo tako možično predstavi-
tev tega področja tehniške kulture v Sloveniji, ki se je ne bi sramovali niti v Ljubljani, zato verjamem, da boste vsi obiskovalci Festa ob sproščenem druženju in poslušanju glasbe, zares uživali ... Vstopnine ni. Kot zanimivost naj povem, da skoraj celotna organizacija Hiendfi Festa poteka po internetu in povsem javno na www.hiendfi.com Seznam forumov HIGH-END & DIY, kjer si jo lahko ogledate in jo tudi pokomen-tirate.
Še posebej rad bi se zahvalil gospe Lili Jazbec, direktorici CZMD, za vso njeno pomoč in podporo, brez katere izvedba tega vseslovenskega srečanja pristašev najbolj množičnega področja slovenske tehniške kulture ne bi bila mogoča ...
Jaro Pirnat, vodja Organizacijskega odbora Hiendfi Fest Domžale 2008
MKC Domžale
Mulce iz ul'ce se vrača
V minulem mesecu smo bili mladi v Domžalah zelo »birokratsko nastro-jeni«, saj so se že pojavljali razpisi, kamor smo pošiljali svoje ideje in projekte, ki jih že izvajamo in jih bomo izvajali v letošnjem letu.
Zagotovo pa smo najbolj veseli, da se vrača projekt Mulce iz ul'ce, ko bomo nudili dogajanje praktično za vsakogar nekaj. Skozi ves teden se bodo odvijale različne delavnice, dogajanja, igre ipd., kar bo mlade različnih okusov zaposlilo in jim omogočilo, da počnejo tisto, kar imajo radi. Tako so se že pričele Larine urice za otroke, ki se v MKC-ju odvijajo vsak četrtek ob 17. uri - namenjene so najmlajšim, ki skupaj z našimi dekleti iz Mladega foruma SD preživijo čas ob branju pravljic, petju, plesu, ustvarjanju itd. Potem je tukaj literarna delavnica, ki jo pripravlja D. P. N. T. I. in poteka vsak četrtek ob 19. uri. Fantje in dekleta se že pripravljajo na naslednji nastop, ki bo v marcu.
Seveda pa ne smemo pozabiti niti na ustvarjalne delavnice, ki pod vodstvom naših umetnikov nastajajo vsak petek ob 16. uri, ko rišemo na papir, steklo, svilo, platno, izdelujemo izdelke iz gline ... In še tisto najbolj zanimivo -družabni večeri. Družabne igre, ogledi filmov, zanimive energijske igre, vse to in še več počnemo vsako nedeljo od 17. ure dalje! Da pa ne zaključimo le pri tem, se nam obetajo še nekateri drugi dogodki in projekti, kot je tečaj
plesa idr. Ni dovolj? Še niste našli sebe notri? Ni problema! Predlagajte, kaj bi počeli in skupaj bomo pripravili tudi to! Najdete nas na naslovu Mačkovci 80 (za Ten-Tenom) ali na spletni strani http://www.myspace.com/mkcaku -mulator. Obiščite nas in skupaj nam ne bo dolgčas - nikoli in nikdar.
Mateja. A. Kegel
dent
d.o.o.
ZASEBNAZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
■
SPORT
stran
20
Spremenimo
življenjski
slog
Posledica sodobnega načina življenja je telesna nedejavnost, saj pogosto še vedno opraviču -jemo svoje negativno vedenje z izgovorom, da kljub volji za razgibavanje nimamo časa ali pa smo zanj preutrujeni. Če se po vztrajnem prigovarjanju nekoga, ki bi nas rad prepričal o koristnosti telesne aktivnosti za naš organizem le odločimo, da bomo tekli z njim že naslednje jutro, kmalu omagamo in se vdamo v usodo z mislijo, da šport že ni za nas in ne bomo več niti poskušali z njim.
Gotovo bi se za redno rekreacijo lažje odločili, če bi izbrali primerno telesno dejavnost, s katero bi ne le ohranjali in krepili zdravje, ampak bi se ob njej tudi sprostili in poskušali vsaj malo zabavati.
Za redno telesno aktivnost lahko štejemo že, če jo izvajamo vsaj 20 minut 5- ali večkrat na teden in se med njo dobro ogrejemo in spotimo, nekoliko hitreje dihamo in pospešimo srčni utrip, vendar nismo preveč zadihani in se ne potimo prekomerno. Redna telesna vadba izboljšuje delovanje in zmogljivost telesa, znižuje krvni pritisk in pomaga pri hujšanju. Kar pa je najbolj pomembno, ohranja nas vitalne. Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravih kosti in preprečuje bolezni v zvezi s celim okostjem našega telesa. Telesno aktivni ljudje pa vemo, da smo bolj sproščeni in zadovoljni. Ko izbiramo dejavnost, s katero bi se začeli ukvarjati, se pogosto zgledujemo po vrhunskih športnikih. Izbira bo prava, če izberemo tisto aktivnost, ki nam je všeč in za katero vemo, da jo bomo zmogli redno in z veseljem izvajati. Tako lahko izbiramo med intenzivno hojo, hitro hojo, plesom, kolesarjenjem, plavanjem, smučanjem, igrami z žogo, tekom. Ne pozabimo, da je telesna aktivnost lahko že samo delo na vrtu ali v hiši. In kar je najbolj pomembno, ne smemo pozabiti, da smo lahko telesno aktivni že samo s spremembo vsakdanjika. Zakaj se ne bi odločili spremeniti življenjskega sloga z mislijo, da se večkrat kam odpravimo peš ali s kolesom, da jo namesto v dvigalo mahnemo kar po stopnicah, da se namesto posedanja pri mizi ali pred televizijo posvetimo igram z otroci in navsezadnje, tudi če smo še tako utrujeni, se sprostimo z lahkotnim poplesa-vanjem ob glasbi. Pogosto je telesno aktivnost lažje izvajati v skupini, ker sami nimamo volje, zato se lahko pridružimo kakšni organizirani skupini. Dejstvo, da si bomo vzeli nekaj časa in naredili nekaj dobrega zase, naj postane del našega življenja, nanj se poskusimo čimprej navaditi, kot da je nekaj prijetnega, saj imamo od tega le koristi. Za krepitev in varovanje zdravja je pomembno, da smo telesno aktivni od otroštva pa do visoke starosti. Vse premalo se zavedamo, kako je to pomembno za dobro telesno in duševno počutje. Nekaterim, ki se še vedno niso odločili za kaj takega, se morda zdijo mnogi pozivi k čimvečkratnemu gibanju in čimbolj različni telesni aktivnosti še vedno velika neumnost, kakor smo neumni zanje tudi tisti, ki se s športom redno ukvarjamo, a takšne stvari so v današnjem modernem, stresnem, zasičenim z »umetnim« svetom, zelo pomembne. Vsi si želimo biti zdravi, srečni, vitalni, zadovoljni in to dolgo ali pravzaprav vseskozi. A prav nič nismo pripravljeni narediti zase. Menim, da kakor si najdemo čas za ogled »pomembne« televizijske nadaljevanke in pitje kave po kosilu, sprejem obiskov ob koncu tedna in neskončne sprehode po trgovskih centrih, imamo še veliko preveč proste -ga časa in nam tega nikakor ne primanjkuje. Zato ne moremo in ne smemo več iskati neumnih izgovorov, s katerimi lažemo sami sebi in svojemu telesu in ga temu primerno zanemarjamo. Morda bi se veljajo zamisliti in že jutri narediti spremembo v našem premalo cenjenem življenju.
Nives Grad
*

Klara Hribar - še ena iz odlične serije sprinterk AK Domžale
Na Bora Boro s čokolado v roki in športnimi copatami na nogah!
Če so Domžalčanke včasih zmagovale predvsem na srednjih in daljših progah, so se jim pred približno tremi leti pridružile tudi šprinterske vrstnice — odlična »serija« šestdeset-, sto- in dvestometrašic, ki so hitre tudi v štafetnih tekih. Ob Alji Sitar in Hani Gorza je Klara Hribar še ena, brez katere ne mine praktično nobeno finale. Če seveda nima smole, kot dva dni pred Prvenstvom Slovenije za starejše mladinke, ko si je pri telovadbi poškodovala gleženj ...
Kdaj in kako si postala atletinja? Si se pred tem ukvarjala s katerim drugim športom?
Moja atletska kariera se je začela leta 2004, in sicer po eni izmed tekem, ko sem kar nekako občutila, da je atletika šport, ki mi je zares pisan na kožo. To je
hkrati tudi moj prvi šport in mislim, da tudi zadnji, saj v tem res uživam. Atletiko bi tudi priporočila vsem (mladim), saj je atletika oziroma tek kot nekakšna odskočna deska za vse športe. Atletika je, gledano z vidika disciplin, zelo širok šport. Ti si sprinterka — si se poskusila še v kateri izmed drugih disciplin? Če bi ti izbirala disciplino, kaj bi izbrala?
Ko sem začela trenirati, sem najprej tekla gorske teke in razne krose. Kljub temu, da sem bila tam uspešna, sem se na koncu odločila za šprinte od 60 do 300 m. Tudi na 400 m sem že nekajkrat tekla in se ne bojim teči še kdaj. Je pa 400 m seveda veliko lažje teči v štafeti. Moja odločitev glede discipline bi bila 150 m. Ta razdalja mi je všeč, ker je ravno vmes med 100 in 200 m. Sem jo že tekla in upam, da jo bom še kdaj.
Se spomniš svoje prve tekme? Kaj pa kakšen ponesrečen nastop, razočaranje?
Spomnim se čisto vsake tekme, ki sem jo imela. Prva medalja pa mi bo še posebej ostala v spominu. Seveda pa v atletiki ni vse »perfektno« in tudi jaz sem na tekmah že imela zgrešene nastope in razočaranja. In mislim, da to tudi niso bili zadnji. Ampak pomembno je, da tudi po razočaranjih ne odneham, ampak vedno treniram naprej in poskušam osvojiti svoje cilje. Kljub mladosti in dejstvu, da si še lansko leto nastopala v pionirski kategoriji — kaj bi postavila za svoj največji uspeh?
Za svoj največji uspeh do sedaj bi postavila rezultat na 100 m, in sicer 12,99 s. Že dolgo sem si namreč želela teči pod 13 sekundami - in mi je uspelo! Sedaj želim ta rezultat še izboljšati. Ker sem nepogrešljiva v štafetnih tekih, je eden mojih največjih uspehov tudi ta, da smo postavile absolutni klubski rekord v štafeti 4 x 100 m, ki je 49,55 s. Zdaj pa nekaj o čisto konkretnih željah in ciljih — sekundah in predvsem stotikah.
Moj cilj na 60 m je teči pod 7,80, na 100 m pod 12,50 s in na 200 m pod 25 sekundami. Najbolj pa si želim, da bi lahko trenirala brez poškodb, kar bi mi
omogočilo svoje rezultate iz leta v leto izboljševati. Tako kot vsak atlet si seveda tudi jaz v prihodnosti želim nastopiti na reprezentančnih tekmovanjih in kakšnih velikih mitingih, vendar je do tam še dolga pot in bo potrebno vložiti še veliko truda.
Medalje, pokali? Vzornik? Kaj misliš, da je najpomembneje za uspeh v atletiki?
Vse medalje, pokale, plakete in priznanja imam na steni v svoji sobi, in z veseljem jih pokažem vsakemu, ki ga zanima, s čim se ukvarjam. Vzornice ali vzornika nimam. Glavna stvar za uspeh v atletiki je zagotovo to, da si moraš ta uspeh zares želeti. Nato pa moraš na tem tudi veliko delati - trenirati. Tvoj trener je Lojze Pungerčič. Sodelujeta od začetka? Kaj bi označila za njegovo najboljšo lastnost? Moj prvi trener je bil Tomaž Jarc, ko pa sem začela bolj resno trenirati, sem prišla k Lojzetu. Pri njem mi je najbolj všeč to, da se uskladiva z mojimi željami ter da zna prisluhniti atletom. Razumem pa tudi, da ima lahko tudi trener kdaj slab dan.
Kjer je korenček, je tudi palica — in o slabih straneh atletike se je v 2007 še posebej veliko govorilo. Kakšen je tvoj pogled na doping?
Moj pogled na doping je zelo negativen. Ga ne odobravam. Moje mnenje je, da bi morali biti vsi športi čisti in bi tako športniki dokazali tisto, kar res zmorejo.
Še ena »občutljiva« tema, morda še posebej za dekleta: moraš paziti na prehrano, kako je z dodatki k prehrani? Kaj pa poškodbe?
