L'st Izhaja ođ okfohra 1947 kot tednik - Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Cd % januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer °b sredah in sobotah — KRANJ, SREDA, DNE 2. SEPTEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 69 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Mladinci na magistrali Letos je odšlo z Gorenjske na zvezno delovno akcijo že nad 120 jniadincev In mladink. V sestavu jekaterih lu j bi jamskih delovnih r^gad so sodelovali pri izgradnji goranske magistrale na odseku JJ-oiašm-Bjelo polje. V zadnjo izmenoi pa odpotovalo jutri zju-raj se 21 brigadirjev in briiga-kier Jaclransko magistralo, IftVi ° delali dva meseca. Na Z v?h delovnih akcijah, ki jih nL-x let°s "ekoliko -manj kot Prejšnja leta, pa je sodelovalo 32 "uadmcev in mladink. — J. J. Druga košnja je že končana vseh nižinskih krajih so r^etovalci že pospravili otavo, le ^visinskih krajih kmetovalci še PrerJ^' ^mga ko-^nJa je bila sicer t \?eJ slabša od prve, vendar je ki k ta pridelek dobor, ker je Jub nekaj sušnim dnem primer-"9 deževalo prko vsega leta. v di- ° pa 550 kc>sili že tret'ič-aolinl pa jo bodo jeseni še en- W,PrideIck detelje je letos ze-lo dober. po^ Iniriu.,em tednu so kmetovalci PrfrF?1^1' z n,iv m ome'i letošr.ii Pod t? pr.osa- Po dosle' zbranih obrod;],'1 JC ^cios ^>roso dobro Cez nekaj dni se bo začela šote. Po vseh gorenjskih knjigarnah je te dni precejšen na-val. Tako je tudi v kranjski "Simon Jenko«, kjer vsak dan y«dimo precej mladih obrazov 'n mamic, ko nakupujejo šol-*,e knjige. čakan»a pa ne bi biIo toliko, če bi bila v Kra-nJU že odprta nova knjigarna na Maistrovem trgu Gospodinje, štedite! Tr ene . utno stanje z električno Q0r?1j° je zelo resno tudi na kuj °n'slcem.. To še posebej nare-iirti ^a UDOraDO energije ome- Težave z elektriko se stopnjujejo nam na nujne potrebe. Kot so Don- p0vedali na distribucijskem koQ'etju ELEKTRO KRANJ, lah- PotrP« d-C do še vež'ih težav, če bod ° električne energije ne nih ° dos'cdno upoštevali poseb-eripr r)avod'il o štednji. Rezerve ]0g. ?,,e> ki so trenutno na za-Cj. • -so zelo skromne. V ilustra-]j J1 s_amo podatek, da smo ime-nj|1an' °b takem času akumulirala na,d milijardo kilovatnih ur, ljjj* ''h je le nekaj nad 500 miza • ^ ten kritičnih mesecih je ^^''^dnjo električne energiji n Tezerve d°kaj hitro pra-eih ° .' kl Dade v teh mesene ' g^1*'^'.'0 proizvajalci električ-nergije, je samo »kaplja v morje.« Vode za hidrocentrale primanjkuje. Pogodbenim odjemalcem, ki so razvrščeni v štiri kategorije, so distributivna podjetja v preteklih mesecih že zmanjšala dobavo energije od 3 do 1} odstotkov. V septembru bodo ta odstotek zmanjšanja dobave povečali na 5 do 13 odstotkov. S pogodbenimi odjemalci ima kranjsko distributivno podjetje glede redukcije električne energije še najmanj težav. Poseben problem predstavlja pri tem široka potrošnja električne energije. To so že v juniju tudi na Gorenjskem omejili za 10 odstotkov. V septembru predvidevajo, da jo bodo v primerjavi z Ietošn jim aori-lom (ta dva meseca sta v letu nekako enaka po količini norabe električne energije) zmanjkali za 5 odstotkov. Toda kot merijo 5 odstotkov. Toda kot menijo KRANJ, bi se dala poraba električne energije prav pri drobnih gospodin j stv'h, ogrevanju prostorov, omejili tudi do 40 odstotkov. V teh kritičnih mesecih bodo tudi ceste v mestih in naseljih manj razsvetljene in sicer za 50 odstotkov, tako da bo gorela vsaka druga svetilka. Trgovskim podjetjem velja tudi priporočilo, da svoja izložbena okna in svetlobne reklame čim manj osvetljujejo To je bilo doslej brez posebne omejitve zaradi turistične sezone V primeru, če se potrošniki električne energije, tako pogodbeni, Vrt ostali ne bodo držali priporočil distributivnega podjet- Nadallevanje p na 2 strani • Reorganizacija kinematografske mreže? Ali je smotrno, da je na Gorenjskem toliko kinematografskih podjetij ? Zarad) prenekaterih problemov, s katerimi se danes srečuje kinematografija, bi nemara kazalo razmisliti o organizacijskih spremembah na tem področju. Na Gorenjskem je več manjših samostojnih kinematografskih podjetij, ki se vsako zase ubada s sestavljanjem repertoarja, nabavo filmov in mnogimi materialnimi težavami, ki so zlasti v zadnjem času vse težje. Morda bi večje podjetje laže r.eševalo te probleme? Kljub sorazmerno slabemu programu, televizija že deloma vpliva na obisk v kinematografih. Obisk zlasti v zadnjem letu, ne sicer močno, pa stalno pada. Precej lahko vpliva na obisk tudi slab izbor filmov, pomanjkljiva propaganda in podobno. Kar zadeva slab repertoar, seveda zlasti večjim podjetjem ne moremo naprtiti posebne krivde, ker praktično morajo predvajati vse filme, kar jih letno kupimo od drugod in proizvedemo doma. Laže je to pri manjših kinematografih z morda 50 ali nekaj več premierami na leto. Tu bi se dalo izbirati, vendar v večini primerov pri teh podjetjih ni nikogar, ki bi se lahko posebej posvetil temu poslu. Zato je tudi v teh, manjših kinematografih spored večkrat, slab, slučajen. V večjem podjetju z več kinematografi bi se dalo to vprašanje nedvomno efektneje in ceneje rešiti Tako podjetje bi oilo na boljšem v odnosih s proizvajalci in distributerji. Doseglo bi ugodnejše najemnine za posamezne filme, laže bi dobilo premi-erske filme, laže bi jih razporejalo po kinematografih in podobno. To pa je zelo pomembno zlasti za potrošnike. Spričo vse večjih materialnih težav je namreč povsem jasno, da sta samo dve rešitvi: ali povišati vstopnino za kinopredstave, ali pa organizacijsko drugače urediti kinematografijo na našem območju. Ni dvoma, da je druga rešitev boljša. Ne samo zaradi materialnih koristi potrošnikov, marveč in predvsem tudi zaradi večje možnosti, da kinematografi dobe svoj pravi pomen: da dejansko postanejo kul-turnovzgojne ustanove in ne le institucije za razvedrilo in »pridobivanje« raznih dvomljivih navad. Materialne težave se v zadnjem času povečujejo že zaradi upadanja obiskovalcev. Razen tega rastejo najemnine za filme in kino-dvorane. V prihodnje bodo kinematografska podjetja morala sama financirati tudi filmske novosti. To bo spet izdatek več. Povečale so se nadalje cene elektriki in povišali stroški z-> ogrevamic prostorov. Kinematografska podjetja že doslej niso finančno kdo ve kako dobro stala. Zlasti manjša podjetja so se komaj prebijala, ne da bi uspela kaj prida izboljšati pogoje poslovanja in razširiti Mrežo kinematografov. Ker tudi od drugod ni bilo pomoči smo, kar zadeva razširitev kinematografske mreže na Gorenjskem, nekoliko v zaostanku, čeprav je področje gospodarsko eno najrazvitejših. Po programu razvoja kinematografije v Jugoslaviii naj bi kinodvorana prišla na vsakih 5000 prebivalcev. Vsi pogoji so, da bi na Gorenjskem to normo že dosegli. Pri sedanji organizaciji kinematografije seveda to ne bo moč uresničiti. Zanimivo Je, da je na področ.Hh, kjer poslujejo večja podi"«'a, mreža kinematografov popolna. Ta nodjetja sorazmerno ugo/-o gospodarilo In imalo sklade za razširitev In Izoonolnltev mre??. Na drugih področjih nI denarja ne Iniciative. Manjša podjetja delajo pretežno s honorarcl, kar po svo!