Seveda moram paziti na prehrano, čeprav je to zelo težko. Redno pa jemljem tudi vitamine. Glede na to, da imam treninge skoraj vsak dan in sem po njih zelo utrujena, imam enkrat tedensko masažo v Studiu Aleš v Domžalah. Za
Košarkarski klub Helios
Predali pokalni naslov
Košarkarji Heliosa so imeli minuli mesec prvi pomembnejši zaključni turnir v letošnji sezoni, in sicer finale pokala Spar. Lovorika, ki so jo lansko leto izmaknili Unionu Olimpiji, pa se letos vrača v ljubljanske vitrine; Helios se je moral zadovoljiti z drugim mestom in srebrno medaljo. Čeprav se drugo mesto v državnem pokalu še vedno lepo sliši, pa se ekipa, kot je Helios, ki je lansko leto osvojila obe lovoriki, s tem ne bi smela zadovoljiti. A če pomislimo na stanje, kakršno je na lestvicah lige NLB ABA ... Košarkarji Heliosa so na trenutke, kot da se borijo z mlini na veter, poskušajli obstati. Po 17. porazu, ki so ga doživeli v Srbiji minuli konec tedna, pa je ta borba še toliko težja in možnosti so iz tek-
me v tekmo manjše. Domžalčani so se v minulih tednih trikrat spopadli tudi v domačem prvenstvu, kjer so konkretno premagali TCG Mercator Škofja Loka (115 : 63), se namučili s Slovanom (82 : 74) in presenetljivo izgubili proti Zlatorogu Laško (95 : 89) ter s tem zabeležili drugi poraz v domačem prvenstvu.
Drugo mesto v pokalu Spar
V	zaključnem turnirju finala Spar, ki je trajal od četrtka do nedelje, v dvorani na Kodeljevem, so košarkarji Heliosa najprej v četrtini finala premagali domače moštvo Slovana.
V	polfinalni tekmi so bili nato boljši še od novomeške Krke, v finalu pa so se pričakovano srečali z Olimpi-
jo. Ne glede na to, da je zmaga na koncu ostala v Ljubljani, in da so bile kritike glede sojenja močne, pa je finalno srečanje zabeležilo tudi incident, ki ga je povzročil direktor Uniona Olimpije, ki je s provokaci-jo razburil domžalske navijače, ki so sicer znani kot vzorni. To pot so burno reagirali, za gospoda, kot naj bi bil Rajgelj, pa se provokacija in neprimerne geste navijačem vsekakor ne spodobijo, pa čeprav so navijači nasprotnikovi. Omeniti velja, da so pri Heliosu prišli tudi do nove okrepitve, pridružil
se jim je Marijan Mance, slovenski košarkarski javnosti znano ime, saj je pred leti z Olimpijo že osvojil naslov slovenskega državnega prvaka. A Helios z Mancetom nima sreče, saj se je na zadnjem srečanju proti Vojvodini, ko je Helios v Novem Sadu izgubil (87 : 79), le-ta poškodoval. Koliko časa bo trajala njegova odsotnost, bodo pokazale nadaljnje preiskave. Vsekakor velik minus za ekipo Heliosa.
Mateja A. Kegel
regeneracijo in sprostitev telesa. Glede poškodb - tudi jaz, kot marsikateri športnik, sem imela že veliko poškodb, zaradi katerih sem morala začasno prekiniti treninge in hoditi na terapije. Vendar sem si po vsaki poškodbi opomogla in se vrnila na atletske steze.
Kaj pa finančna stran: imaš mogoče sponzorja?
Zaenkrat so moji »sponzorji« kar starši. Ki me seveda povsem podpirajo, tako v šoli kot tudi pri atletiki. Moj navijač je tudi moj starejši brat, ki me največkrat opazuje s tribune, mlajši brat pa trenira nogomet. Čeprav nekateri mislijo, da je atletika poceni šport, jaz porabim na leto dva para tekaških čevljev in ostalo opremo, ki mi jo financirajo starši. Potem so tukaj še priprave ... Zelo pa sem ponosna, ker sem si prve šprintarice kupila sama.
Katero šolo obiskuješ? Kam naprej? Že imaš približno zastavljeno prihodnost?
Obiskujem Gimnazijo Ljubljana Šiška - športni oddelek. Kam naprej, še ne vem. Približno že imam zastavljeno prihodnost, vendar sem prepričana, da se z leti moje želje lahko zelo spremenijo. Ena izmed mojih želja je, da bi bila po poklicu kriminalistka, zato me boste mogoče lahko srečali kot zaposleno na policiji, vendar še vedno nekako povezano z atletiko. Šola in treningi. Gre eno z drugim? Treniram skoraj vsak dan. Sedaj, med zimsko sezono, imam treninge velikokrat v dvorani v Ljubljani, seveda pa vsaj 2 krat tedensko treniram zunaj. Ko je konec mraza, treniram v Domžalah na stadionu. Uskladiti šolo in treninge je sicer zelo težko, vendar se mi zaenkrat še vse izide. Dopoldne imam pouk, popoldne ali zvečer pa treninge. Sicer imam zelo kratke dneve, a jih vedno dobro izkoristim.
Če bi ti nekdo ponudil, da si sestaviš idealen dan, kakšen bi bil? Kaj pa, če bi te nekdo za največ en mesec peljal kamor koli? Tri stvari za samotni otok ... Moj idealen dan bi bil tak: zgodaj zjutraj bi tekla ob morju, preostanek dneva bi preživela z osebo, ki je kot druga polovica mene. Če bi me kdo za en mesec odpeljal kamor koli, bi se odločila za Bora Boro in bi se tam res imela nepozabno. Na samotni otok bi pa vzela tekaške čevlje, čokolado in nekoga, ki bi mi delal družbo, saj ne prenesem samote in dolgočasenja.
O Klari bom še pisala - Bojana.
Nogometni klub Domžale
Pred skokom v spomladanski del sezone
Domžalski nogometaši imajo za seboj praktično vse priprave v zimskem pripravljalnem obdobju, pred njimi pa je zelo pomemben drugi del sezone 2007/2008 v 1. slovenski nogometni ligi. Čeprav so jesen končali s prednostjo osmih točk pred dru-gouvrščenimi Novogoričani, pa naslov še zdaleč ni njihov, česar se zavedajo tudi v klubu, kjer se pripravljajo na garaško spomlad.
V mesecu februarju so tako domžalski nogometaši odigrali kar nekaj pripravljalnih srečanj tako na domačem terenu, kot zunaj. Deset srečanj, šest zmag, en neodločen izid in trije porazi so izkupiček, ko so ga člani NK Domžale zabeležili na prijateljskih srečanjih v minulem mesecu. In kako so igrali? Domžale: Xamas Švica 0:1, Domžale : Italija U20 0:0, Domžale : Poggibonsi Italija 1:4, Domžale : Rudar Velenje 4:1, Domžale : Mura 05 1:0, Domžale : Vartex Hrvaška 2:1, Domžale Rijeka Hrvaška 1:2, Domžale : Bela Krajina 1:0, Domžale : Šenčur 3:1 in Domžale : Triglav 3:2. Ali so priprave prinesle želene rezultate je sedaj težko govoriti, saj štejejo le prvenstvene točke, ki pa šele prihajajo.
Za uvod z Livarjem
Prva tekma spomladanskega dela prvenstva se bo odigrala v nedeljo, 2. marca ob 15. uri in sicer se bodo Domžalčani odpravili na gostovanje v Ivančno Gorico, kjer jih pričakuje domače moštvo Livarja. Na prvo domačo tekmo v letu 2008 pa bomo morali še nekoliko počakati, kajti v naslednjem krogu (8. 3. ob 15. uri) Domžale gostujejo v Lendavi, kjer se bodo »spopadli« z Nafto, nato pa 15. marca sledi gostovanje Maribora v športnem parku v Domžalah, kamor Mariborčani zagotovo ne bodo prišli le na izlet. Nazadnje so jih Domžal-čani, s 4:0, konkretno premagali. Omeniti velja, da so v NK Domžale v mesecu februarju tudi letos prejeli priznanje Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Pa ne le enega, tokrat so jih prislužili kar pet. Poleg velike plakete in naziva najboljše ekipe leta 2007, ki so ga delili z KK Helios, so prejeli tudi srednjo plaketo Mladinskega nogometnega centra za naslov državnih prvakov v konkurenci do 14 let. Nagrajena z bronastimi plaketami pa sta bila tudi dva dolgoletna člana upravnega odbora NK Domžale Stane Kovač in Tine Grošelj, slednji je tudi podpredsednik domžalskih nogometašev.
Mateja A. Kegel
Kranjska Gora, 8. februar 2008
Navtični veleslalom
Yacht Club Domžale je tudi letos na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, organiziral Navtični veleslalom v Kranjski Gori, tokrat že devetega po vrsti, pod generalnim pokroviteljstvom družbe Volksbank d. d. in Pegaz INC nepremičnine.
Število navtičnih navdušencev, ki so se pognali med količke, je bilo letos rekordno, k čemur je pripomogel čudovit zimski dan z obilico sonca. Kljub slabi zimi se je z odlično pripravljeno progo spopadlo 357 smučark in smučarjev.
Kot vsa leta poprej, je bil tudi deveti navtični spektakel dobrodelno obarvan, saj so organizatorji Iskrici Nedeljskega predali simbolični ček za 2000 EUR. Nekaj minut čez deseto je štartala prva tekmovalka in že na začetku se je izkazalo, da je proga odlično pripravljena in da tekmovalcem, tudi tistim, ki tekmovanje vzamejo bolj za zabavo, ne bo povzročala večjih težav. Najbolje se je med osemindvasetimi vratci znašel Miha Malus, ki je dosegel čas 41.25. Kot zanimivost: povprečni čas tekme je bil 58 sekund in 59 stotink, kar priča o tem, da je Navtični veleslalom namenjen tudi tistim z bolj rekreativnim smučarskim znanjem.
Vsi zainteresirani jadralci so se lahko pred samim začetkom tekme ekipno prijavili na tekmovalno kombinacijo smučanja in jadranja. Na regati, ki jo bodo v času Izolskega sejma - 20. septembra 2008 - izpeljali jadralci iz JK Funnavtic, se bo za naslov najboljših smučarjev med jadralci oziroma najboljših jadralcev med smučarji potegovalo 25 jadralnih posadk.
Sama tekma je trajala tri ure, tekmovalci in tekmovalke pa so bili razdeljeni v devet starostnih skupin. Prireditelje iz Yacht cluba Domžale so s svojim prihodom počastili prijatelji iz JK Burja iz Izole, ki so v Kranjsko Goro prišli kar z avtobusom, pridružili pa so se seveda tudi navtiki iz drugih slovenskih navtično-jadralskih klubov.
Medtem ko se je večina nastavljala sončnim žarkom in predajala ritmom skupine Victory ter Nuše Derenda, so organizatorji sponzorje in častne goste pogostili v VIP prostorih hotela Larix. Po glasni dveurni zabavi se je program nadaljeval s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim ter žrebanjem izredno bogatih (nagradni sklad je znašal 7000 EUR!) in zanimivih nagrad pokroviteljev, za katere so se potegovali vsi prijavljeni smučarji.
Prireditev sta sklenila predsednik YCD, Oto Repovž, in predsednik organizacijskega odbora, Marko Arnež, s predajo darilnega bona Iskrici Nedeljskega ter povabilom na jubilejni deseti Navtični veleslalom.
Andrej Jarc - Jaro, YC Domžale
Številni pokrovitelji z domžalskega konca omogočijo prireditev izpeljati na najvišjem nivoju in tudi zato lahko organizatorji del štartnine vseh tekmovalcev podarimo v dobrodelne namene!
stran
21
SPORT
2. mednarodni festival gorniškega filma
Gorništvo - kultura v najširšem pomenu besede
Društvo za gorsko kulturo Domžale, ki ga vodi Silvo Karo, je tudi letos pripravilo 2. mednarodni festival gorniškega filma, katerega soor-ganizator je bil Cankarjev dom, pokrovitelj Občina Domžale, častni pokrovitelj pa g. Janez Janša, predsednik Vlade RS.
V bogato ilustrirani publikaciji, ki je izšla ob festivalu, je v uvodniku Silvo Karo, glavni organizator, zapisal: »Vsem, ki boste v dneh festivala upirali oči v filmska platna, si ogledovali razstave, se udeležili razprav in se družili s prijatelji na festivalskih prireditvah, želim veliko prijetnih doživetij, ki bodo znova dokazala, da gorništvo ni le šport ampak mnogo več - kultura v najširšem pomenu besede.« Festival je potekal od 13. do 16. februarja v Cankarjevem domu in Kulturnem domu v Grobljah. V spremljevalnem programu smo si ob številnih predavanjih lahko ogledali razstavo o zgodovini vojaškega gorništva in smučanja, rezultate 1. fotografskega natečaja »Gorniška fotografija 2008«, razstavo akvarelov Danila Cedilnika, Karakorum, razstavo oljnih slik Martuljške gore Maruše Šuštar ter muzejsko razstavo avtorjev Eli Gradnik in Franca Malešiča, Iz planinske fototeke.
Prvi dan
2. mednarodni festival gorniškega filma se je pričel z odprtjem razstave Zgodovina vojaškega gorništva in
smučanja ter nadaljeval s prvimi filmi. Mednarodna strokovna žirija je od skupaj 65 poslanih filmov izbrala za predvajanje 45 tujih in domačih del, pri čemer je posebej razveseljivo, da je bilo domačih filmov precej več kot na prvem festivalu.
Posebej slovesno je bilo v Linhartovi dvorani zvečer ob uradnem odprtju 2. festivala, ki ga je med gledalce pospremil predsednik Vlade RS, g. Janez Janša, ter med drugim dejal: »V gorah najdemo lepoto, ki je ne znamo opisati. S pomočjo filma lahko naredimo korak naprej. To lepoto lahko deloma prikažemo, v celoti pa jo lahko sprejme le tisti, ki jo neposredno doživi. Vesel sem, da bo nekaj tega prikazano v prihodnjih dneh - tukaj in v Domžalah. Da je Slovenija danes središče mednarodnega festivala gorniškega filma, kar je pomemben dogodek, ki Slovenijo ponovno predstavlja Evropi in svetu kot deželo, ki živi in zato razume in podpira kulturo gorskega sveta.« V kulturnem programu smo prisluhnili klarinetistu Andreju Zupanu, slovesnost pa je vodila Marta Starbek Po-točan. Prvi festivalski dan se je zaključil z ogledom štirih filmov, med katerimi je zbrane posebej navdušil slovenski Hej! Čez bele poljane.
Drugi dan
Ob gledanju številnih filmov, ki jih je ocenejvala mednarodna žirija, v sestavi Alessandro Anderloni, Matjaž Fistravec, Robert Schauer, Janez
Karate klub Domžale
Druga pokalna tekma za člane
V nedeljo, 10. februarja 2008, smo se tekmovalci zbrali v telovadnici v Savljah in začeli s tekmovanjem. Naš cilj je bil preverjanje naučenih tehnik v praksi ter doseganje čim boljših rezultatov.
Tekmovali smo v borbah, katah in jiu randuri kumite. Borbe so bile poštene in športne, to smo k borbam prispevali tako tekmovalci kot sodniki.
Rezultati so naslednji:
Obvladati veščino pomeni več kot samo željo po zmagah. V Sankukai karateju podpiramo borbo kot način učenja. Borba v karateju pomeni borba predvsem s samim seboj, s svojimi negativnimi lastnostmi, strahom, pohlepom ... Biti borec pomeni, da se soočaš s samim seboj, s takšnim, kakršen si. Vsem tekmovalcev čestitamo za dosežen uspeh! Vsem tistim, ki jim preboj do vrha ni bil usojen, želimo, da jim to uspe na kakšni od naslednjih tekem. Športni pozdrav!
Teja Medle
St. dečki od 13-16 let ABS: 1.	mesto Domen Vollmayer 2.	mesto Jure Gubanec 3.-4.	mesto Surya Kotar 3.-4. mesto Tilen Vogrinec	Članice do 58 kg: 1.	mesto Saša Voler 2.	mesto Teja Medle
Člani 5-4 kyu ABS: 3.-4. mesto Tomaž Herič	Članice nad 58 kg: 1. mesto Teja Grad
Člani do 60 kg: 2.	mesto Čendrim Kajtazaj 3.	mesto Miha Zadnik	Kate ženske ABS: 1.	mesto Saša Voler 2.	mesto Teja Medle
Člani do 70 kg: 1. mesto Damijan Zore	Kate moški ABS: 1. mesto Darko Kotar
Člani nad 80 kg: 3.-4. mesto Boris Jerkič	
Skok in Michael Timney, je tekel tudi spremljevalni program, v katerem so udeleženci lahko prisluhnili številnim predavanjem, zanimiv pa je bil tudi ogled vojaško-gorniških filmov. »Nikoli ne odnehaj« je bil naslov predavanja Andreja Grmovška, ob gledanju filmov pa so udeleženci našli tudi čas za okroglo mizo o zgodovini vojaškega gorništva in smučanja ter popoldansko predavanje Tine De Batista -Cepin namesto kuhalnice.
Tretji dan
Še vedno so se vrteli filmi, na predavanju so ljubitelji gora lahko dobili informacije o poljskem zimskem hima-lajizmu, veliko pozornosti je s svojim predavanjem o Triglavskem ledeniku vzbudil Borut Peršolja, o letu klasičnega alpinizma pa je predaval Miha Valič.
Četrti dan
Ker filmov še vedno ni zmanjkalo, se je njihova predstavitev nadaljevala vse do 20. ure, ko je bil slovesen zaključek festivala s podelitvijo nagrad. Omenimo še, da sta zadnji dan predavala Dušica Kunaver o slovenskih gorah v mitih in legendah ter Marjan Manfre-da - Marjon o ledenem soncu. Na slovesnem zaključku festivala je zbrane pozdravil tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter med drugim dejal: »Danes se zaključuje 2. mednarodni festival gorniškega filma, s še večjim številom filmov, med katerimi so tudi slovenski in še številčnejšimi obiskovalci, ki so navdušeni nad pestro vsebino filmov. Vse, kar so videli, jim zanesljivo ostaja v prijetnem spominu. Upam pa, da se bo marsikdo ob spominih na festival odločil, da tudi sam obišče katerega od naših vrhov, nenazadnje pa smo Slovenci s svojimi filmi pa tudi z udeležbo na festivalu dokazali, kako radi imamo naše gore, pa tudi, da smo zanje pripravljeni skrbeti.« Čestital je Silvu Karu za odlično organizacijo in vse povabil tudi na 3. festival, kjer bo Občina Domžale zanesljivo poleg.
Kulturni dom Groblje
V Kulturnem domu v Grobljah so si obiskovalci v času festivala lahko ogledali šest filmov, poskrbljeno pa je bilo tudi za osnovnošolce, ki so bili gosti festivala v dopoldanskih urah.
Nagrajenci
Župan Občine Domžale, Toni Dragar, je glavno nagrado mesta Domžale podelil avtorjem filma Baffi - otok otrok iz Francije, v katerem spoznamo mlade raziskovalce, ki se svoje odprave na severni polarni krog lotijo kot igre, kot da bi bili otroci v tem težavnem okolju; najboljši alpinistični film je film Gorski vodniki, najboljši film o gorah, športu in avanturi Zapisani skladi, Lopukhovo pa je najboljši film o gorski naravi in kulturi. Nagrado TV Slovenja je osvojil film Mi, tam bogu za hrbtom iz Nepala, Planinska zveza Slovenije je nagradila Cerro Torre - Zahodna stena v ritmu Latina, nagrada občinstva pa je šla kanadskemu filmu Asiemut.
Organizatorju 2. mednarodnega festivala gorniškega filma, ki za Občino Domžale ter državo Slovenijo pomeni veliko priložnost za promocijo, za vse Slovence in Slovenke, predvsem ljubitelje gora, pa še večjo vzpodbudo za obisk planin in gora, Društvu za gorsko kulturo Domžale ter njegovemu predsedniku, Silvu Karu, in sodelavcem iskrene čestitke za brezhibno organizacijo in izvedbo.
Vera Vojska
Miki sledimo svojim željam
Vsakega, ki rad obiskuje plesne tečaje in treninge, vodi drugačna želja. Nekateri trenirajo za zabavo in druženje, drugi za sprostitev in spoznavanje različnih plesnih zvrsti, spet tretji pa si želijo izpolniti želje po tekmovalnih uspehih, napredovanju v plesu in tudi željo po nastopanju pred občinstvom.
Pionirji, najmlajši klubski plesalci, so mesec februar popestrili s treningi gimnastike z Vesno Stavrev, ki se je kot prva Slovenka uvrstila v finale mladinskega evropskega prvenstva, na sredozemskih igrah v Tunisu in na univerzijadi v Pekingu pa v finale mnogoboja. Otroci, ki jih Vesna poučuje gimnastiko, so postali državni prvaki v svojih kategorijah tako posamezno kot ekipno, plesalci PK Miki pa bodo s treningi gimnastike pridobili na gibčnosti in koordinaciji. Med februarskimi počitnicami so se plesalci PK Miki pripravljali na tekmovanja, v tej plesni sezoni jih namreč čaka še dvoje kvalifikacij za državno prvenstvo in tudi nekaj mednarodnih tekem. Na tekmovanja in nastope se jazz plesalci pripravljajo z raznoliko ekipo trenerjev, v kateri so Maja Lavrinc, Romana Pahor, Kristina Pojbič Champagne in Gregor Luštek, hip hop plesalci s trenerjema
Martino in Andražem Mrakom, plesalci latinsko-ameriških in standardnih plesov pa s trenerjema Nino Medja in Matevžem Ogorelcem. Plesalci PK Miki so januarja prejeli tudi prva priznanja v letošnjem letu, in sicer zlato odličje Olimpijskega komiteja Slovenije za vrhunske dosežke v letu 2007, ki sta ga za 3. mesto na Evropskem prvenstvu v kategoriji electric boogie - pari člani in 6. mesto na Svetovnem prvenstvu v isti kategoriji, prejela Andraž Mrak in Dejan Djurovič. V času sodelovanja s PK Miki pa je za svoje solistične uspehe v show plesih in jazzu v letu 2007 od Plesne zveze Slovenije dobila priznanje tudi Maja Sonc, dvakratna svetovna prvakinja v show plesih. Letos Plesni klub Miki praznuje deseto obletnico delovanja. V ta namen bomo priredili veliko praznovanje za vse ljubitelje plesa. Kaj več o tem dogodku, ki se bo junija zgodil v Hali komunalnega centra, vam odkrijemo drugič, vse pa boste izvedeli, če se nam
pridružite na naši spletni strani www. mikiples.com.
Za vse tiste, ki se plesu posvečate ljubiteljsko, smo pričeli z novimi termini tečajev družabnih plesov, prav tako pa nadaljujemo s tečaji salse, orientalskih plesov in hip hopa. Med februarskimi počitnicami smo za plesalce priredili brezplačne zimske plesne delavnice z Andražem Mrakom, dobitnikom priznanja OKS, in Ano Velepič, plesno učiteljico pri Zvezi plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije, ki sta predstavila zimske radosti hip hopa in jazza.
Čas in trud, vložena v doseganje želja, se vedno obrestujeta, zato tudi vas vabimo, da pri nas poiščete plesno dejavnost, ki vam ustreza in s katero boste uresničili svoje želje po novih spoznanjih in znanjih, zanimivih dogodivščinah in uspehih.
Romana Pahor, www.mikiples.com
Naj plešem ali ne?
Danes se veliko govori o plesu in se pri tem poudarja, na kaj vse ples dobro vpliva. Res je, da ples pozitivno vpliva na organizem, poveže desno in levo možgansko polovico in je prijeten šport, ki povezuje ljudi. Če vprašate mene, sem mnenja, da plešite tisti, ki si to želite. Nihče ni »preštorast« za ples, potreben je le vaš pogum, vztrajnost in veselje, ostalo je naše delo.
Plesna šola Miki je velika MIKI DRUŽINA. V njej se srečujemo plesni pedagogi in pedagoginje, ki radi učimo nove plesne korake, se radi smejemo in uživamo v družbi plesalcev, ki so večji del naše plesne družine. Družimo se na plesnih vajah, z malčki od 18. meseca dalje v Gibalni igralnici, s predšolskimi plesalci, osnovnošolci in mladino pa na nastopih, na taboru in počitnicah. Letos smo za najmlajše pripravili tudi plesno zgodbico Žabji kralj, s katero klubski plesalci razveseljujejo predšolske in šolske otroke. Velik izziv in veselje so nam tudi starejši plesalci. Z njimi se srečujemo na družabnih plesih, salsi, z moškimi na hip hopu, z dekleti pa na orientalskih plesih in plesni juhici. Za starejše radi priredimo tudi kakšen družabni ples, zato smo plesno leto 2007 zaključili na Novoletnem plesu v Plesalnici.