<» upravičeno prisneva k ozkosti njihovih koncentov. Zato nI slučalno, da so se pr^Mva'ei Goril pri Bledu obrnili na kinematografsko "odleti* v Krfcnju. da naj Jim uredi kinodvorano In poskrbi za redne predstave. To ct^o pove, da Hudje sami dobro vedo, kdo Je sposoben ugoditi njihovim željam. Morda bi karalo o tem problemu podrobneje l^ravljptj. Zlasti občinski sveti za prosveto in kulturo bi morali Jasno opredeliti svoje stališče do tega problema. — sik. sto«« đam H več! Že dosti za' dr honorarno delaš drugje, liko*"6 nimaš' dosti tl ;e /0" kht° ;-e obratovođia Leksi, ki ?nu at* tudi nor mireč, osorno brusil Marku, ko je pred normi, se je ta razburil in m hotel priznati Markovo delo. Toda Marko tudi tokrat ne bi ničesar iskal in se pritoleval, če bi se drugi ne zavzeli zanj. On je preveč potrpežljiv, miren — ne mara besed, samo delo. Drugi so sklicali sestanek ekonomske enote. Tudi Leksi-ja so povabili, čeprav je deinl, da »nima časa za take redi.* Vsi so se zavzeli za Marka, pravzaprav ne za Marka, marveč, za pravico, za nagrajevanje po delu, obsojali so krivico do poštenega delavca, j,Ne dam ti več!" «evt v oddelku prišla beseda o t" mah in dohodkih. Marko se je bUtn° ni zmM- Zastala mu sle C^eda in r°ke so se mu tre-»•/.J. do tistega trenutka ni mm da bo tako. ,arA° h namreč eden izmed treh delavcev- K<> Je bilo ko H:!CO"?ati P°šilJke za izvoz, niso dosegali plana itd., za njepn • piana ua., v *<« ni bilo nedelje, ne ure deln°tn? lc rekli> >e »rišel na stuako ;'e bil° tlldi v av%tl-£>3' ^delavec je šel na ddpust. rekrC»bi "/eS°v stroj stal, so dau. Marku, naj, kolikor se Ja?H-i na dveh krojih. Spri-Pril, -S,e ;'e 5 tem- Zjutraj je najal bolj rano. da je pripra- ter>, nanwzal <>J>a stroja, po- vse, Pa ,C skakal r>em in *ia Z ni x'estnostj„. \ navdušena nad Postojnsko jamo. O mostu, k.i so ga postavili, so govorili posebno ponosno, saj predstavlja za Mojstrano veliko Novi društveni pridobitev. 33 m dolg in 1 m širok most, ki povezuje zgornji del Mojstrane z Mlačicami in dalje z Radovno, je vreden okoli 2 milijona din. Za les in žaganje lesa je plačala krajevna skupnost le nekaj nad 150.000 di.n. Francoska skavtska skupina, ki opravi v vsakem kraju, kjer tabori, kako delovno akcijo, ne more razumeti, da naši taborniki, s katerimi so bili nekaj časa skupaj v Mlačiaah, na taborjenju, ne opravi jo nobene katerem jim je izročil predstav1* podobne delovne akcije. V znak prijateljskih odnosov z Mojstran-čani so priredili francoski skavti v Mlačicah v sredo zvečer poslovilni večer, na katerega so povabili domačine in jiim priredili kulturni program. Krajevna skupnost Mojstrana pa je priredila v hotelu Triglav v Mojstrani poslovilno popoldne, ki so se ga udeležili vsi skavti v paradnih oblekah in na nik krajevne skupnosti Mojstrana v spomin na prvo taborenje Jugoslaviji in v zahvalo za izy®* deno delovno akcijo oljno s^l~\j Triglava. Danes zjutraj (29. 8.) ®~ francoski skavti odpotovali 12 Mojstrane. — U. Vreme Kje so traktoristi? Vremenska napoved za dane' prostori Na Godešiču pri Škof ji Loki so se odločili, da zgradijo društvene prostore s trgovskim centrom na novi lokaciji pri nekdanji gostilni Hafner. Letos spomladi bi že pričeli z delom, vendar jih je doletela nepredvidena revizija gradbene inšpekcije kot mnoge dru"«. Niso namreč imeli zagotovljenih vseh finančnih sredstev in z deli niso smeli nadaljevati. Sedaj pa so nekoliko spremenili načrte, da bo gradnja manjša in seveda tudi cenejša. Z vso naglico pripravljajo gradbeni material, da bodo poskusili nadoknaditi zamujeno. Zadnje dni avgusta je bilo v Novi Gorici zaključeno letošnje republiško tekmovanje traktoristov in kmetij« kih strojnikov, ki pa ni doseglo svojega namena. To pa predvsem zato, ker je bil izbor tekmovalcev slab m pomanjkljiv. Pred tem so bila občinska oz. sektorska in okrajna tekmovanja. Takniša tekmovanja so bila tudi po nekaterih krajih na Gorenjskem, toda na vse presenečenje se je okrajnega tekmovanja, ki je bilo v Črnomlju, udeležil iz Gorenjske le en traktorist. Ta pa je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja in iz vseh petih občin na Gorenjskem ni nihče sodeloval ma republiškem prvenstvu. Točnega števila traktoristov na Gorenjskem ne vemo, vemo le za območje kranjske občine, ki jih ima natanko 106. To pa nikakor ni v skladu s smernicami, ki so že prvotne organizatorje vodile v tovrstna te- kmovanja, že prva tekmovanja pred tolikimi leti niso bila tako organizjrana oz. množična, kakor bi bilo to pričakovati in bi bilo potrebno, sedaj pa je vsako leto slabše. Takemu stanju so nemara največ krive ustanove oz. posestva in zadruge, ki svojih traktoristov ne spodbujajo za udeležbo na takih prireditvah. Nedvomno pa so za tako stanje krive tudi kmetijsko tehnične komisije pri občinskih in okrajnih odborih LT. Res je, da imamo že na stotine traktoristov. Toda po opravljenem strokovnem izpitu se nihče več ne zmeni za njihov stalni napredek in izpopolnjevanje. Za zaključek temu naj še omenimo, da smo imeli pred leti na Gorenjskem dve področni društvi traktoristov in kmetijskih strojnikov v Kranju in Radovljici, sedaj pa že nekaj let mi ne duha ne sluha o njih. R. Ć. ,in izgledi za prihodnje dni Danes in jutri bo v Primorj£ in na Primorskem pretežno sončno, drugod deloma sončno s spre* rhenljivo oblačnostjo. Se bo hladno in vetrovno. Nočne tempe^ ' ture od 5 do 10 stopinj; dr,e^0 okoli 16 stopinj, V Primorju au 22 stopinj. Še bo hladno in suho vreme, veter bo postopoma popustil- V jih otoplin ne bo. Vremenska slika Nad Evropo je obsežno V°ArC^^ visokega zračnega pritiska, ki še krepi. Ob severovzhodnih trovih doteka še vedno hlad zrak. Vreme v torek ob 13. url Brnik — pretežno onlacr,v\a$. stopinj; Planica — pretežno ob',a. no, 12 stopinj; Jezersko — v 0 . . kih, 11 stopinj; Triglav-Kredaru-— v oblakih, minus 3 stopmi* V nedeljo so v Gorjah P Bledu odprli v okviru kra,CjJ.0 nega praznika novo * b0 poslopje osemletke, šola imela 9 učilnic in vse Pr£sto: re za sodoben pouk. — * F. Perdan • iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun O Iz naših komun • Iz naših komun H li naših komun & Iz naših komun Med nakelškimi zadružniki Veseli, da so se ušteli V razgovoru s tehnikom Sajevi-Ceni, vodjo rastlinske proizvodne pri kmetijski zadrugi Naklo, Smo Zvedeli, da so dosedanji letošnji rezultati zelo dobri. Obiskali srno ga preteklo soboto, ko 60 na parceli blizu Že j orali to^oapir. Povedal nam je, da je ^''druga v lastni proizvodnji imela 3 ha krompirja sorte bintje (zgod- 04 krompir), ki je bH v glavnem "^kamtil, nekaj pa je bilo tudi f^enskega. Povprečni donos na nektar je bil zelo dober — 280 stotov. Za 3 ha saskije so iztrži-« milijon dinarjev, stroški pro-J2v°dnje pa so znašali približno 5™000 dinarjev. Tu so dobro zadužila, posebno še zato, ker niso Jnali nobenih stroškov s skladi- CenJerfI. Ves krompir so nepo-5redno z njive naložili na vago-ne- Pridelek je bil tako lep, da 8a s kora j ni bilo potrebno prebi-rati- V dveh dneh in pol so nalo- žili sedem vagonov (po 10 ton). Razen tega imajo še 7 ha križancev (domače sorte viktorija, Igor, dobrin), ki tudi dobro kažejo. Ko smo jih v suboto cbiska'i, so orali prav te sorte. Na njivi je bilo zelo veliko otrok, ki so prišli pobirat. Sajevic nam je povedal, da otroci sami pridejo, da nekaj zaslužijo. Plačajo jim po 35 din od nabrane gajbice, on otrok pa nabere tudi po 50 gajbic na dan. Tudi ostala rastlinska proizvodnja zadruge v Naklem je bila letos dobra. V lastni proizvodnji so pridelali 85 ton pšenice francoske sorte Etoile in italijanske sorte Leonardo. Povprečen hektarski donos je bil 28 stotov. Jarega ječmena so imeli na 11 hektarih, donos pa je bil 40 stotov na hektar. Spravili so tudi že vso otavo, in sicer na približno 40 hektarih. Na približno 17 hektarih so pospravi- li tudi že tretjo košnjo detelje, Imajo Še 22 ha silažne koruze, ki pa je tako lepa, da jo bodo približno 6 ha pustili za zrnje. Nakeljška zadruga je za letošnje leto planirala izgubo v lastni rastlinski