Plesati ali ne? Ste našli odgovor? Mesec želja in obljub je že mimo, sedaj je čas za izpolnitev teh želja in obljub ter čas za nova plesna doživetja, če je bil ples ena izmed njih.
Špela Rozman Nahtigal
Plesni par Špela in Matej Kralj
Odlične uvrstitve
Mlada plesalca Špela in Matej Kralj iz Dragomlja sta leto 2008 pričela z uspešnim nastopanjem na plesiščih v tujini. Sredi januarja sta se na velikem mednarodnem turnirju v Madridu z elegantnim nastopom, ki je njuna značilnost, v standardnih plesih uvrstila v polfinale in z zasedbo končnega 11. mesta dosegla imeniten dosežek, ki sta ga ponovila tudi z delitvijo 15. mesta v latinskih plesih.
Nastop v španski prestolnici je bil dobra uvodna preizkušnja pred državnim prvenstvom v standardnih plesih, 2. februarja v Slovenski Bistrici. Zelo dobro organizirano prireditev z rekordnim številom gledalcev, ko je dvorana resnično pokala po šivih, je navdušilo 56 plesnih parov v vseh kategorijah -od mlajših kategorij do seniorjev, ki v bližini abrahamovih let še vedno spretno poskakujejo v plesnih čeveljcih. V članski konkurenci, kjer so pari močno izenačeni tudi v mednarodnem merilu, so se Špeli in Mateju pričakovanja in želje uresničile, saj sta ponovno zasedla tretje mesto za mednarodno in svetovno znanima paroma Bussoletti-Vulič ter Cigoj-Malai. Tako plesni par Špela in Matej Kralj ostajata eden redkih v celoti slovenskih parov, ki osvajajo vidne uvrstitve v članski konkurenci športnih plesov doma in v tujini.
Čestitamo!
Bojana
Težkoatletski klub Domžale
Prva zmaga je vedno sladka
Novo koledarsko leto 2008 se je za Težkoatletski klub Domžale začelo odvijati zelo uspešno. V petek, 15. februarja 2008, se je v klubskih prostorih TAK Domžale odvijalo tek-
movanje prvega kola za ekipnega državnega prvaka Slovenije. Pomerila sta se klub TAK Rudar Velenje in domači klub TAK Domžale, ki je z veliko premočjo premagal naspro-
tnike iz Velenja. Fantje iz Domžal so samo še potrdili, da so v vrhunski formi in da v letošnjem letu ponovno ciljajo na ekipno prvo mesto.
Za Tak Domžale so nastopali Dominik Kozjek (poteg 60 kg, sunek 80 kg, biatlon 140 kg = 177 točk), Marko Bevk z rezultatom (poteg 80 kg, sunek 102 kg, biatlon 182 kg = 225 točk), Blaž Kuhar z rezultatom (poteg 75 kg, sunek 100 kg, biatlon 175 kg = 220 točk), Boštjan Peterca z rezultatom (poteg 100 kg, sunek 130 kg, biatlon 230 kg = 252 točk), Tine Orešek z rezultatom (poteg 100 kg, sunek 120 kg, biatlon 220 kg = 253 točk) in Jernej Orešek z rezultatom (poteg 90 kg, sunek 123 kg, biatlon 213 kg = 263 točk).
V nedeljo 9. marca 2008 ob 10.00, vas TAK Domžale vabi na ogled tekmovanja drugega kola za ekipno državno prvenstvo Slovenije, ki se bo odvijalo v klubskih prostorih TAK Domžale pod Halo komunalnega centra Domžale. Pomerila se bosta klub KDU Olimpija iz Ljubljane in domači klub TAK Domžale. Vljudno vabljeni! Fantom čestitam in jim želim veliko športnega uspeha.
B. P.
Novice iz Atletskega kluba Domžale
- -----
Demonstracija padcev
Kot struna napeta tekma!
Prvi vikend v februarju sta bili na koledarju Atletske zveza Slovenije dve prvenstvi Slovenije, in sicer so se v šempetrski dvorani najprej pomerile starejše mladinke, dan kasneje pa so v ljubljanski nastopile še pionirke. In vse so se borile - za stotinke! Med mladinkami je bila pred Aljo Sitar, ki je spet odtekla hitrih 7,62 s, le trenutna lastnica državnega rekorda iz Velenja, ki ji je ušla za 11 stotink. Na pisani šempterski stezi je na 60 m nastopila še Ajda Ferk. V kategoriji pionirk je nastopila Hana Gorza, ki se je v A-finalu z novim osebnim rekordom 8,11 s uvrstila tik za dobitnice medalj (nastopilo je 58 šestdesetme-trašic!), pohvaliti pa velja tudi njen nastop v skoku v daljino, kjer je bila s 503 cm sedma.
Tudi 13. je bila srečna!
»Spet bomo mokri in blatni ...,« se je verjetno podilo po glavi kateremu ali kateri izmed 127 prijavljenih na 13. Rekord Šmarne gore, ko je 2. februarja 2008 pogledal skozi okno v deževno jutro. »Pa kaj, tekma je tekma,« ali »Saj nismo iz sladkorja,« si jih je zagotovo mislilo vsaj še enkrat toliko!
Z nasmehom na ustih so s tekme lahko odšli tudi domžalski atleti, z največjim Domen Zupan, ki je na 1.850-metrski progi zmagal med mladinci. Peti je bil Jaka Vodnjov, sedma Peter Kastelic in Miha Škoflek, nastopil pa je še Ivan Leskovšek.
Srednješolska prvakinja in podprvak
Alja Sitar in Igor Orel sta za Srednjo šolo Domžale nastopila 6. februarja 2008 na Prvenstvu srednjih šol Ljubljane v atletiki. Alja je bila s 7,62 s najhitrejša, Igorju je do zmage zmanjkalo le sedem stotink. Izmed članov AK Domžale sta nastopili še Bernarda Letnar in Ajda Ferk.
Alja Sitar tik pod vrhom tudi med članicami!
Prvenstvo Slovenije za člane in članice v dvorani 9. februarja 2008, je postreglo s še enim lepim uspehom za najhitrejšo članico Atletskega kluba Domžale. Alja Sitar je bila po kvalifikacijah teka na 60 m četrta z rezultatom 7,66 s, v A-finalu je tekla še nekaj stotink hitreje in se z rezultatom 7,63 s uvrstila na visoko peto mesto.
Glede na to, da je Alja prvo leto mladinka in ima prvič pravico nastopa na članskem prvenstvu, je to lep uspeh za sprinterko, ki je sicer članica nacionalne panožne ekipe za šprint in kandidatka za nastop na svetovnem prvenstvu za mladince in mladinke, julija na Poljskem.
Medalje iz rok Brigite Bukovec
Več kot 300 atletov in atletinj, mlajših od 15 let, je bilo 10. februarja 2008 prijavljenih na že tradicionalni Troboj Brigite Bukovec za najmlajše. In zagotovo se je med njimi vsaj malce razkril kakšen talent na 60 m, v skoku v daljino ali v disciplini ene najboljših slovenskih atletinj - 60 m z ovirami. Izkazali so se tudi atleti in atletinje AK Domžale. Na stopničke sta stopila Anže Farkaš in Andrej Rak, ki sta vsak v svoji kategoriji prejela bronasto medaljo iz rok Brigite Bukovec. Med dekleti je priznanje prejela Zala Šenet, ki se je v množici 53 deklet, letnika 1999/2000, uvrstila na visoko peto mesto, nekaj mest slabša je bila Nina Pavlič Hren, ki je bila 11. Nastopili so še: Tea Podbevšek (12. mesto), Matej Bolta (14. mesto), Rok Balantič (16. mesto), Žan Gashi (24. mesto), Žiga Rakovič in Maruša Nehmet (27. mesto), Bor Rutar (33. mesto), Matjaž Arnuš (37. mesto) in Matej Rugelj (44. mesto).
■
SPORT
stran
22
Smučarski klub Ihan
Uspešen biatlonski paket
V prejšnji številki smo bili ihanski biatlonci povsem pod »okriljem bi-atlonskega virusa«. A zima gre dalje in s tem tudi virusi, ki so nas napadali v mesecu januarju. Ob našem zadnjem »srečanju« v Slamniku smo se predvsem sklicevali na Svetovno prvenstvo v biatlonu, ki se je že končalo v švedskem Ostersundu.
In kaj smo dosegli?! Najboljšo uvrstitev je nedvomno dosegla Teja GREGORIN z odličnim 6. mestom na posamični 15-kilometrski preizkušnji. Teja je tako nedvomno potrdila, da sodi v sam svetovni ženski biatlonski vrh, na katerem ste jo občani ustoličili tudi kot športnico leta 2007. Na »športnem vrhu« Občine Domžale za leto 2007 se je znašel tudi Klemen BAUER in tako na odru delal družbo vedno nasmejani Teji. V dobri družbi pa je bila Teja tudi na Švedskem, saj sta jo v mešani štafeti »obdala« Klemen Bauer in Peter DOKL. Slednji je zablestel v tretji predaji in reprezen-
tanco Slovenije popeljal na izredno peto mesto, a na cilju smo bili Slovenci na zelo dobrem in realnem 9. mestu. Zelo dobra uvrstitev in še bolj sanjska sestava štafete, ja, kar trije Ihanci so sestavljali slovenski paket. Tisti »mlajši paket« pa v letošnjem letu, glede na ne preveč ugodne snežne razmere, pošiljamo zgolj na Pokljuko. Tam se je v sredini tega meseca dogajal dvodnevni »biatlonski festival«, na katerem smo zopet zmagovali in pridno nabirali točke. Zmagal je Anže GREGORIČ pa Primož PANČUR, a zmaga Maše BAHOVEC je tista najslajša, saj je njena prva biatlonska zmaga med mlajšimi deklicami. Pohvale seveda tudi »srebrnemu paketu« v sestavi Anže POVIRK, Greta TOMŠIČ, Vid ZABRET in manjšim paketkom točk slovenskega pokala, ki so jih osvojili Martin IVANUŠA, Rok LAZAR, Miran MAJER, Nejc KARO, Sara LEKAN in Tjaša BA-HOVEC.
Zimski paket je še vedno zelo aktua-
len, kot so vsako zimo zelo aktualne tudi zimske počitnice. Ihanski smučarji tekači in biatlonci smo jih preživeli na prelepi zimski Pokljuki. Vse bolj množično pa naš uspešni paket podpirajo družba FARME IHAN, d. d., Občina Domžale, Črevarstvo Miroslav Majer, s. p., družba Potrbin AS in ostali, d. n. o., in družba MAJO, d. o. o., katerim se zahvaljujemo in se priporočamo tudi za naslednje »pošiljke«.
Pravo pošiljko priznanj v obliki medalj in plaket s strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale pa so bili poleg Teje in Klemena, za športne dosežke
v letu 2007, deležni tudi Peter Dokl, Aleš Gregorin in Anže Gregorič. Za uspešno dolgoletno delo v klubu sta bila g. Janez Otrin in g. Blaž Gerčar s strani zavoda nagrajena z bronastim priznanjem. Čestitke vsem prejemnikom priznanj!!!
Ob koncu našega druženja še »paketni« ihanski pozdrav Vam, spoštovani bralci in bralke, ki nas zvesto spremljate, in sicer iz trenutno vodilne »slovenske biatlonske pakirnice«.
Matjaž PAVOVEC
Domžalski osnovnošolci solidno na področnem tekmovanju
Namizni tenis
Nedavno so se najboljši osnovnošolci domžalske regije, ki so se uvrstili na področno tekmovanje, pomerili z vrstniki na področnem tekmovanju, ki je potekalo v Kamniku.
V ekipnem delu je ekipa OŠ Venclja Perka, ki so jo zastopali Blaž Štimec, Nejc Pirnat, Jan Sušnik, Barbara Ul-čar ter Vita Peterlin, zasedla drugo mesto ter osvojila srebrno kolajno. Zanimivo je bilo, da je odločitev o prvem in drugem mestu padla v dvoboju med OŠ Janko Kersnik Brdo ter OŠ Toma Brejca Kamnik, saj bi zaradi stanja medsebojnih dvobojev
ekipa OŠ Venclja Perka lahko celo bila prva, če bi zmagali predstavniki OŠ Janko Kersnik Brdo. Na žalost domžalske ekipe se to ni zgodilo, vendar je bilo tudi osvojeno drugo mesto dobra vzpodbuda za naprej. V disciplini posamezno se Nejc Pirnat in Blaž Štimec nista uvrstila v finalni del (obema je zmanjkala po ena zmaga), pri deklicah pa se je Barbara Ulčar uvrstila v finalni del ter osvojila	3.-4. mesto - s
tem pa se je uvrstila tudi v nadaljnje tekmovanje.
Tekst in foto: Janez Stibrič
Dobitniki medalj na Področnem tekmovanju v namiznem tenisu za osnovnošolce (letnik 1993 in mlajši).
Občni zbor društva
tabornikov
Rod skalnih taborov
V petek, 1. februarja, smo imeli domžalski taborniki redni občni zbor društva. Pregledali smo delovanje rodu v letu 2007 in sprejeli načrte za leto 2008. Izvolili smo tudi vodstvo rodu, ki nas bo vodilo do naslednjega občnega zbora čez eno leto. Vodstvo rodu večinoma ostaja enako kot lani, poslovili pa smo se od tajnice Natalije Škofic in njeno vlogo zaupali Nini Savič. Najprijetnejši del občnega zbora je podelitev priznanj tistim, ki so se v preteklem letu še posebej izkazali. Med priznanji ima prav posebno mesto Skalca, edinstveno priznanje našega rodu, ki ga vsako leto prejme tabornik, ki je še posebej zaslužen za razvoj in dobro delovanje tabor-ništva v Domžalah. Letos je skalco dobil Andraž Ravnikar - Miki. Poleg Skalce je pisalo, kako si je Miki zaslužil najpomembnejše priznanje našega rodu.
Tih jn priden fantič se je tabornikom na Četi zelenih gozdov pridružil že v prvem razredu. Skupaj z vodnikom so člani voda najraje zahajali na Šumberk, kjer so postavljali ognje, lovili lisico, večkrat pa so se posladkali s pečenimi jabolki. V kroniki je zapisano, da se je že kot medvedek rad sprehajal po gozdovih ter s kompasom iskal vrtače v neprehodnem terenu. Pravzaprav bi lahko verjeli tudi zgodbi, da mu je bil kompas položen že v zibelko. Njegova taborniška pot se je čisto zares začela, ko so se fantje združili
v vodu Ciniki. Na taborniških orientacijskih tekmovanjih so pobirali prva mesta in organizacija lastnega orientacijskega tekmovanja je bila povsem logična posledica. V kaj je preraslo sprva lokalno tekmovanje ZNOT, dobro vedo vsi taborniki. Andraž je eden izmed najboljših orientacistov med slovenskimi taborniki, svoje znanje pa velikodušno širi naprej, saj vodi tečaj orientacije in topografije v Bohinju za vse slovenske tabornike. Uspehe, ki jih je skupaj z ekipo Cinikov osvajal na številnih orientacijskih tekmovanjih, je lansko leto kronal z zmago na Nočnem orientacijskem tekom-vanju, NOT-u. Prepričani smo, da je tudi sam ponosen na lansko Republiško orientacijsko tekmovanje -ROT. Kot traser največjega slovenskega taborniškega orientacijskega tekmovanja je bil namreč deležen številnih pohval tekmovalcev iz vse Slovenije. Zadnja leta vsako poletje opravlja tudi najbolj odgovorno funkcijo na letnem taborjenju - starešinsko. Mnogi pravijo, da mu je funkcija tako pri srcu, da jo bo opravljal še vrsto let.
Andraž je tabornik z velikim srcem. Za vsakega najde pravo besedo, pa čeprav včasih zveni podobno kot ime njegovega nekdanjega voda. V njegovi družbi se vsakdo dobro počuti. Miki, ti si naš vzor! Hvala za vse!
Tanja
Občina Domžale
Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje programov dela z mladimi
i.
Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe za mlade na področju Občine Domžale.
II.
Namen programov za delo z mladimi mora biti, da na urejen in organiziran način odvračajo odraščajočo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
•	opis programa in njegov namen;
•	kraj in čas izvedbe programa;
•	število vključene mladine;
•	predračunska vrednost izvedbe programa;
•	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Pri odobravanju proračunskih sredstev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 600-1/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 17. marca 2008, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna Občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale
Javno povabilo
za prijavo programov preventivnih socialnih programov za mlade in za skupine za samopomoč
i.
Občina Domžale bo v letu 2008 sofinancirala preventivne socialne programe za mlade in za skupine za samopomoč.
Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju Oob-čine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
•	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
•	predračunska vrednost programa;
•	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen
del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 122-2/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 17. marca 2008, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
IV.
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna Občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale
Javno povabilo
za prijavo programov sofinanciranja družbeno-socialnih in socialno-humanitarnih društev
i.
Občina Domžale bo v letu 2008 sofinancirala tudi programe družbe-no-socialnih in socialno-humani-tarnih društev. Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju Občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
•	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
•	predračunska vrednost programa;
•	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno
povabilo št. 122-3/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 17. marca 2008, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
IV.
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna Občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
			
stran 23	OBJAVE	EH	
w			
Občina Domžale
Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na športnih objektih in opremi, ki niso v lasti Občine Domžale
i.
Vloge lahko predložijo:
•	lastniki in upravljavci, ki ne opravljajo dejavnosti, katere cilj je pridobivanje dobička, za športne objekte, ki niso v lasti Občine Domžale in so javno dostopni;
•	lastniki in upravljavci, ki ne opravljajo dejavnosti, katere cilj je pridobivanje dobička, za druge objekte, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev, ki niso v lasti Občine Domžale in so javno dostopni.
II.
Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov in opreme so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom:
•	preprečevanja propadanja objektov in
•	izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.
•	ime in sedež objekta;
•	status in lastništvo objekta;
•	pogodbo o upravljanju, v primeru, da je prijavitelj upravljavec;
•	namembnost objekta;
•	uporabnike objekta;
•	treninge in športne prireditve v letu 2007;
•	večja realizirana vzdrževalna dela na objektu v zadnjih petih letih;
•	načrt vzdrževalnih del v letu 2008;
•	predračunska vrednost vzdrževalni del v letu 2008;
•	vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna;
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije:
•	izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta;
•	delež športa v namembnosti objekta;
•	prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje;
•	odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 6710-2/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 17. marca 2008, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna Občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale
Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje obnove kulturnih domov v Občini Domžale
i.
Vloge lahko predložijo:
•	lastniki in upravljavci kulturnih domov in letnih gledališč,
•	lastniki in upravljavci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve.
II.
Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom:
•	preprečevanja propadanja objektov in
•	izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
•	ime in sedež objekta,
•	starost, lastništvo objekta in opremljenost,
•	namembnost objekta,
•	uporabnike objekta,
•	kulturne prireditve v letu 2007,
•	večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih,
•	načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2008,
•	predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 2008,
•	vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna,
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije:
•	izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta ali opreme,
•	prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje,
•	odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-2/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 31.03.2008 na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale
Javno povabilo
za prijavo programov sofinanciranja društev s področja raziskovanja in tehnične kulture
i.
Občina Domžale bo v letu 2008 sofinancirala programe društev s področja raziskovanja in tehnične kulture. Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju Občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
•	celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
•	predračunska vrednost programa;
•	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 614-1/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 17. marca 2008 na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
IV.
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna Občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale
Javno povabilo
za prijavo programov sofinanciranja založništva
i.
Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe.
ii.
Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa založništva v letu 2008, ki se bo v celoti ali delno financiralo iz občinskega proračuna.
iii.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.
•	opis programa;
•	kraj in čas izvedbe programa;
•	predračunska vrednost programa;
•	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
iv.
Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za Občino Domžale.
v.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 613-1/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 31. marca 2008 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
vi.
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale
Javno povabilo
za prijavo programov sofinanciranja kulturnih prireditev
Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe, ki prirejajo kulturne prireditve na območju Občine Domžale.
II.
Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev v letu 2008 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti, ki se bodo v celoti ali delno financi-
rali iz občinskega proračuna.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
•	opis programa;
•	kraj in čas izvedbe programa;
•	predračunska vrednost programa;
•	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-1/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 31.03.2008 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.	VI
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna Občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale
za
Javno povabilo prijavo preventivnih programov za boj proti drogam
i.
Občina Domžale bo v letu 2008 sofinancirala preventivne programe za boj proti drogam.
Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo programe na navedenem področju na območju Občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
•	celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
•	predračunska vrednost programa;
•	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
•	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 122-1/08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 17. marca 2008 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.	IV.
Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna Občine Domžale za leto 2008, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. objavljata razpored zbiranja in odvoza
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
7.	april 2008
Krajevna skupnost Jarše - Rodica Krajevna skupnost Vir
8.	april 2008
Krajevna skupnost Venclja Perka Krajevna skupnost Simona Jenka
9.	april 2008
Krajevna skupnost Slavka Šlandra
Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata
10.	april 2008 Krajevna skupnost Ihan Krajevna skupnost Dob
11.	april 2008 Krajevna skupnost Krtina Krajevna skupnost Homec - Nožice
12.	april 2008 Krajevna skupnost Preserje
Krajevna skupnost Radomlje Krajevna skupnost Rova
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO:
Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja; tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano; odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije; odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
pri gasilskem domu, od 14.30 do 16.00 pri uvozu na Avtoodpad, od 16.30 do 18.00
parkirišče pred veleblagovnico VELE, od 14.30 do 16.00 parkirišče Prodnik d. o. o., Savska 34, Domžale, od 16.30 do 18.00
parkirišče nasproti gostilne Juvan, Ljubljanska c., od 14.30 do 16.00
dvorišče stare osnovne šole, od 16.30 do 18.00
športni park od 14.30 do 16.00 parkirišče pred trgovino, od 16.30 do 18.00
pri zbirališču mleka v Brezjah, od 14.30 do 16.00 pri Gasilskem domu, od 16.30 do 18.00
ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto, od 9.00 do 10.30
pri parkirišču Kulturnega doma, od 11.00 do 12.30 pri Gasilskem domu, od 13.00 do 14.30
, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v Občini Domžale od 31. marca do 4. aprila 2008 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Med kosovne odpadke iz gospodinjstva tudi ne sodijo avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega pa ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
JKP Prodnik
■
OBJAVE
stran
24
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, Domžale, na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS št.84/07 in 94/07) ter na podlagi 4. in 9. člena Pogodbe o upravljanju ter zaradi odpovedi najemnega razmerja objavlja
ponovni javni razpis
za oddajo poslovnega prostora
gostinski lokal v zgradbi pri teniški dvorani Domžale.
Predmet razpisa je poslovni prostor - gostinski lokal na Kopališki cesti, Domžale, parc. št. 4606/6, k. o. Domžale, v izmeri 80,34 m2, s pomožnim prostorom velikosti 4,2 m2, z zunanjo teraso v velikosti 120 m2 ter ločenimi sanitarijami za moške in ženske. Poslovni prostor je v grobem opremljen in omogoča takojšnje izvajanje dejavnosti. Za del vgrajene in premične opreme, razen šanka, bo potreben poseben dogovor o najemu te opreme.
Poslovni prostor je namenjen za gostinsko dejavnost, ki jo bo mogoče v poletnem času izvajati tudi zunaj, na zemljišču, ki ga upravlja najemodajalec. Najboljši ponudnik bo lahko v razpoložljivih prostorih nudil gostinsko dejavnost (ponudbo), v skladu s svojo registrirano dejavnostjo in v obsegu, ki ga omogoča ta lokal, v skladu z izdanim uporabnim dovoljenjem. Z dejavnostjo mora izbrani ponudnik začeti najkasneje v enem mesecu po podpisu najemne pogodbe. S plačevanjem najemnine začne z začetkom obratovanja oziroma v roku 1 meseca po začetku obratovanja, za kar mu najemodajalec izda ustrezen račun.
Pogoj za sprejem ponudbe je tudi organizacija in trženje malega nogometnega igrišča z umetno travo v neposredni bližini gostinskega lokala, za kar se bo sklenila posebna pogodba.
Izklicna višina najemnine za gostinski prostor je 5,25 EUR/m2, za ostale površine pa se bo cena oblikovala do podpisa najemne pogodbe. Poslovni prostor se odda za določen čas petih let, z možnostjo podaljšanja.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
-	izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti;
-	višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati, izraženo v absolutnih številkah (brez DDV) in višino najemnine za ostale pomožne prostore;
-	način izvajanja programa - vizijo delovanja.
Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj ponudniki pošljejo priporočeno na naslov:
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS - GL - TE - NE ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave oziroma najkasneje do 10. marca 2008. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo prednostno upoštevana ponudbena višina najemnine in celovitost ponudbe, glede na zahteve, ki jih mora vsebovati ponudba.