proizvodnji. Kaže pa, da so se ušteli, tokrat v svoje dobro. V prvem polletju je rastlinska proizvodnja pokazala v bilanci 270.000 dim dobička. V drugem polletju je v kmetijstvu realizacija večja, zato upajo, da bodo letošnje leto imeli kar lepe uspehe. K temu seveda precej pripomore dobra letina nasploh z lepim vremenom, pa tudi prizadevanje kolektiva, ki se zaveda, da bodo Imeli več ludi sami, "če bodo več pridelali. Zdravnik bo odločal sam Na skupščini komunalne skup-°sti zavarovancev v Kranju bo-. razpravljali tudi o spremem-* Pravilnika o uveljavljanju pra-'c do zdravstvenega varstva, ^ejeli naj bi odlok, po kate-T0 naj bi v prihodnje zdravlje-0J.e v naravnih zdraviliščih ne t* rava'e komisije pri zavodu, 2 ,mveč bi zavarovane pošiljali na j» ravUenje neposredno po zdrav-J n.iu v bolnici, ali pa pristojni s|*avnik na predlog zdravnika yj£ra"sta, ki zavarovanca zdra-tev 1 U^r?P Pa k° predvsem zah-Ve^JQ odgovornost zdravnikov A-% _ i . liala • Sc "odo sredstva uporab-simbolj koristno. Gre nam- ljenje res tiste bolnike, ki bi jim bilo zdravljenje nujno potrebno, ne pa tudi tiste, ki bi jim »koristilo,« kar se je sedaj večkrat dogajalo. S tem, ko je pri zavodu ukinjena komisija pa ni rečeno, da zavod o zdravijemu v naravnih zdraviliščih ne bo več vodil kontrole. Se vedno bo vsako zdravljenje potrdil zdravpik komunalne skupnosti zavarovancev. Zaenkrat je novi ukrep le Stvar zaupanja, in šele V praksi se bo pokazalo, če bo ukrep tudi koristen. reč Zato. da bi pošiljali na zdrav- Enaka postajališča Ratečah pri Skorji Loki -so i novo avtobusno pos tajali-p... \n ga opremili s slikami. Delo 02' ^gradnji avtobusnih postal išč Ha CT1 dpstalališča oz. čakalnice, ki Mladinski posveti Vilj a /gra'ij:'c' bi h-'t;ro ugoto-nih' v S° P°aamezndh krajev-g* ^kupnestih čakailnjce drugačne. jp1.' |]e so le tiste lesene, ki jih BOJ*i k* poujeije jeiovica. mo- Rrad ■ lirav' ^a D1 tud' 73 fte ajP čakalnic pripravili enotne L -VSa' P°dobne načrte za pr\ . !e na Gorenjskem. Sedaj kraf* v!'d'-'0 meje posameznih stcJ°Vni!l skupnosti tako kot ce-k!-r,n;!?,a. med nekdanjim Jem. aniskim in ljubljanskim okra- i;!i!i>i. iiilillllll! ^aša humoreska v Cičigojeve ga^iK°l Je šolnik. Vse leto Je i *' prislužil revmatizem. ki £0l?u ga je obiskal zdravnik, ga J* bolnika gnetel in mečkal, Uiral."Paval in polglasno zamr- *Lumbago ...« razum8r' ne zna latinsko, zato Je bil o • Lu»"Pa ga! Kakor da bi niku Spovedi' Jc učenemu zdrav-Ga rZauPal> da ne lumpa in da kajti 1°sim' z veliko začetnico, Viijc nJčgova cena to zasluži na-d„e pravopisnim pravilom!) *ek Hu i,e P°PJJe več ko kozar-^li dva. _ in Vn prav,« se je nasmehnil vrač bti 5bfal Cičigoja, če je že do- *Uob*rV° Za znižano vožnjo. CiČiBn, ' d°b'li« se je nakremžil takou . ker ni vede1' kal nal bi »Zdr. v an po^eI z n'°-Hiu .ružl*e prijetno s koristnim!« «o svetoval zdravnik. »Zdaj toplice'* TCC' Po'di,e na oddih v ^»»lair ermalna voda vam bo p°vsen? Pa tudi vaši žlvci nlso ra|skj v redu. V toplicah pa je Počil; i"11!1" in tamka' r.e boste od- •kimi- , or sveM AIes P°d nebe" Tak toppjcami.« lci-at ° i* ^^igoj odnesel tisoč- lalJiT- 11 Ium»ago v toplice, flar s 1 mir Je v toplicah! Ven-^^r u *e blagi zdravnik motil, Proni«. p07abiI "a promet. Brez Tait0 i človeštvo izumrlo. Je Cičigoj na oddihu v top- počitnice Planinsko društvo v Železnikih je imelo v načrtu, da /gradi o/i-roma dogradi pri planinski koči na Ratitovcu nove prostore. Stari prostori so namreč postali premajhni. Planinsko postojanko obiskuje vsak dan več planincev in drugih turistov. Postala je ena izmed napriljubljenejših pla- Binskih postojank, na Gorenjskem. w PD jc bilo pripravljeno samo .jfltnansirati vse stroške gradnji. Napravili so potrebno prošnjo, da bi jim Odobrili gradnjo. Vendar so dobili presenetljiv odgovor, da se ne more nameravani objekt graditi zaradi tega ker nI V »urbanističnem« načrtu. (?) Na razširjenem plenumu Občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije, ki ga pripravljajo v Kranju, se bodo predstavniki aktivov mladine razgovarjali o raznih problemih, ki trenutno zadevajo našo mladino. Največ pozornosti bodo posvetili vlogi in delu mladinskih aktivov, organizacijskim problemom, in drugim oblikam delovnih mladinskih organizacij. Od 12. do 15. septembra bodo imeli na Trebi ji pri Skolji Loki seminar na katerem se bodo pripravljali za okrajno in zve/.no konferenco. Razen tega bodo obravnavali delo posameznih aktivov oziroma način dela z mladino. Seminar pripravlja Okrajni komite ZMS v Ljubljani za vodstva mladinskih aktivov. — J. J. , Po vsej Gorenjski so zgradili že vrsto novih sodobnih šol Otroci v Zalem Logu nad 2e-lezn, ki nove šole še niso bii deležni. Zato jo obiskujejo v stari hiši, ki jo prikazuje naš posnetek. — Foto: F. Perdan licah spoznal promet v vsem njegovem začetku, kajti konca sploh nima ... Za vzhodnim hribovjem si jutro mane krmežljave oči. Ura je pol petih. Težki tovornjaki, ki so kakor velikanske želve vso noč stali na mrtvi straži pred zdraviliškim domom, se prlčno med seboj klicati na invazijo proti bližnjim hostam, od koder vozijo drva in krije. To klicanje je združeno s hupanjem, da si topliški gostje lepše budnice ne morejo zaželeti. Resnici na ljubo Je treba povedi-ti, da temu ni kriva zdraviliška uprava, ampak cesta, ki se vije mimo zdraviliškega doma. Ura Je pe^. železni neslvori, pijani nafte, so že zdavnaj od-ropotali izpred zdravilišča in topliški jrostje, ki jim njihova luul-nica še ni zadosti imaslraja živcev, so ponovno zasnu'i v prelepo jutranje spanje, dokler ... Dokler zvonovi v bližnji farni cerkvi milo ne zapojo vernim in nevernim dužicam na vse registre: Bing-bang! Bingel-bongel ... In ta ljubka pesmica se vleče vse dotle 1. dokler niso prebujeni vsi topliški gostje. »Zbogom, spanec!« zagodrnja čiči»o| in zapusti toplo noste'jo, četudi ni namenjen na dušno pašo Tako so nam povedali v Železnikih. Da bi rešili vprašanje: Ali je tudi na RatitOVCU potreben urbanističen naerl? srno se obrnili na urbaniste v Skofji Loki, ki so nam povedali naslednje: Res je, da je nas Planinsko društvo v Železnikih zaprosilo za dovoljenje gradnje objekta pri planinski koči na Ratitovcu. Mi jim načrta nismo mogli potrditi, ker bi tak način gradnje, kakršnega so si oni zamislili, pokvaril sedanjo obliko te postojanke. Sami pa vemo, da bi bilo tu nujno zgraditi nekatere prostore, ker so ti res premajhni. J.Jarc Divjad uničuje pridelke Kmetovalci Martinj vrha in okoliških vasi Selške doline se v letošnjem letu hudo pritožujejo nad divjadjo, predvsem nad sni jad jo in zajci, ker jim dela precejšnjo škodo na poljskih pridelkih. Najhuje sta prizadeta živilska krma: pesa in detelja, sedaj pa pride na vrsto še ajda in koruza. Tovarna Iskra iz Železnikov je . pred kratkim končala z gradnjo dveh stanovanjskih blokov v Cešnjici. Poleg teh dveh pa gradi Lesnoindustrijsko podjetje Češnji ca za svoje delavce še dva stanovanjska bloka. Z novimi sfanovanjs.kl-mi bloki delavska Cešnjica dobiva novo podobo. — Foto: F. Perdan Komu za klobuk V minulem tednu so šolo v Dra/.g-ošah v celoti prepleskali in očistili ter jo tako pripravili za 1 začetek šolskega pouka. Domačini pa so s šolo čedalje manj zadovoljni. Velika kot je (zadoščala bi za potrebe podeželske osemletke) ima pa malo učencev. V novem šoiskem letu jih bo samo še 22 ali polovico razreda one kranjskih osemletk. Prostori bodo torej ostali vsaj polovico neizkoriščeni. Vzdrževanje take šole terja velika sredstva. Ker nima con t ral ne kurjave, je pozimi mrzla. Slaba je tudi streha. Domačini mislijo na načrt, po katerem