Pred prevzemom gostinskega lokala je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe prostorov. Varščina znaša šest mesečnih najemnin. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih potrebščin, vrne upravi-
Zavod za šport in rekreacijo Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po GSM 041/966-192, ali po telefonu 721-68-62(Janez Zupančič). Ogled poslovnega prostora je mogoč po dogovoru.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri.
mL
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
V letu 2008 bo Kmetijsko gozdarski Zavod Ljubljana
organiziral in izvedel naslednja izobraževanja:
1.	Predavanje v okviru Pomladanskega kmetijsko-
podjetniškega sejma v Komendi, na teme: hrušev
ožig, koruzni hrošč, gliva Phytopthoro ramorum na okrasnih rastlinah, krompirjeva ogorčica, ki se je pojavila tudi že na Gorenjskem, kostanjeva šiškarica ter zelo nevaren virus - krompirjev viroid, ki se z okrasnih rastlin lahko seli na krompir. Te bolezni in škodljivci se lahko prenašajo z rastlinami ali deli rastlin, pomembni prenašalci bolezni in virusov pa so tudi čebele. Zato vabimo vse občane in ostale, ne samo kmete, ampak tudi čebelarje in ljubitelje cvetja v petek, 28. marca 2008, ob 9.00, v Dom kulture v Komendi.
2.	Triurno HACCP predavanje za vse kmetije, ki imajo registrirano predelavo kmetijskih pridelkov in turistične kmetije: v torek, 11. marca 2008, ob 9. uri, v Cerknici ali v petek, 14. marca, prav tako ob
9. uri, v Kulturnem domu Medvode. Vse kmetije, ki se ukvarjajo s kakršnokoli predelavo živil živalskega ali rastlinskega izvora (in jih pred prodajo skladiščijo), morajo vsako leto opraviti HACCP izobraževanje v obliki predavanja ali delavnice (Pravilnik o higieni živil, UL št.11/2004). V ta namen za vas organiziramo predavanje na temo:
-	poznavanje strokovnih izhodišč za higiensko tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prostori, kjer se živila pripravljajo, obdelujejo, dodelujejo in prodajajo;
-	poznavanje strokovnih izhodišč za izvajanje osebne higiene v dejavnosti in pomen vzdrževanja osebne higiene v preprečevanju okužb in zastrupitev z živi-
li.
Cena predavanja je 35,00 € na osebo. Dobili boste uradno potrdilo o opravljenem izobraževanju.
3.	Tečaj PREDELAVA MESA bo od 19.-21. maja v Litiji.
4.	Tečaj PREDELAVE SADJA bo od
SVETOVALNA 15.-17. oktobra, v Zadružnem domu v SLUŽBA Zadvoru - Dobrunje.
5.	Tečaj PREDELAVE MLEKA bo
v jeseni 2008.
6.	Tečaj ZA NOSILCE TURISTIČNE DEJAVNOSTI bo v novembru 2008.
7.	Začetni tečaj iz EKOLOŠKEGA KMETOVANJA bo 26. in 27. marca, v Zadružnem domu v Zadvoru - Dobrunje.
8.	Ostale izobraževalne tečaje za pridobitev ustrezne izobrazbe - certifikat za opravljanje osnovnih ali dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Obveščamo vas, da je spomladanski rok za prijavo kandidatov v postopek za pridobitev certifikata 19. maj 2008, jesenski pa 22. september 2008. Obrazci za prijavo v postopek in zapisnik o svetovanju so objavljeni na spletni strani:
http://www.nrpslo.org (izvajalci, dokumentacija, dokumenti za izpeljavo postopka certificiranja). Pri NPK s področja kmetijstva (poljedelec, živinorejec, sadjar, vinogradnik, zelenjadar) je pogoj končana OŠ in vozniški izpit F kategorije. Za vse tečaje je obvezna predhodna prijava pri lokalni svetovalni službi, ki vam bo posredovala tudi program izobraževanja in točne lokacije tečajev.
Ostala obvestila:
Obveščamo vas, da se bo pričel vnos subvencij predvidoma od 5. marca do 15. maja 2008; predhodno uredite GERKE, registre kmetijskih gospodarstev, potrebne prenose nosilcev, plačilnih pravic ... Vloge bomo vnašali samo po predhodni najavi. Prosimo vas, da na vnos pridete pripravljeni, zato spremljajte vsa javna obvestila, povabila na izobraževanje v Kmečkem glasu, Zeleni deželi in spletnih straneh.
Obvestilo KGZS - zavod Ljubljana, Izpostava Kamnik, tel.: 8317533; Berlec Peter, tel.: 8397769; Marta Kos.
Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list Republike Slovenije, štev. 84/07) objavlja
javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem
Predmet zbiranja ponudb so poslovni prostori:
I. Ljubljanska 34, Domžale, drugo nadstropje (mansarda)
Tri pisarne, v skupni površini 55,74 m2 (pisarni severno v izmeri 16,58 m2
in 18,20 m2 ter pisarna južno v izmeri 20,96 m2) s souporabo sanitarnih
prostorov in hodnika v skupni korigirani površini 5,65 m2.
Izklicna višina najemnine za poslovni prostor znaša 7,18 €/m2.
Poslovni prostori pod točko I. se oddajo skupno za določen čas od enega do pet let.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti;
2.	program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih;
3.	višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah).
Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 3 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P. P. - NE ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša tri mesečne najemnine za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu: 7241-110, int. 155 (Gregor Grmek).
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri.
Občina Domžale
Informiranje je za prezaposlene podjetnike ključnega pomena
Na Podjetniškem centru Domžale se zavedamo, kako pomembno je imeti pravo informacijo ob pravem trenutku. Podjetniki so ponavadi prezaposleni in nimajo časa spremljati vseh informacij, ki se pojavljajo v medijih, zato je ključno, da iz poplave informacij dobijo le tiste, ki so zanje pomembne. Z informiranjem podjetnikov se na Podjetniškem
centru Domžale ukvarjamo že od naše ustanovitve. Informacije selekcioniramo in jih poskušamo na čim bolj poljuden način podati podjetnikom. Veliko podjetnikov se namreč boji birokratskih institucij, zapletenih postopkov in gore dokumentacije.
Naš cilj in namen je tudi vključiti čim večje število zainteresirane jav-
aSU-TfN
MOJ
SPLETNI PRIROČNIK
dilion
ittVIlHl 5
Spoštovani naročnik / ca,
Pred Vami je nova številka e-bilten a »Moj spletni priročnik«, do katerega lahko dostopa te s klikom na povezavo TUKAJ.
Želimo Vam prijetno branje!
AA2PISI
Rdifni J aiip.r 2
PREDPISI
Vüljüti ntftJn npvHs »RHU D VK polnil h drvjtwh Kako vil ooUaviiiu, Ee delete v Tujini POSLOVNO SOOELOVAM3E AAtiuim ponudba Euro [nlo centrov Bona EIC POSLOVNI DOGODKI
5UCWENSKA HIS A, PfKIHG 2MB - PredslJimtrv lbv*l*tM$i gospostva
v iasu olimpijskih Iger
Znamka * ugovor in sodna praüia
PRILOŽNOSTI DOMA
Sfldobn* valilnice podjetij
KAŽIPOT PU GLOBALNE M TRGU
Nävi pönal za ve<jo prodajo v EU
NEZNANO ZNANJE
Nji podjetje 'aste Mir o an polaf
DODATEK
nosti ter jim posredovati tiste informacije s področja gospodarstva, ki bi utegnile biti ključne za področje delovanja podjetja, rasti, zaposlovanja in nenazadnje pridobivanja sredstev za financiranje lastnih projektov.
Podjetjem v bazi vsak teden preko elektronske pošte posredujemo elektronski bilten »Moj spletni priročnik« z aktualnimi informacijami o javnih razpisih, spremembah zakonodaje, različnih dogodkih ter mednarodni borzi ponudb in povpraševanj. V letu 2007 smo na približno 1.438 elektronskih naslovov iz Domžal poslali 52 biltenov. Ker pa smo ugotovili, da tudi v biltenu spregledajo pomembne informacije, pošiljamo tekoča obvestila za vse aktualne razpise, novičke iz sveta gospodarstva, torej opomnike za zadeve, ki ne smejo iti mimo
njih.
Z namenom čim lažjega dostopa do informacij na enem mestu smo pripravili spletno stran podjetniškega centra www.crmg.si/domzale. Poudarek dajemo t.i. spletni podpori, na kateri podjetja in potencialni podjetniki najdejo seznam najbolj pogostih vprašanj in bazo znanja z vsemi pomembnimi podjetniškimi temami. Preko podpore nam lahko pošiljajo tudi vprašanja, na katera odgovorimo v najkrajšem roku. Če želite tudi vi biti informirani, se preko spletne strani naročite na e-novice.
V letu 2007 smo v sodelovanju z Občino Domžale in Območno obrtno zbornico na Podjetniškem centru Domžale organizirali osem specializiranih delavnic. Delavnice so izvajali priznani strokovnjaki z različnih področij in so bile namenjene vsem, ki so želeli poglobiti svoje podjetniško znanje. Ponudili smo pester izbor delavnic, ki so jih podjetniki sprejeli z velikim zanimanjem. Teme so bile: marketinški triki; pridobivanje sredstev iz EU; zapadle terjatve ali kako do prislu-ženega denarja; dobri kadri - uspešno podjetje; novosti v davčni zakonodaji; kako se predstaviti potencialnemu investitorju; e-računi;
kako povečati možnost podjetnika - začetnika za preživetje na trgu in kako priti do ustreznih finančnih sredstev.
Delavnice so bile dobro obiskane, njihov namen pa je bil dosežen s tem, ko so podjetniki dobili konkretne nasvete o tem, kako izboljšati njihovo poslovanje. Tudi v bodoče bodo naše naloge usmerjene v večji meri v informiranje in izvedbo podobnih delavnic. Vsebine so odvisne od povpraševanj in interesa s strani podjetnikov, zato so vsi predlogi in komentarji dobrodošli. Obiščete nas lahko na PC Domžale, Saranoviceva 21a, Vir pri Domžalah, v času uradnih ur ali pa nas pokličete na tel.: 01/721-48-36 oziroma nam pišete na pc-domzale@ crmg.si.
Pripravila: Vera Nunič, Podjetniški center Domžale
L4JI
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
Na prvi spomladanski dan mineva že deseto leto, odkar Te ni med nami, draga hčerka in sestra
Vanda Zule
Ostajaš v naših srcih.
Vsi, ki te imamo radi.
V SPOMIN
Dvajsetega februarja 2008 je minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi sin in brat
v
Jože Zabnikar
iz Domžal, Pot na Pridavko 4
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
Vinkota Kokalja,
borca Šlandrove brigade iz Ihana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga na zadnji poti pospremili v tako velikem številu. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče. Hvala pevcem Kranjskega kvinteta, vsem praporščakom, nosilcu odlikovanj, trobentaču za odigrano tišino, govornicama, ge. Majhenič in ge. Kolenc, ter govorniku g. Matičiču za lepe poslovilne besede. Hvaležni smo tudi pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno delo in ker je prisluhnila pokojnikovi želji ter vsem, ki se ga boste spominjali.
Posebna zahvala gospodu Milanu Kučanu za pisno izrečeno sožalje in spodbudne besede v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
Večeri, dolge so noči,
ker tebe že leto dni več ni. Sanje prikažejo te le,
a zjutraj spet prazno je vse. Pogrešamo te,
a vemo, da ni poti nazaj -Odšel si,
le ti odgovor veš zakaj. Morda si le našel
svoj mir tam, kjer ni bolečin ... Iskrena hvala vsem,
ki spominjate se ga -Na pragu njegovega preranega groba.
Klemenu Gorencu
Zaboršt, Šumberška c. 27, Domžale
Vsi njegovi
Čeprav se tvojih besed ne sliši več, bodo vedno med nami, tako, kot boš ostal ti v naših srcih.
Tiho in skromno je živel in tiho, skromno se je poslovil od nas predragi dedek in pradedek
Vinko Kokalj
Veliko prijateljev in znancev te je spremljalo na tvoji zadnji poti, veliko lepih besed in cvetja je izražalo tvojo priljubljenost med njimi, veliko toplih objemov in stiskov rok, ki so nam bili namenjeni, je izraz tvojega spoštovanja med njimi. Vsem, ki ste se kakorkoli poklonili njegovemu spominu in mu stali ob strani, iskrena hvala. Dedek in pradedek, vemo, da nisi odšel za vedno, ker za vedno odidejo le tisti, ki jih nihče nikoli ni imel rad. TI PA BOŠ ZA VEDNO OSTAL Z NAMI!
Vnuki: Robi, Rok, Simon, Boštjan, Blanka in pravnuka Timi in Neli
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
V SPOMIN
Cirilu Soncu
iz Pšate 27
10. marca bosta minili žalostni dve leti, odkar si nas zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric.
Vedno boš ostal v naših srcih. Tako prazen je naš dom, odkar te ni več med nami.
Vsi njegovi!
Dobroto naj ti Bog poplača, ob tebi srečni smo bili, v spominu našem boš živela, ker mrtvi se nazaj ne vrača.
ZAHVALA
Na pokopališče na Rovah je
15. februarja 2008 odšla na zadnjo pot
naša ljuba žena, mama in sestra
Rozka Jazbec
roj. Grčar
(1933-2008)
iz Zagorice pri Rovah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, gospodu župniku Janezu Jarcu in Pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči: mož Štefan, sinova Štefan in Vencelj, sestri Slavka in Mimi z družinama ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in se spomnite, kako trpela sem, ter večni mir mi zaželite.
8. februarja 2008 je zaradi hude bolezni tiho zaspala naša draga hčerka, mami, babica in sestra
Olga Zajc
rojena Mlakar, iz Domžal
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za tople besede ter za vašo prisotnost na njeni zadnji poti, saj ste ji s tem izkazali ljubezen in spoštovanje.
Hvala osebju ZD Domžale za dolgoletno oskrbo, še posebej dr. Tomažu Mušiču in patronažni sestri Poloni.
Hvala osebju na Nevrološkem oddelku KC Ljubljana, posebno dr. Janezu Zidarju in gospe Stanki Kovačič, ki sta nam ves čas stala ob strani.
Hvala vsem, ki ste ji zadnje mesece kakorkoli pomagali, najbolj pa sosedama Mariji Kovič in Veri Janežič, podjetju Comet iz Domžal in društvu Hospic.
Iskrena hvala vsem. Mami Marija, hči Alenka in sin Zoran z družinama
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje, in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
19. februarja 2008 se je
v 78. letu poslovil od nas
mož, oče, dedek, pradedek, tast in stric
Ivan Peterka
iz Vira, Šaranovičeva 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Šimencu za pogrebni obred, pevcem, Heliosu, Društvu upokojencev Vir in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
»Imela dom si in družino, ljubila vse nas ti si milo. Želela dobro vsem ljudem, nam vsem domačim brez izjem.«
ZAHVALA
V 81. letu starosti se je od nas za vedno poslovila
v
Angela Šuštar
roj. Žavbi
iz Zaboršta pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darove, cvetje in sveče ter vso ostalo pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi življenje si imel. Prazen dom in dvorišče, zaman oko te naše išče.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in strica
Jakoba Lukmana
iz Krtine
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in pomoč.
Iskrena hvala Lovski družini Domžale, dr. Mojci Zajc Kraševec, osebju UKC, oddelku KOŽB in Količevo Kartonu.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce tvoje je zastalo, Zvon v slovo ti je zapel, Naj bo spokojen spanec tvoj, V srcih nosili bomo te s seboj.
ZAHVALA
V 78. letu starosti se je od nas poslovil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric v
Ivan Šubelj
Krumperška 1, Domžale
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Heliosu TBLUS in Chromcom Količevo, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo negovalni službi Komet ter Partonažni službi zdravstvenega doma Domžale. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem, k iste ga pospremili k večnemu počitku!
Vsi njegovi
Bog moj, daj govori, da v tvojem govorjenju duša vstala bo vzdramljena za večno prebujenje. (Mitja Šarabon)
IN MEMORIAM
Dr. Franc Perko,
upokojeni beograjski nadškof in metropolit
(1929-2008)
Po dolgi in težki bolezni so se dr. Francu Perku zaprla vrata časa in vstopil je v brezčasni svet neizpete harmonije, kjer ni trpljenja ne gorja, ne smrti, tako da s psalmistom lahko zapišem:
»Noč je minila in dan se je približal.«
Dr.Franc Perko je bil rojen v Krki na Dolenjskem, kjer se ga krajani spominjajo s toplimi občutki. Enako se ga spominjamo tudi domžalski občani, zlasti iz okolice Male Loke, kjer je že pred odhodom v Beograd in po vrnitvi v Slovenijo živel v samostanu sester Sv. Križa, kjer so sestre zares vzorno skrbele zanj.
Pred njegovim imenovanjem za beograjskega nadškofa in prvega beograjskega metropolita leta 1986, je služboval na Teološki fakulteti zlasti kot profesor eklezio-logije - nauka o Cerkvi. Bil je tudi velik poznavalec in prijatelj pravoslavnih cerkva in bil tako vzorno dejaven na ekumenskem področju. Po izrecnih besedah Sonje Lokar je nadškof Perko v Beogradu odigral tudi zelo pozitivno vlogo. Deloval je strpno, morda je v zadnjem obdobju res kakšno besedo postavil trše, a tako so mu očitno narekovali grenki spomini na prestano obsodno sovražne propagande ... In prav zaradi hudih krivic ga je treba razumeti. Kakor je v prejšnjem sistemu v okviru takratne SZDL gradil mostove sožitja, tako je bila tudi njegova vloga med demokratizacijo Slovenije pozitivna, kar mu priznavajo tudi liberalni demokrati. Pokojni nadškof je bil dober prijatelj, kar je mogel skusiti vsak, kdor se mu je približal. Vdan je bil Bogu in Mariji ter imel izreden posluh za sočloveka, zlasti je bil znan kot ljubitelj otrok, o čemer bi lahko povedali kaj več njegovi ministranti. Bil je tudi velik občudovalec narave, poznal in nabiral je zdravilna zelišča, znan je njegov recept za zdravilno žganje Perkovec; bil je
tudi vnet lovec na mavrahe . Osebno sem mu zelo hvaležen, da je radovoljno blagoslovil križ, ki sem ga dal postavit pred našo hišo. Skupaj s somišljeniki mu želim večno srečo in mir pri nebeškem očetu. Z dr. Janezom Drnovškom sta imela veliko skupnega, naj bo blagoslovljen njun spomin.
Ivan Kepic
»Ob smrti nekdanjega beograjskega nadškofa dr. Franca Perka, našega občana, vam izrekam iskreno sožalje,« je v sožalni brzojavki ljubljanskemu nadškofu in metropolitu msgr. Alojzu Uranu zapisal domžalski župan, Toni Dragar
Bolečina 2
Se vedno boli srce, Enako močno boli.
Vonj bolečine ne izgine,
Enako močno boli.
Dan za dnem pogled te išče,
Nikoli in nikdar iz spomina ne izbriše,
Otopelo telo vsak dan te obišče.
Bolečina v naših srcih, Oh,, SIMON, Ljubi mož in oči,
Imamo te shranjenega v naših srcih.
Spomini nate so še živi, Radi bi s teboj dehli, Celo, veliko, ogromno skrivnost, da Enkrat bi našli čez prepade naš most.
Jana Jenc
V spomin
Janez Gregorin
So stvari, ki jih čas nikoli ne izbriše, ostajajo v naših srcih, v izgovorjenih besedah, v spominu na ljudi, ki so s svojim delom soo-blikvoali čas, v katerem živimo. Tako ostaja v naših spominih tudi gospod Janez Gregorin iz Ihana, ki se je rodil v kmečki družini 21. maja 1911. leta. Po osnovni šoli se je še ne šestnajstletni fantič zaposlil pri Bonač na Količevem, sedanjem Količevo Kartonu. Vmes se je izobraževal, bil eden redkih štipendistov UNESCA, ki mu je omogočil tudi študij v Parizu. Papirnici je ostal zvest do upokojitve, bil je spoštovan in cenjen sodelavec, dober prijatelj, ki se je razdajal tudi na področju športne in kulturne dejavnosti.
Njegovo sodelovanje na področju športa, kulture pa tudi dejavnosti v krajevni skupnosti je pustilo neizbrisno sled. Opravil je režiserski, igralski in recitatorski tečaj ter bil vrsto let aktiven v ihanski Svobodi. Odigral je veliko vlog, mnoge od iger je tudi režiral. S svojim prizadevnim delom je že od leta 1972 sodeloval v društvu upokojencev, kjer je opravljal funkcije v upravnem odboru, bil je tudi tajnik društva in predsednik nadzornega odbora.
Ihanci se ga spominjajo tudi po prizadevnem delu v krajevni skupnosti, kjer je bil predsednik več gradbenih odborov in je pomembno prispeval k razvoju teh krajev
na komunalnem področju. Bil je tudi predsednik Odbora za izdajo knjige Svet pod taborom, spominjali pa se ga bomo tudi kot zagnanega predsednika Odbora, ki je pripravil slovesnosti prireditev ob 750-letnici Ihana. Na njegovo uspešno delo kaže vrsta priznanj, ki jih je prejel, med njimi tudi priznanje za življenjsko delo, ki mu ga je PGD Ihan podelila na tradicionalni gasilski akademiji. Kljub visoki starosti je bil čil in pripravljen sodelovati v življenju delu KS ter društev. Bil je pravi izvir informacije iz že pozabljene kulturne dediščine. O njegovem prizadenem delu so na zadnjem slovesu na ihanskem pokopališču govorili Ferdinand Starin, Matjaž Brojan in Ivan Kepic. Poudarili so njegov velik prispevek na posameznih področjih, posebej na kulturnem, ob tem pa ne pozabili, da je bil gospod Janez Gregorin vselej prijeten sogovornik, za katerega je veljalo tudi to, da je bil hiter pri poslušanju, a počasen v govorjenju, saj je prav vsaki izgovorjeni besedi dal vsebino in pomen.
Hvala, gospod Janez Gregorin, za vse dobro, s čimer ste obogatili tako življenja svojih sokrajanov kot tudi svojih sodelavcev, prijateljev in znancev.
Prijatelji
■
OBJAVE
stran
26
KA-DENT
sani Dpi ačriifckji /uitna ordiifcacijn v ctrlra Ml-hu^i
Zavrti 10, 1?34 Mengeš, id.:+386 1 7238-602
»	Celostna /obtvdravülvciia oskrba
•	IjiMer ^tibotchniCni Ijbon-UorLj »	Prijazno ost'bje
•	NadsKindardiii materiali
*	Fiksna in sneinnü ^olsna proteiikj. «	Implantat! - zobni vsadki
*	FjitL-bskii pnitftiliu
(kcfLimiOni? Luske, brezko vinska keia^lu, inlay-i) » Beljenje Žob in stobiti nakii
•	ftfiimki za Sponnike
*	Itn.vp9:büni prujituil /. inlminln» k.imeni
Lepota človeka se kaže tudi
v lepih in zdravih zobeh!

Jj
.. i
1
Poročilo Centra požarne varnosti za januar 2008
Domžale, 13. januar 2008, ob 15.15 uri. Lastnik stanovanjske hiše je preko 112 zaprosil poklicne gasilce za pomoč in povedal, da so se v dimniku vžgale saje. Goreče smolnate obloge v notranjosti dimnika so gasilci pogasili z ročnimi gasilnimi aparati na prah. Z dimnikarsko metlo so očistili dimnik, skozi dimniška vratca odstranili kolikor je bilo mogoče zgorelih saj. Ker je bila zunanja stena dimnika močno pregreta, je bil lastnik opozorjen, da preko noči občasno vrši kontrolo. Ugotovljeno je bilo tudi, da dimnik ni primeren za uporabo, zato je bilo kurjenje prepovedano dokler pristojni dimnikar ne odloči drugače. Trzin, 19. januar 2008, ob 6.40 uri: sta čelno trčili dve osebni vozili, vozilo z registracijo LJ je obstalo na cestišču z močno utrujenim voznikom in potniki s prejšnjega dne, drugo registrirano v MS je zaradi sile trka odbilo v obcestni jarek. Potniki z lažjimi poškodbami so sami zapustili vozila že pred prihodom gasilcev, za katere so poskrbeli reševalci. Gasilci so v obeh vozilih odklopili akumulatorje in podstavili lovilne posode pod vozila, ker so iz njih odtekali naftni derivati.
Preserje pri Radomljah, 19. januar 2008, ob 12.13 uri. Gasilci so bili obveščeni, da se je med vožnjo pokadilo in zagorelo pod armaturno vožnjo osebnega vozila Audi. Prisebni voznik je odklopil akumulator, delno pogasil ogenj in kraj dogodka zapustil. Po prihodu gasilcev na kraj so ogenj pogasili.