so prvotno hoteli zgraditi šo'lo, pa jim načrti niso bili odobreni. Po prvotnem načrtu naj bi bila šola zgrajena kraju primerno, veljala pa bi le nekaj več kot samo načrti za sedanjo šolo. Uveljavljanje krajevnih skupnosti Novo poslovno za turizem in gostinstvo na Bledu Svet krajevne skupnosti Bled je minuli četrtek obravnaval nekatere zadeve komunalnega značaja v turističnem delu Bleda. Člani so sprejeli sklep o načinu zbiranja sredstev za najnujnejša komunalna spravila in se sporazumeli v tem, da bodo predložili občinski skupščini predlog o ustanovitvi poslovnega telesa, ki bi združevalo vse gostinske, trgovske in druge delovne organizacije s turističnega območja Bleda Potlej se prične dan. Dan oddiha in zdravljenja. V prometu je vse, kar je na človeškem telesu količkaj gibljivega: zaljubljeni pogledi prično obratovati s polno paro, v prometu so jeziki, noge, roke, želodci. To traja ves dan, dokler večerja poslednjič ne privabi gostov v prostrano jedilnico. Po večerji se topliški promet preusmeri v taherae in kavarne. Usmerja ga nevidni prometni re-cTir Alkohol, ki nima belih rokavic in se tudi sicer požvižga na red in kulturo. Gostje obratujejo s no!no paro. Ura jc enajst. Zdaj zapozneli topliški goiiijc prikličejo v promet še zdraviliškega vratarja. Zvonec za zaprtimi vhodnimi vrati poje, poje, poje in poslušni vratar ubogljivo vstaja ter odpira vrata zapoznelim (zdaj pa wres mi'ini!) gostom. Nekateri, ki so socialno nastrojeni, se mu za ukradeno spanje oddoliie z odkupnino in mu za nagrado, da smejo vstopiti v hram oddiha, spuste novec v iztegnjeno dlan, drugi, ki se na matematiko bolje razumejo, pa ga samo požgaeka-jo po dlani, novec pa obdrže v rokah — za prihodnji večer. Temu sc nravi — socialni čut. Ura jc polnoči. Kavarne in ta-berne se zapro in poslednje ovčice se naoote proti staji. Ovce hlejejo. kadar drobenclj^jo v stajo, zato se tudi ovčice, ki pred zdraviliškim domom čakajo, kdaj jim bo vratar odprl vrata, urne?ejo, vri"' •.<.'•>, poio In se ha-hib''- i' • ' - ':'onalnl narodni običaj — krava] —- ne izumre. Te- mu se pravi: folklorno udejstvo-vanje... Ura je tri po polnoči. To je prat i čas za zaljubljence. Don Juani so že v zgodovini ljubezni omenjeni kot strastni pevci in virtuozi na kitari. In če ob treh zjutraj, ko topliški gostje spe pravično spanje, takšen Don Juan zabrenklja na kitarčico in zapoje milo pesmico: »Golobičica moja bela, oh, zakaj, zakaj si ljubica zardela...«, so gostje na oddihu tako veseli, da bi mu od navdušenja nad njegovim petjem in brenkljanjem najraje pometali vse copate v Idtaro, če bi ga ne skrivalo krilo temne noči. Rajski mir je v toplicah! Ko se je Cič'goj razjezil in potožil upravniku zdraviliškega doma, da je sil kravala, ga je le-ta takole potolažil: »Dragi tovariš čičigoj. vam se pa zares pozna, da ste stric z dežele. Jezite se, če nekdo zaloout-ne z vrati, ko da bi ustrelil iz topa; jezite se, če se ta ali oni malce pijančkan — pijan nikakor ne, prosim vas! — pozno ponoči vrne iz kavarne ali krčme; jezite se, če se ta ali oni smeje opolnoči... ampak tukaj ni samo zdravilišče, tukaj so vendar toplice. Toplice pa so vendar zato toplice, da človeku razgrejejo kri, telo, srce in živce.« Pa povejte, če niso bile Clčigo-jevc počitnice — prima in fantastične, da uporabim še sodobni izraz!? Lojze'Zupane Že dalj časa sc kaže potreba, da bi ustanovili takšen organ, ki bi, združeval vse organizacije s področja turizma in usmerjal njihova skupna prizadevanja. Novo združenje naj bi imelo gospodarsko poslovni pomen, tako da bi lahko nastopalo v interesu vseh prizadetih delovnih organizacij tudi kot investitor. Doslej je to nalogo opravljala občinska skupščina, ki je pri najemanju posojil seveda prispevala potrebno sa- Nad tri milijone za divjad V preteklem letu jc bil na Gorenjskem tujski odstrel v naših loviščih šestkrat večji kot prejšnje leto. To merilo je vzeto po finančnem poslovanju. Hkrati pa se je povečalo tudi število lovskih družin, v katerih lovijo tuji lovci. Preje jih je bilo osem, lansko leto pa jih je bilo že sedemnajst. Največ prometa so imeli z odstrelom, ki so ga napravili tujci, v lovski družini »Sorsko polje.« V tem lovišču je lovilo okoli petdeset tujcev in jim s tem doprinesli okoli 1K}0 dolarjev ali okrog milijon dinarjev. Za »Sorskim poljem« pa je bilo dobro obiskovano lovišče lovske družine »Šenčur«i kjer so odstrelili za 870 dolarjev. Skupno so v vseh sedemnajstih lovskih družinah OZ i roma v njenih loviščih odstrelili za 4.000 dolarjev ali za več kot tri milijone dinarjev. Vsekakor bi morali v prihodnje posvečati še večjo pozornost tovrstnemu odstrelu, ki nam prinaša lepe devizne dinarje. J. J. moudeležbo. V prihodnje bi novo /druženje prevzelo tudi to dolžnost. Ustanovitelji bi bile vse gostinske delovne organizacije, trgovska obrtna podjetja, turistične organizacije, komunala itd. Skratka vsi, ki so na kakršenkoli način povezao} Z dejavnostjo turizma ali gostinstva. Novi organ te vrste jc zlasti v turističnem razvitem Bledu zelo potreben. Omogočil bo bolj učinkovito reševanje nalog za skladni razvoj turizma in hkrati reševal tuid komercialne, gospodarske in druge težave tega turističnega kraja. Prav tako bo pripomogel k bolj načrtnemu in smotrnemu planiranju potrebnih gradenj, seveda na osnovi strokovnih utemeljitev in stvarnih potreb. Svet je obravnavali tudi nekatere aktualne pereče upotrebe komunalnega značaja. Glavni nalogi zasedanj sta asfaltiranje pločnikov in ureditev Ljubljanske taiste ter namestitev razsvetljave na Prešernovi cesti. Problematična pa je investicija na Ljubljanski cesti zavoljo tega, ker jc predvidena gradnja prehodne ceste proti Bohinju levo od sedanje komunikacije in naprej pod Stražo. Sedanja Ljubljanska cesta pa bo v prihodnje postala le lokalna pot. Zato so iz seje sveta nosiaii vprašanje občinski skupščini, naj odgovori, kdaj bodo z gradnjo nove tranzitne ceste sploh pričeli. Svet pa sc jc že odločil, da bodo /.boljšali in asfaltirali namesto Ljubljanske, sedanjo Seliško cesto od Gozdnega gospodarstva proti pokopališču v Grad. Tako bi kasneje preusmerili del prometa pTOti Gorjam in Pokljuki po tej cesti. Z akcijo za zbiranja lokalnih sredstev hudo tako i on-čeli. — J. B. f ^^/+$%%$/+%Y 48951998^3947367579^4775596716365995 4 SREDA, 2. septembra 1964 iz naših f;oen«»m 01 i, ^ j7 n&$jh |truimente. Gasilsko društvo v Gorjah so ustanovili aprila 1894. leta. Povod za to odločitev je bil velik požar v Spodnjih Gorjah, ki je uničil 16 kmečkih poslopij. Brez opreme in drugih učinkovitih pripomočkov si ljudje v nesreči niso mogli pomagati. Takoj so pričeli zbirati prostovoljne pri- spevke, s katerimi so kupili opremo za gašenje požarov in brizgalko. Po štirih letih pa so imeli že svoj gasilski dom. Društvo se je močno okrepilo in na pobudo Gorjancev so pričeli ustanavljati gasilska društva tudi v manjših okoliških krajih. Leta 1908 so imeli tedanji občani že 3 gasilska društva; v Zasipu, na Dobravi in v Gorjah. Obe svetovni vojni sta gasilstvo v Gorjah hudo prizadeli. Največ članov društva je padlo v partizanih. Partizanskim enotam je društvo oddalo paradne in delovne uniforme, v letu 1944 pa so izročila štabu devetega korpusa' tudi godbene instrumente. Po vojni pa so dejavnost društva spet poživili. V letu 1948 so pričeli pripravljati gradnjo novega gasilske-skega doma, vendar so moirali to delo odložiti do lani. Končno jim je le uspelo spraviti dom pod streho, in če bodo dobili nova sredstva, ga bodo kaj kmalu izročili svojemu namenu. Gasilstvo v Gorjah je dolga desetletja v preteklosti poživljalo