Količevo, 19. januar 2008. Ob 15.11 uri je prišlo do silovitega čelnega trčenja med dvema osebnima voziloma - nepravilno prehitevanje vozila Fiat Lancia, ki je trčilo v pravilno vozeče vozilo Audi A3. V Avdiju je bila sopotnica poškodovana, zato so gasilci priskočili na pomoč reševalcem pri reševanju ponesrečenke, ki so jo z reševalnim vozilom odpeljali v bolniško oskrbo. Gasilci so odklopili akumulatorje in posuli cestišče z absorbentom zaradi iztekanja naftnih derivatov, vozili sta bili popolnoma uničeni.
Domžale, 20. januar 2008. Ob 00.06 uri se je zgodila nesreča zaradi neprilagojene hitrosti in utrujenosti voznika osebnega vozila Mercedes Benz v predelu uvoza in izvoza na avtocesto v Domžalah. Vozilo je zdrsnilo iz izvoza za Domžale iz smeri Ljubljana, se zaletelo v rahlo klančino, kjer je vozilo dvignilo in to je poletelo približno 25 metrov po zraku preko uvoza na avtocesto iz smeri Domžal proti Celju. Mercedes je obstal na neutrjeni površini, prevrnjen na streho, v njem pa ukleščen voznik, katerega so s hidravličnim orodjem osvobodili gasilci iz objema pločevine. Reševalci so mu nudili prvo pomoč, ga imobilizirali in odpeljali v bolniško oskrbo. Gasilci so imeli s popolnoma uničenim vozilom še kar nekaj dela, da so ga pripravili za odvoz vlečni službi. Krašce, 22. januar 2008. Ob 18.43 uri so prejeli gasilci CPV obvestilo o prometni nesreči med dvema osebnima voziloma. V vozilu Dae-voo Tico je bil huje poškodovan in
ukleščen voznik, katerega je bilo potrebno s hidravličnim orodjem osvoboditi iz pločevine. Reševalci so ponesrečenca oskrbeli za prevoz in ga tudi odpeljali v bolniško oskrbo. Kljub močnemu trku voznica v Mazdi ni bila težje poškodovana, vozili pa sta bili popolnoma uničeni.
V minulem mesecu so poklicni gasilci iz CPV posredovali še po enkrat: pri vlamljanju vhodnih vrat stanovanja in zapiranju vode, ki se je razlivala po stanovanju zaradi okvare na armaturi, gašenju ognja v komunalnem zabojniku in posredovanju pri lažji prometni nesreči.
Viktor Svetlin, CPV
				
	F	K	m	a
TRGOVINA * AVTODELI				
potfošni materia
-	zavore
-	sklopk«
- filtri - amortizerji "metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica O t/722 78 94
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d. o. o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline.
Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini v Občini Domžale po sledečem razporedu.
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
PETEK, 7. marec 2008
9.00-9.45 Dragomelj 10.00-10.45 Pšata 11.00-11.30 Selo pri Ihanu
11.35 -12.30 Ihan 13.00-13.30 Prelog
PONEDELJEK, 10. marec 2008
9.10-9.30 Nožice
9.45 - 10.15 Homec 10.20 - 10.50 Preserje
11.00-12.00 Radomlje 12.15-13.45 Rova 13.00-14.00 Jarše
TOREK, 11. marec 2008
9.00 -9.30 Vir
9.40 -10.00 Količevo
10.10 -10.30 Češenik
11.00 -12.00 Dob
12.15 -13.00 Žeje - Sv. Trojica
SREDA, 12. marec 2008
9.00 - 9.45 Krtina
10.00 -10.30 Zalog pod Sv. Trojico
10.45 -11.45 Študa
12.00 -12.30 Depala vas
12.45 -13.45 Domžale
pri Lukanu, Dragomelj
pri Luku Mivšku, Pšata 36
pri Mihaeli Flerin,
Selo priIhanu 1
pri Gasilskem domu
pri Francu Bitencu, Prelog 4
pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28 pri Gasilskem domu pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36 pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu pri Gasilskem domu
pri Krajevni skupnosti pri Centru požarne varnosti pri Janezu Gaberšku pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu
pri Simonu Francu, Krtina 37 pri Vinku Kepcu, Zalog 5 pri Gasilskem domu pri Pavovcu, Depala vas 16 Veterinarski dom Domžale, Cesta talcev 10
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju.
SREDA, 19. marec 2008
14.00 Krtina 14.40 Ihan
ČETRTEK, 20. marec 2008
14.00 Nožice 14.30 Homec 15.00 Rova 15.30 Radomlje
15.00 Selo pri Ihanu 15.15 Pšata 15.30 Dragomelj
16.00 Količevo 16.15 Dob 16.45 Jarše 17.15 Domžale
S seboj ne pozabite prinesti izkaznice o cepljenju psov.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice cepimo po odstavitvi.
Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 7.00-12.00 in od 17.00-18.00 ter ob sobotah od 7.00-9.00.
Stroški cepljenja znašajo 33,85 EUR.
MESTNE LEKARNE
01 724 4260
01 »39 70 40
01 723 JA bb
LIKAR H* KAMNIK ■ Silin« 1,12« fcuik	Ol 139 70 37
l«l<DMa,iulnat$fliii3lntl<fcDriit.i)
LEX AH NA NOVI TRG - Novi fra 2fi, 1240 K n urnik ,. . Ä .i j	01*3170 40
[«karan.navili 9@meiliie;pkane.u
LEKARNA MENGEŠ ■ Z n rani na 3,1234 Wenges	01 7 73 ft 64
lttarna.iiifnges@iiitflnektame.fi
LEKARNA RADOMLJE ■ (eila bflicev Sc, 1235 H sit ml je m qj N
LE KAR HA LITIJA - Tr-g fvobode 1.1270 Lilifn
I L'kc ran.lili pa jfn t !c ka: n e, si
01 223 27 SO
01 ai9 SO 41
Dni urni lokami v lotu 2003
Sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA DOMŽALE, rwfcljo in prpmiki od 9.00 do 12.00 LEKARNA K fl M NtK
www.mestnelekarne.si
Računovodski servis
cosmos
Preselili smo se na:
Ljubljanska testa 80, 1230 Domžale
01/721 30 18


STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
■	pregled oči
» pestra izbira okvirjev
■	riLiJnovci:. i cl-!' . v:..ii,i VA1 ILLX PIHY5S0 Stekel. * stekki AMTi-FATIQUE osvežitev za vaše oči '
' sončita OČifld
Delovni cas od pon. do pet. od 10. do IS. ure.^-^
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, rorre tudi za DIABETIKE, domala poti™, rofno izdelane domaČe piškote in ostale slaščice
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Tel,; 564 20 50, odprto vsak dan od 7, do 2 J.30 ure
KAlHOTlAZASBi
PA - dO, Jane* Kizeničnik s.p., Steletova ulica S, 1234 Mengeš, GSM: 041/237-243
Iščemo delavca
za delo na strojih v proizvodnji kartonske embalaže. Delovno razmerje z t zbranim kandidatom bo sklenjeno za določen cas, z možnostjo kasnejše sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Prijave zbiramo da 20.3,2008
%
mali oglasi
ZAPOSLIMO monterja notranje opreme: Leska d.o.o. Gsm 041 333-110.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01/7238 157, 041/322-571
SOBO v Kamniku oddam pošteni samski nekadilki stari od 28 do 40 let. GSM: 041 862 333 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391
NUDIM POMOČ PRI ČIŠČENJU, pospravljanju in likanju do 2x tedensko. L. Ficko
Tel.: 041/293-723
NOVO v Domžalah! Vse vrste gibljivih industrijskih cevi in priključki, olje, voda,
zrak, gorivo, zavore, ... Cevi vam po željah tudi sestavimo! PRO MOTO, d.o.o., Miklošičeva ulica 9, 1230 Domžale Tel.: 01/7242-056, 041/789-711
NEMŠKI JEZIK, inštrukcije, prevajanje, tolmačenje nudim. Tel: 040/337-657
PRODAM konjski gnoj in oddam dva psička mešanč-ka, stara 3 leta. Domžale Tel.: 041/903-610
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 040/743-399
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa).
Delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01/722-78-97
ZAPOSLIMO delavca s poklicno izobrazbo za delo na stroju. Leska d.o.o. Gsm 041 333-110.
RAČUNOVODSKE STORITVE in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267.
ODDAM sedem zastekljenih lesenih oken. TEL 01/7227 277, GSM 051 414 057
Rekreacijski tek 2008
Po lanskoletnem uspehu rekreacijskega teka, ki so ga v sodelovanju z AK Domžale organizirali Socialni demokrati Domžale, se projekt tradicionalno nadaljuje tudi v letošnjem maju. Odmevna športna akcija, ki se je uradno uvrstila tudi v koledar tekaških prireditev v Sloveniji, bo tokrat na sporedu 24. maja 2008, v času dneva mladosti. Projekt, ki je namenjen prijateljstvu in sodelovanju za zeleno os Kamniške Bistrice, je lansko leto privabil več kot sto tekačev, ki so na 8,5 km dolgi progi merili svoje moči in tudi vsi do zadnjega prišli v cilj. Spominjamo se lahko tudi Lumpi teka, ki se je odvijal pred glavnim tekom, ki je navdušil tako malčke, kot njihove starše. Tudi letošnje leto bo prineslo tako rekreacijski tek, kot tek za najmlajše, organizatorji pa letos poleg teka obetajo tudi nordijsko hojo, ki bo zagotovo popestritev prireditvi, ki je v domžalsko občino vnesla nekaj novega, drugačnega športnega pridiha. Torej, dragi Domžalčani, Domžalčanke in prebivalci okoliških krajev, vreme je primerno, da začnemo vsi skupaj z nabiranjem moči in kondicije za udeležbo na rekreacijskem teku. O dogajanju vas bomo redno obveščali tudi v Slamniku.
(mak)
LCD-TV SERVIS
1 A gCI'Ä'T»
Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel.: 01/729-13-03
www.informacija.net/kenwood-sharp-servis/ E-mail: avs.menges@siol.net
odprto od 9-12 in od 15-18 ure
V
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko
01/5655 120
K/ilRG

INŽENIRING d.o.o, Mengeš
Svetujemo ill [ifwneiJujeimi |vi pnHiijji, nakupu, menjavi. mkiajl ali rnjänu vseh vrši jiiL"jiivmičriir>r pljv J h sen i nu. nli mučili Menzel. Domžale, K&inuk in Ir/irt,
Slovenska ccsla 24, 1234 Mcnscä Tttaoü: 01/ ?2-30-5«6.72-30-9S7 En 01/ 72-38-015
wellness connection
pilates (mata, velika žoga, elastični trak)
skupinske vadbe <ies miiis) male mišice (3-6 let) vadba za seniorje vadba za nosečnice fitnes z osebnimi trenerji Idasična, športna masaža tajske masaže športne terapije postrehabilitacija poškodb {hrbtenica, koleno) sončni studio kozmetika za solarij prehranskj dodatki plesna šola Bolero najem dvoran (vadba, predavanja, sestanki)
Brezni kova 17,1230 Domžale tel.: 01^729-27-27, e-pošta: info@ote1o.si
5m
Mercator Center Domžale
POCITNICE NA MEDITERANU
Z zgodnjo prijavo do 31.03.08 prihranite do 100 €!
Dodatni 5% popust za rezervacije na www. kompas.si do 31.03.08!
Informacije in prijave:	^
01 2006 111 'www.k0mpas.si
V KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
Shark fanr
# PIRÖT
PIRAT SNACK BAR VAS ti ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO. NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ CE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL
-	Velika pisarniška akcija
-	Ugodnosti in presenečenja na prodajnih mestih
-	Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje
knjigarna in papirnica Pustite se presenetiti!
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda i i Londona.
TISDClflEDDflRSI

CVETLIČARNA ARBORETUM
MFR( ATQR r T. S r F H l>ttM7 F
cvr^? lAiA ptf^Mo
uu n ret I J IT I-v| i^i
" -V A/M /X	OTSJTTniW
	£ »
' Glavni dobitekje 10.000 EUR. w I	www.loterija.si -
	
i * n	w
Zlatarna Celje	I/l j
wwi\.ziaiartt3-ceijt.eu	i 1
r
tffe_____
^pj^ZÖEjEÜlfl
mem
mEssnn dpsihr
www.mestna-optika.si
simPLE
FRIZERSKI SALON
PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS : .^fflMl;	od 9. do 21. ure /M^S od 8. do 21. ure /
od 9. do 13, ure