celotno družbeno^zivljenjc v tem kraju in še danes je med najbolj delavnimi organizacijami v Gorjah Skorajda neprecenljiva pa je vrednost premoženja, ki so ga ljudem obvarovali pred ognjem v sedemdesetih letih svojega delovanja — J. B. Pregled gibanja gospodarstva v jeseniški komuni v letošnjem prvem polletju kaže na važnost gibanja zaposlenosti. Primerjava poslovanja v tem obdobju v primerjavi s planom v istem obdobju preteklega leta pokaže, da se je število zaposlenih povečalo za 5 odstotkov. Največji delež pri povečanju zaposlenosti ima gradbeništvo, druga dejavnost je obrt, medtem ko je v trgovini celo padec števila zaposlenosti. Izredno pereč problem pri stanju zaposlenosti je močna fluktuacija delovne sile in pa občutno pomanjkanje delavcev, kar seveda pušča negativne posledice v sami proizvodnji, v kvaliteti delavstva in produktivnosti. Če zasledujemo gibanje produktivnosti dela oz. da ga izrazimo kot nov odnos med narodnim dohodkom in zaposlenimi in primerjamo letošnje prvo polletje z istim obdobjem lani, opažamo, da znaša povečanje produktivnosti dela 24,7 odstotka, kar je seveda zelo ugodno. Res je sicer, da gre del povečanja na račun višjih prodajnih cen, vendar kljub temu lahko p. gotovostjo trdimo, da srno v letošnjem prvem polletju napravili velik korak naprej. Glede problematike zaposlovanja bo potrebno še večjo pozornost posvetiti pripravam za prehod na 42-urni delovni teden. V ta namen bo treba (oziroma se že delajo analize) pripraviti P0' goje za povečanje produktivnosti dela: racionalno izrabo delovnega časa, uvedbo več izmen, uporabo novih tehnoloških postopkov, odpravo ozkih grl, varčevanje 7. materialom in povečanje skrbi za izpopolnjevanje strokovnih obstoječih kadrov. V vsem tem je namreč rešitev za povečanje splošne življenjske ravni prebivalstva. — M. Č. Obrtno podjetje v Tržiču Na predlog upravnega odbora servisa I. je svet skupnosti Tržič center sklenil, da ss ukine poslovanje servisa I. in da se vse obrtne dejavnosti vključijo v Obrtno podjetje Tržič. Na podlagi tega sklepa bo servis prenehal poslovati 31. avgusta. Obrtne dejavnosti servisa, to je mizarstvo, pleskarstvo, električarstvo, zidar- stvo, tesarstvo in žaganje drv pridejo z vsemi člani kolektiva (razen osebja pralnice) k novoustanovljenemu obrtnemu podjetju. Pralnica, ki ni obrtnega značaja ostane še nadalje servisna dejavnost stanovanjske skupnosti Tržič center, kot samostojna ekonomska enota. iz Begunj Narava in človek si podajata roko Ko je narava delila svoje lepote ni skoparila, ko se je ustavila v radovijiško-begunjski ravnini »Dežeia kranjska niima iep>ega kraja, kot je z okolico ta podoba raja!« je navdušeno vzkliknil Prešeren.' Najlepše realistične podobe in literarna umetnina so navdihnile pisatelja Finžgarja prav lepote teh krajev. CIVILIZACIJA IN MIR Civilizirani svet hiti k naravi. Dandanes človek hoče miru in počitka vsaj v času, ko preživlja svoj zasluženi letni odmor. Samo narava ga lahko pomiri in poteši. V prihodnosti pa si bo človek še bolj zaželel takšnega počitka v Drirodnem okolju. Gorenjski kraji nudijo ljudem veliko možnosti za prijetno in mirno bivanje. Seveda pa bo potrebno za sprejem večjega števila gostov storiti še marsikaj, da bo moč zadostiti njihovim vsakdanjim potrebam. Ponekou se tega prav dobro zavedajo in so storili že veliko, da bi v svojem kraju povečali turistični promet. BEGUNJE z dolino Drage, s prelepimi pobočji hribov in s čudovito panoramo, posejane z zanimivostmi in lepotami, so kraj prihodnosti, kraj bodočega turizma v naravnem okolju. Odgovorni prav dobro vedo, kakšne na- Rudi Gabre: Gorski potok, z razstave v festivalni dvorani na Bledu loge jih čakajo, zato ne držijo križem rok, marveč so napravili že veliko, da bi njihov kraj z okolico postal v prihodnosti zatočišče delovnih ljudi v poletni in zimski sezoni. ZAPUŠČENI SLEDOVI Begunje s Poljčami, Drago, z Rodinami, Zapužami, Novo vasjo itd., so kraji naravnih lepot pa tudi zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Tod se stekata dve zgodovinski obdobji; ki sta obe zapustili sledove naslednjim generacijam. Številni zgodovinski spomeniki nudijo obiskovalcem zanimiva pričevanja preteklosti. To so razvaline gradu Lambergar-jev, Hudičev gradič v Dragi, ra»-valina Gutenberg Pod goro, Cp> farjev dom, begunjski grad z muzejem, grobišča talcev v Begunjah in Dragi in še kaj. KJER NE MIRUJEJO Turistično društvo v Begunjah je že skrbno obravnavalo možnosti za razširitev turizma. V sedemletni načrt razvoja so uvrstili številne naloge, ki jih bodo uresničevali postopoma iz leta v leto. Z delom so že pričeli. Zgradili so progi za slalom in veleslalom. Pripravljajo pa tudi vlečnico po pobočju hriba Sv. Peter. Dolga bo 300 m, višinska razlika pa bo znašala 104 m. Milijon 200 tisoč je dal za ta namen inštitut Elana. Stekla bo že letošnjo zimo. Za prihodnjo sezono pa bodo no- stavili 60-metrsko skakalnico plastične mase. . Tudi sredi turistične sezon prizadevni člani turističnega dr štva Begunje ne mirujejo. U*■ novili so novo gostinsko P°d . je skupaj s krajevno skupnost.) ^ Gradijo že novo restavracijo^ kuhinjo v spodnjih prostorih oi šega krajevnega urada. Izdati meravajo tudi turistični prospe ^ Begunj in okolice. Prospekt barvah in bakrotisku pripravi.i jo skupaj z TZS. Predstavljal v najlepše motive begunjskega j* ja z opisi zgodovinskih in. Hgg, zanimivosti, kot so muzej JN in sicer v petih jezikih. irna- VELIKI NACRTI Na območju TD Begunje jo 100 ležišč, letos pa so PnCia II s 14 milijoni turističnega P°" jila 30 novih. To za bodoče trebe ne bo zadostovalo. ^a gQ. sel, da bi prostore kmetijske le v Poljčah preuredili v &**\. ske namene, je še vedno ra-na, drugače pa bodo morali g diti nov hotel z 80 do 100 po^. ljami. Zato bi potrebovali najin ^ 120 milijonov. Turistični do™ebe Dragi-je že za sedanje P°1 .e, premajhen. Zato bodo zraven • ----j,,,-------tažni sa' ga zgradili nov mon )treba se s 100 sedeži. Podobna pot*- ^ kaže tudi na Sv. Petru pri f 0, škem domu, ki ga bodo tudi večali z montažnim Prostor„anie' 50 sedežev. Prav za toliko n ^ ravajo povečali kapacitete Mir v Zapužah. j g. SREDA. 7. sentembra 19«4 - 11ali aula si p v mlatu Prodam kmečko peč, pećnice (lonce popolnoma nove za prosto ječo kmečko peč, v veli koju* 120 x 120 x 120 cm — izdelek L« Battelino, Mengeš). Jože Bogataj, Vrbnje 16, Radovljica 3705 Prodam prašiča za rejo. Zalog 3- Cerklje 3704 Prodam 2,5 m» suhih borovih Plohov. Naslov v oglasnem oddelku 3765 Prodam spalnico. Vprašati Me/ Selo 11 pri Žirovnici 3700 . Prodam prašiča za rejo. Grad 19, Cerklje 3786 , Prodam otroški voziček, modre oarve, »Jadran«. Trgovina Volna. Kranj 3787 Prodam za rejo prašiča, težkega okrog 90 kg. Brezje 51, Gorsko 3788 Prodam večjo količino gajbic. Naslov v oglasnem oddelku 3789 Prodam zlato uro. Naslov v oglasnem oddelku 3790 Volksvvagen brezhiben prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3791 Prodam ibitol smolo, 40 kg, in bate za motorno kolo »Puch«. Praprotna Polica 19, Cerklje 3792 Prodam nov avtomatični šivalni stroj, znamke »Sbrger«. Naslov v oglasnem oddelku 3793 Prodam za gotovino Zastava 750, prevoženih 43.000 km. Ing. Teran, Staneta Rozmana 11, Kranj 3794 Prodam kravo, ki bo čez 1 mesec teletila. Grenc 16, šk. Loka 3795 Prodam novo sobno kredenco. Naslov v oglasnem oddelku nod Sv. Duh 3796 Prodam karoserijo 750. leto izdelave 1964, ogled od 13. do 15. ure vsak dan. Hafner Stani lav, Rupa 34, Kranj 3797 Prodam steljo na rasti. Naklo 40. Kranj 3798 Prodam posestvo vneh kultur In takoj vseljivo hišo. Ponudbe poslati v oglasni pddelek pod »Takoj« 3799 _1_ OBČINSKA SKUPŠČINA TRŽIČ razpisuje prosta delovna mesta načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe i Pogoj: visoka izobrazba ali višja oz. srednja z najmanj 15-letno prakso v upravni službi referenta za šolstvo, kulturo in pro-sveto ter kadrovske zadeve Pogoj: višja izobrazba ali srednja s 5-letno prakso v upravni službi. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek določen po pravilniku. Pismene ponudbe kolkovane s 50 din državne takse in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na občinsko skupščino Tržič do vključno 15. 9. 1964. Prodam niške, beV. hraniene t, domačo hr-mo. Jclenčeva 7y Primskovn, Kranj 3800 Prodam Mkca. težkega 400 V". Zg. Brniki 69, Cerklje 380S Prodam 14 tednov staro plemensko svinjo. Poclreča 18, Smlednik 3807 Prodam kravo s tretjim teletom in 6 klafter trdih drv. Zalog 38, Cerklje 3808 Prodam kombiniran otroški voziček za dvojčke in košaro s posteljnino. Slavko Sajovlc, Novi svet 4. S k. Loka 3809 Prodam mlin in pre^o na motorni ali ročni pogon in z ostalim priborom. Anton Sajjvic, Partizanska 28, Kranj 3810 Prodam telev'zor RR. Naslov v oglasnem oddelku 3811 Prodam sprmi-H-in^k«" fturafte, Rozman, Z? Bitnje 135, ?-ab"'^ 3812 Prodam kravo, dooro mlekarl-co. Franc Smolcj, Ovsiše 21, Pod-nart 3813 Prodam motor. Hoicmožc 50, Preddvor. 3814 Prodam rabljeno dnevno sobo, oziroma jedilnico po zelo ugodni ceni. Opled vsak dan od 17. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3815 Zahvala Ob smrti našega dragega IVANA POVHE se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, mu podarili vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Zavrniku, bolniški sestri Silvi Ribnikar, gospodom duhovnikom, pevcem-upokojencem, družini Levičnik za podarjeno cvetje in ostalim sosedom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči Povhe in Peterlin Kranj, 2. septembra 1964 Umrla je naša ljubljena žena, dobra mama, stara mama, tašča in sestra ANA PETERNEL Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob 5. uri popoldan v Podbrezjah. Žalujoči: mož Jakob, sin Mirko z družino, hči Pavla z družino, sestri Micka in Pavla ter ostalo sorodstvo Podbrezje, Bobingen, Ljubljana, Gorje, 1. sept. 1964 rac? in tIska cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči ui^T PH NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni 1300 "redništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno °ot' I"eseino HO dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda \j dm* MaI1 °g"aa" za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese ' Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. bonov - Leonov: E7 M *ungi Ljudje iz odreda niso pili, general. Vse sem pobral zase. 80 prišli in popili, kar, je ostalo.« — Kagoto se je veselo *asmeiai i? 1 in P°P1U' kan jai. »Oprosti mi, general.« »Navaden vojak boš. Slab polkovnik si!« Kagoto se nI jezil. Popravil si je ruto t lco govoriš, general.« ZvVdŠd V SVOJO ko,ibo-k Predi* S° PriP^Jal*1 odposlanca z zavezanimi očmi. Sovražnik pogajanj. Častniki bodo pričakovali povcljni- >*deči soteski. ^iki^p^1 P°ve'.inik Dedan Geturi se je posvetovaljs svojimi povelj-Mzutr ° sPl°šnem mnenju je kazalo navezati pogajanja in če bi ' »i vrnili del zemlje, t •M ti ii ni m Kupim hrastove plohe za stopnice. Britof 22, Kranj 3804 Klub gospodarstvenikov Kranj obvešča svoje člane da so družbeni prostori kluba od l. septembra dalje zopet odprti vsak dan, razen nedelje od 17. do 24. ure. Sporočamo, da prevzemamo lubje samo še do 10. septembra. Koteks, Kranj 3744 1* i h (i II {V l»i-4' bi rti Ist Vtl Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tekstilnega šolskega centra Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 kvalificirani pletilji Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka Tekstilnega šolskega centra Kranj. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. • t V Tržiču Poročili so se: Avgust Knific, strojni kijučav\ničar in Stanislava Ferlic, tkalka; Franc Kogoj, usluž. benec in Dumja Medvešček, frizerka. Umrla je: Jožefa Plajbes, osebna upokojenka # Spet moram začeti z gostinci. Ne bi se jim rad zameril v gostilni na Posavcu, toda kar sem videl in slišal o njih, ne morem molča.ti. Verjetno v gostilni na Posavcu ne poznajo predpisov o vajencih, ali pa morda kje drugje tiči zajec. Razen tega, da mora v tej gost i lavi vajenka delati vsak dan do l. ure ponoči, ima polne roke dola tudi vsako nedeljo. Ali gre res samo za zaslužek? 0 Današnje cene so res vse zmešane. Verjetno je imel že kakšen Cene glavno besedo zraven. V bite ju kina Center v Kranju sem plačal za dva deei kisle 20 dinarjev, v kinu Storžič pa kar 25 dinarjev. Vsaj pri kisli vodi bi dali mir, saj skoraj zastonj teče v steklenice. # Ker imam prevozno sredstvo spm , precej na cesti. Peljal sem se po cesti iz Cerkelj v La-hovče. Kakšna je ta cesta, bolje da ne govorim. Povem naj le to, da je tako »preluknjana«, da ni doti manjkalo pa bi obstal v kotanjah na cesti. Verjetno bodo to cesto popravljali in asfaltirali vsaj še sedem let, da bo gotova. Ko sem tako bolj poskakoval, kot se vozil se je nenadoma ulilo. Sklenil-sem, da bom »povedril« v gostilni v Lahovčah, Toda pošteno sem se uštel. Pred vrati gostilne je že čakalo nekaj na pol mokrih sotrpinov. Gostilničar je kratko malo zaklenil vrata. # Ta je spet iz restavracije »JELEN« v Kranju. Moj prijatelj je sedel pri mi/.i. Naročil jc pivo in cigarete. Natakarica mu je naročeno prinesla in zaračunala. Ker ni bilo drobiža (kot običajno), sta ceno z natakarico (še Obveščamo vas, da smo ponovno i znižali cene vinu. V trgovini Delikatesa in v vseh naših točilnicah prodajamo vino po 180 din za liter. Tudi v gostilnah znatno znižanje cen vinu. Central Kranj šolski center podjetja Iskra Kranj sporoča, da se bo redni šolski pouk pričel dne 7. septembra 1964, in sicer: na poklicni šoli elektrotehniške In kovinarske stroke v Kranju za učence vseh letnikov ob 7. uri; na tehniški šoli elektrotehniške in strojne stroke v Kranju za učence I. in II. letnika ob 14. uri, za učence III. letnika ob 7. uri; na poklicni šoli elektrotehniške in kovinarske stroke v Ljubljani, Linhartova 35, za učence I. letnika ob 10. uri, za učence II. letnika ob 7. uri in za učence III. letnika ob 8. uri. Uprava Tržni prvfjflod V KRANJU Krompir 35 do 40 din, jabolka 60 do 80 din, hruške 100 do 160 din, slive 120 do 140 din, breskve 200 do 220 din, grozdje 160 do 200 din, fige 160 do 180 din, paradižnik 80 do 100 din, paprika 80 do 100 din, lubenica 50 do 60 din, fiŽOl v stročju 120 do 140 din, med 700 din, jedrca orehova 1200 do 1300 din, surovo maslo 1100 do 1200 din, skuta 200 do 220 din, pesa rdeča 60 do 70 din, korenček 60 do 70 din, solata 70 do 80 din, česen 240 do 280 din, gobe za vlaganje 600 do 700 din za kg; proso 75 do 80 din, pšenica 60 do 65 din, oves 30 do 35 din, koruzna moka 80 do 85 din, ajdova moka 160 do 180 din, fižol 200 do 220 din, kaša 160 do 170 din, jefpretl 130 dio 140 din, lisičke 80 do 100 din za liter; kokoši 800 do 1200 din, piščanci 500 do 750 din, jaj- Od danes dobite pri vseh prodajalcih časopisov posebno izdajo Sportskih novosti za Slovenijo Na štirih posebnih straneh poroča 65 stalnih dopisnikov vse o športu v Sloveniji Od danes dobite pri vseh prodajalcih časopisov posebno izdajo Sportskih novosti za Slovenijo ca 40 dq 42 din za 1 tomad. PRODA! PEC — L VI O LUTZOVO EKARNA Kranj ZDRAVILIŠČE »TRIGLAV« prodaja avto Fiat 1100 I. 1958 prevoženih 120.000 km Pravico za nakup imajo delovne organizacije in družbeni sektor. licitacija bo "'.septembra od 9. do 10. ure. Pismene ponudbe sprejemamo do septembra. Ogiea vozila vsak dan do 12. ure. bolj kot je ona) naredila okroglo. Ko si je prijatelj hotel prižgali cigareto, je ugotovil, da nima vžigalic, Nameraval jih je naročiti, toda na presenečenje mu je natakarica zabrusila: »Ali bi vi šli na S m ar j etno po vžigalice?« Ta odgovor je razumel in sam Stopaj po vžigalice (toda ne na S mar jetrno). # Kranjčane si moram še posebej privoščiti. Predvsem bi tistim, ki v K ran/ju popravljajo razne hiše in poslovne prostore priporočil, da \7iporedno s temi deli mislijo tudi na popravila žlebov. V Kranju kot kaže se je dobro uveljavila tradicija, da ob dežju vsaj iz vsake druge hiše lije kot iz škafa. Kranjčanom priporočam, da v deževnih dneh ne hodijo ob poslopjih, kjer domu je Delikatesa, Mestna brivnica, podjetje Obrtnik na c. JLA, Lesnina na Titovem trgu itd. 9 V teh dneh je v Kranju še posebej zanimava Tavčarjeva ulica s »svetovno« znano tržnico. Kaj vse se dobi na tržnici, samo pogledaš maJo po kotih v tej ulici. Raze« tega sem izsledil tudi nov prostor za smeli na cesti med muzejem in Prešernovim gledališčem. Ta prostor je kot nalašč za razne odpadke socivja in sadja, smeti in druge navlake. Lep okrais temu koščku Kranja dai^ še posebej posušeno staro drevo. To se je verjetno posušilo od strahu, kot se bo verjetno tudi Prešernovo gledališče, če bodo tako zalivali. 0 Tistemu, ki je na vogalu Jenkove in Tomšičeve ulice takn spretno izmaliči! prometni znat priporočam, da nabavi na občini obrtno dovoljenje za izdelavo harmonik. Ce bo šlo tako naprej, ho Kranj postal en sam »plakat«. Letaki, ki vabijo na reviio kratkih filmov v Kranju so doka/, za to. NaifleŠ jih res na vsakem koncus tam kjer so in niso potrebni. Svo jevrstno čudo sem odkril tudi \r pekdainjl prodajalni kruha 111« Maistrovem trgu. Na pol odr>-le rolete oken in vrat, na vratih na letak, ki vabi na prireditve »22. julija«. Res zanimiva izložha. # V novih poslovnih prostorih kranjske narodne banke, kaže, da so na navadne zemljane pozabili, »šafterjfc za stranke niso tako opremljeni, kot bi bilo potrebno. Ti imajo le številke. Le kdo se nanje razume. Pri vsakem »šal-terju« bi lahko skromno napisali, kaj kje lahko opraviš. Pa kaj hočemo tu so tako in tako v številkah in se res nima smisla razburjati. Vsak naj se po svoje »znajde«. # Zapornice ob železniški progi na Trati pri skofji Loki ne služijo svojemu namenu. Najprej so bile zaprte samo takr.it, kadar je mimo peljal vlak. Sedaj so zaprte non-stop. Kdor hoče preko, mora zapornice odpreti sam, ali počakati, da se to spomni uslužbenec. Odlična samopostrežba. 9 V nedeljo so na Jesenicah na železniški postaji naredili pravo turistično atrakcijo. Zaboje zžeK-vami in polži so naložili kar na peron. Kar preveč je zaudarjalo, da bi tam vzdržal več kot pet minut. Komaj sem čakal, da jih bodo spravili na vagone in čez mejo. Dovolj naj bo za danes. Do prihodnjič vas prav lepo pozdravlja vaš BODICAR lasje, kratko ostriženi, so poudarjali okrutnost in trmoglavost tega generala. Ta človek je bil vajen samo ukazovati. Z ljudmi drugače ni znal občevati. LovV jc zviška pogledal partizane, ki so vstopili in zatem je dolgo in hladno z vodenimi očmi opazoval njihove ponesene obleke. V naslonjačih so zravnani sedeli štirje častniki. Ob steni so stali vojaki v brzostrelkami. Dedan Geturi je mirno pogledal vojake in zahteval, naj se odstranijo. • . ' General Lovv je dvifrnil obrvi In prezirljivo noftledal partizane. Na licih se mu je prikazal prezirljiv nasmešek. Počasi ie odmahnil z dolg'm koščenim prstom in dal vojakom znamenje, naj odidejo. »Kadar govorijo ljudje, ki so si enaki, vsi sedijo,« je počasi in z zategnjenimi besedami spregovoril Dedan Geturi. General Lovv je široko razprl vodene oči. Na odločnem obrazu se je prikazal jezen izraz. Neobrita lica so vzdrhtela. S prsti je potrkal po zelenem suknu, s katerim je bila pregmicna miza. še nikoli v Življenju ni slišal takšnih besed iz ust Afričana. Dedan Geturi ga jc hladnokrvno opazoval, ne da bi se brigal za srd, ki se je pokazal v starčevih očeh. Saj je vendar Dedan Geturi — general »Afrika«! Vse ljudstvo ga pozna! Postava glavnega poveljnika »Armade zemlje in svobode«, zravnana in visoka, jc izdajala dostojanstvo in ravnodušnost do nadutega in oholega starega Mzunga. Sijaj v očeh generala Lovva je splahnel. Potem je pozvonil. Prinesli so stole. Petorica poveljnikov je posedla v polkrogu pred častniki. i »Poklicali ste nas?« je Geturi ostro pogledal sovražnika. »Kaj želite?« »Takoj se lotimo posla,« je hladno rekel general. Nevšečno mu je bilo govoriti z Afričani, ki so stali pred njim kot enakopravni odposlanci. »Predlagam amnestijo. Vsi, ki se predajo, bodo živeli v taboriščih. Kdorkoli je storil kaj kaznivega, bo obsojen. In če se ne predate, vas bomo uničili!« »General želi menda, da bi si sami nataknili zanko za vrat? Najpreje nas morate uničiti.« — Geturi je gledal naravnost v nasprotnica in ni umaknil oči pred ostrim starčevim pogledom. »Amnestije ne potrebujemo. Potrebujemo pa zemljo. Nočemo vaše uprave. Ustanovili bomo svojo vlado ...« Prevajalec je bil poglavar Mkornba iz Geturijeve vasi. Geturi ga je takoj, spoznal. Nosil je svetlo-sivo obleko iz angleškega blaga. Na desnici je nosil težko zlato zapestnico. Visok in debel je stal poleg mize in ošabno gledal partizane. Prepotiižno se je klanjal generalu in jecljal. Angleščino je govoril skoraj brez naglasa. In kadar je govoril partizanom, mu je obraz spreletel nadut izraz. Mar lahko premagate vojsko belcev?« je rekel Mkombo in se prezirljivo nasmehnil, ko je prevedel naslednji generalov stavek. »Siromaki! Vojskovati ste se pričeli z zakonito oblastjo. Zdaj boste kaznovani. Kar žanješ, boš tudi žel!« Geturi sploh ni pogledal Mkombe. Z nespremenjenim glasom je dejal v jeziku kikuju: »Kroglo si zaslužil izdajalec! Zahvali se prednikom, ker ti je doslej uspelo, da si se ji izmaknil.« Potem ga je prezirljivo pogledal. »Nobenega izhoda nimate,« je rekel Lovv. »V gozdovih boste umrli od lakote.« »Na plantažah je dovolj živine,« je tiho rekel Geturi. »Vrnite nam zemljo, vrnite nam svobodo in vojna bo končana.« »Razbiti ste. Naša uprava bo takšna, kot je bila doslej. Tako je v korist vseh ras .. .« Nastala je tišina. »Kakšen je vaš odgovor?« — General je vstal in si popravil bluzo. »Sc boste predali?« »Novo jutro bo prineslo nove misli,« je počasi dejal Geturi. Dedan se je bal, da sovražnik ne bi prelomil dane besede. »Vprašali bomo borce«. Dedan Geturi je sedel v svoji veliki kolibi glavnega poveljnika za surovo stesano mizo. Skozi bambusovo rešetko, ki je nadomeščala okno, je sijalo sonce. Cital je sovražnikove časopise, ki so jih poslali iz Nairobija in se mrščd: sovražnik je opisoval partizane kot divjake, ki iz verskih nagibov počenjajo strašne zločine sebe pa je slikal kot zaščitnika svetovne kulture. Geturi je z žalostjo v srcu pomislil, kako sosednja plemena zaradi sovražnikove propagande slabo pomagajo upornikom. Na severu Tanganjike se je začel upor, s katerim so hoteli domačini pomagati Kikujem, vendar so ga oblasti kmalu zadušile. 29 SRT?T)A, 2. «<*r>temhrn 19M Al. Twain: Tom Sawyer- detektiv 79. »Mogoče je, da Je kdo videl v mesečini, kako Je nekdo zakopaval mrliča na tobačnem polju, a stric Silas ni imel pri tem nič opraviti. Ob tisti uri je ležal doma v svoji postelji. Preden bom povedal, kaj se je zgodilo pozneje, bi rad omenil ie nekaj: mnogi ljudje imajo navado, da z rokami nekaj napravijo, ne da bi se tega zavedali. Primejo se za brado ali nos, se gladijo po laseh ali bradi, če jo imajo. Marsikdo si riše s prsti podobo ali kakšno črko v obraz. Tudi jaz imam to smešno navado, le da delam veliki O.« 80. »Tisto soboto, ne, bilo je prejšnji večer,« je nadaljeval Tom, »Je čakal parnik ob pristanišču štirideset milj više gori ob reki. Bila je huda ura in deževalo je kot iz vedra. Na ladji je bil tat, ki je ukradel oba velika diamanta, o katerih govori razglas, ki je nabit zunaj v veži. Splazil se je s svojo popotno torbo na kopno, odšel v temno, viharno noč in upal, da bo brez vsake nezgode prišel v to mesto. Na parniku sta se skrivala tudi njegova dva malopridna tovariša, ki sta, kot je dobro vedel, prežala na priložnost, da bi ga ubila in odnesla diamanta. 81. Vsi trije so skupno okradli zlatarja. Prvi tat si je prisvojil plen in z njim pobegnil. No, ni še minilo deset minut, ko sta onadva to zavohala. Skočila sta na breg in odhitela za njim. Kako sta to napravila, da sta našla njegovo sled, ne vem, a bila sta mu vso1 soboto tesno za petami in sta pri tem dobro pazila, da ju ni nikdar zagledal. Ob sončnem zahodu je prispel do javo-rovega gozdiča pri tobačnem polju strica Silasa in se splazil vanj, da bi se preoblekel v obleko, ki jo Je nosil v popotni torbi. Takšen se je hotel nato pokazati ljudem.« šport • šport • šport # šport • šport • šport • šport • šport It šport • šport ® šnort • šport • šport • šport • šport © šport • šport @ špo Komentira trener Kljub porazu v prvem nastopu jesenskega dela prvenstva so nogometaši Triglava opravičili moje zaupanje. Vsi igralci so se trudili, igrali borbeno, hitro in tudi taktično dobro. Gorica Je prvič po svobodi zmagala v Kranju in po sreči odnesla domov obe točki. Seveda ne mislim s tem reči, da Gorica ni solidno moštvo. Nasprotno, to Je moštvo, ki bo še marsikomu odneslo točke v gost eh, ker zelo dobro igra v obrambi. MILAN KRASEVEC Opravičeno zaupanje Zanimivosti z bazena Po dveh dneh državnega prvenstva v plavanju v Ljubljani Vtisi z evropskega prvenstva v veslanju Borbe za medalje Športne vesti AVTO-MOTO — Leoni Pintar iz Kranja je dvakrat zmagal na VI. tradicionalni hitrostni avto-moto dirki v Novi Gorici. V kategoriji do 125 ccm je dosegel povprečno hitrost 97,035 km na uro. (2. Oblak — Ljubljana 91,907), v kategoriji do 175 ccm pa 99,325 km na uro (2. Parlotti — Italija 94, 543). Pintar je tekmoval na svojem motorju japonske znamke Honda. Dirka je štela za republiško prvenstvo. TENIS — Mija Gunčar iz Kranja jc na odprtem prvenstvu Varaždina zasedla 2. mesto. V finalu jo je premagala Kokeza iz Splita z rezultatom 6:1, 4:6, 6:4. Šest triglavanov v reprezentanci V soboto je bilo v Mariboru republiško prvenstvo v atletiki za starejše mladince in mlajše mladinke. Tekmovanja so se udeležili tudi kranjski atleti, ki so osvojili kar štiri naslove republiških prvakov. Izven konkurence je Anica Sajovic postavila nov gorenjski rekord v skoku v daljino z odličnim rezultatom 524 cm. Rezultati kranjskih atletov: Mladinci — 110 ovire: 1. Pirievec 15,5, 5. Lašič 17.8; 800 m: 5. Florjančič 2:07,0; 3000 m: 1. Hafner 9:16,0; višina: 4. Laš-č 175, 5. Milek 170, 6 l.aibaher 170; kopje: 6. T. Fi-ster 48,32; krogla: 1. Satler 14,78; 2 Kogovšek 14,25; mladinke — 60 m: 2 Habjanič 8,2; 400 m: 1. Sajovic 64,4, 5. Kristane 71,3; daliina: 2. Habjanič 451. Po zaključku tekmovanja so sestavili ekipo, ki bo Slovenijo za-stonrla na bližnjem tekmovanju za mlad'nski kun renublik, ki bo letos v Skopju. Od kranjskih atletov bodo v četrtek odpotovali v Makcdoniio naslednji: Dušan Pir':-rcc (110 m ovira), Jožko Satler 'krogla), Loize Kogovšek (krofclaL Franci Hfrfner (3000 m), An!ca Sajovic 'daljna) ter Marica Sajovic (400 m). M. Kuralt Na svečanem defileju so nastopili klubi v naslednjem vrstnem redu: Jadran - Split, Jug-Dubrovnik, Mladost - Zagreb, Mornar-Split, POšK. Split, Partizan - Beograd, Triglav - Kranj, Ljubljana. V zaključnem defileju pa bodo ekipe nastopile po osvojenih mestih na prvenstvu. Vsekakor bomo slovenska zastopnika videli vsaj v sredini povorke. V prvi discipliini 400 mešano moški je državni rekorder Veljko Rogošič (J-S) plaval samo 5 sekund slabše od svojega državnega rekorda, ki ga je postavil v morju. Njegov čas 5:10,2. Ze v naslednji disciplini je članica Mornarja Djurdja Bjedov postavila državni rekord z rezultatom 6:00,8. V disciplini 200 prsno moški je premočno zmagal Tito Tomičič. Slovenski prsači so razočarali, kar velja še posebno za državnega mladinskega prvaka Kranjčana Slevca. Presenečenje v disciplini 200 prsno ženske je delitev petega do šestega mesta državne repre-zentanifcke Petermanove. Boljše od nje so plavale Bjedov (MS), Maričič (MZ), Breskvar (TK) in Jovanovič (PB). Nov slovenski rekord na 200 hrbtno je postavil Dani Vrhov-iek (L) z rezultatom 2:22,7. Zanimivo je, da so mu neuradni ča-somerilci (trenerji in funkcionarji ostalih klubov) izmerili čas 2:22,2, kar bi bil nov državni rekord, a mu ga domačini niso priznali. V štafeti 4x100 m prosto moški je presenetila štafeta Ljubljane s prvim mestom in novim slovenskim rekordom 4:07,2. Na 100 m prosto jc uspelo samo Depolu plavati pod minuto. Njegov čas 58,5 je zadostoval, da je zmagal z več metri naskoka. Ljubljančanka Trtnikova je postavila svoj najboljši čas v sladki vodi na 100 m prosto (1:07,7). Odlikovala se Je tudi Kranjčanka Jančarjeva z rezultatom 1:14,4. V disciplini 400 m prosto je Di-jakovič (MS) premagal svojega večnega rivala Rogušića (JS) za sedem desetink sekunde. Čas zmagovalca 4:31,0. Disciplina 100 metuljček ženske je bila kvalitetno najslabša na prvenstvu, saj je kar osem tekmovalk plavalo slabše od rezultata 1:30,0. Največ nastopov na prvenstvu (osem) bodo imeli Depolo in Di-jakovič (MS), Brinovec V. (T) in Rogušić (JS). Pri dekletih pa bodo sedemkrat startale Bjedov (MS), Souvan (L) in Verzi (MZ), po šestkrat pa Jelovac M. (POšK) Bogataj (T), Zeler, Šegrt (JD). Najboljšim tekmovalcem in posameznikom bodo podelili več nagrad. PZJ bo podelila prvim trem moštvom pokale. Razen teh bodo dobili pokale še najboljša ženska in najboljša moška ekipa ter najhitrejši plavalec na 100 m prosto. Poleg tega podeljuje Dar-vvil zlati uri najboljšemu plavalcu in plavalki prvenstva In po dve uri vsaki ekipi do petega mesta za njihovega najboljšega plavalca oziroma plavalko. P. Čolnar Gorenjska moštva v ligaških tekmovanjih Gorenjsko atletsko prvenstvo Homan rekorder, Štros prvak Na VIII. prvenstvu Gorenjske v atletiki je nastopilo na stadionu v Kranju 61 atletov iz 10 gorenjskih društev in športnih aktivov. Razveseljiva je zlasti udeležba iz nekaterih manjših klubov SŠD Herkules. iz Kranja, ŠD Krvavec iz Cerkelj, Partizan iz Železnikov, Partizan iz Križev, BPT iz Tržiča). Hkrati pa moramo ugotoviti, da vsi ti klubi posvečajo premalo pozornosti ženski atletiki, saj je na prvenstvu nastopilo le 11 članic, od tega kar 10 iz kranjskega Triglava. Od posameznikov se je najbolj odlikoval Franc Homan, ki je v teku na 500 m postavil nov gorenjski rekord ter nov rekord stadiona. V ekipni oceni je b'la pri moških najslabša ekipa Tri-glava s 7 prvimi mesti, sledilo pa Skofja Loka, Herkules, Naklo in Jesenice z enim prvim rn^tom. medtem ko so pri ženskah vsa prva mesta pobral atlet'n-e Tr-glava. Članica ŠŠD Herkules je osvojila tretje mesto v skoku v daljino. Organizacija v rokah domačera Triglava je bila odlična, tako da so tudi maloštevilni gleda'ci nri-šll na svoj račun, saj so bili sproti obveščeni po zvočniku in semaforjih o dogajanj'h na igrišču. Rezultati: Moški: krogla: 1. Satler (T) 13,000, 2. Bavec (T) 12,19, 3. Kogovšek (T) 11,85; ko*>