Poštnina paušatirana.
Uredništvo m upravnistvo v Ljubljani, „Narodni dom".
Rokopisi sc ne vtaćajo Neirar.kirsnl riopis' se ne sprejemajo.
Oglasi po dogovoru.
* •

štev. 16. letnik i.	Ljubljana, dne 18. maja 1923.
Izhaja teden»1''
Le‘-
ŠTEVILKA 1 DINAR.
Izstradanje
delavskih slojev in javnih uslužbencev, to je posledica politike radikalcev, kmetskih strank, naših klerikalcev in drugih malih strančic, ki so s svojim bevskanjem pripomogle radikalom do samovlade.
Lansko leto je pri nas vse kričalo nad demokrati in zlasti nad bivšim ministrom dr. Žerjavom.
Radikali so ga grdili s komunistom in rdečim minstrom, ljubljanski trgovci so ga sovražili še izza ljubljanske vlade, ker jim je stopil enkrat na kurja očesa, kmetje so pridigali, da je navečji sovražnik kmeta in delavci, da jih bo pohrustal. In zakaj? Vse za to, ker je hotel dosledno izvajali socijalno gospodarski program demokratske stranke.
Že takoj spomladi leta 1922. je zainteresiral demokratski klub, da je postal krepak zagovornik protidra-ginjske akcije; to je bilo takrat, ko ni bila draginja še politika kot je dandanes. Za javne nameščence je pripravljal obenem s prof. Reisner-jem dvojno akcijo, to je akcijo proti draginji in akcija za pragmatiko.
Ali stranke producentov, trgovcev in izvozničarjev in razne banke so rekle, da nam dela ogromno škodo, da nam odjeda naš sigurni profit, da mora iti in z njim njegova stranka. In vsi prijatelji demokratov so bili veseli, da so se izgubili demokrati iz vlade. Danes, ko je draginja narasla preko 100 odstotkov v najvažnejših stvareh, ko tepe kmeta in delavca, trgovca in uradnika, danes je vse tiho v slovenskem Izraelu!
Klerikalci pravijo svojim backom počakati je treba; radikalni gospod Stojadinovič, ki se iz Beograda draginji in delavstvu smeje in po svetu trobenta, da se bo dinar kar sam od sebe popravil, — bo vse prav naredil; kmetje bodo sedaj siti, ko bodo zadnji rep poprodali iz hleva za majhne novce Italijanu, trgovec pa z veseljem gleda, kako se mu blago praši na policah. Ampak zadnji molči in ne zabavlja, zakaj sedaj ima marsikdo skrbi sam s seboj, ker če ne bo jutri že komi mesto gospodar. Delavstvo pa še danes uganja svoje Politične orgije komunistično- marksističnih prismodarij. Tako so vsi sloji naroda s slepoto udarjeni..
Danes ljudje verujejo tistim strankam, ki se najbolj lažejo, ali ki vpijejo zoper druge. Za resnobne ljudi ne marajo. Čim večji halofaktor je, tem bolj drvijo za njim; to vidimo prav jasno pri Radiču.
Ako bi Radić na Kranjskem imel svojo listo, drlo bi sigurno vse de-lavstvo za njim, dasi je on samo za Politiko kmeta, ki je popolnoma nesoči jalna.
Nekaj delavstva je celo stopilo v radikale, dasi je politika radikalcev Politika izstradanja in pritiska na ‘halega človeka. Jasna je že danes ta tendenca. Današnja vlada ni drugo, kot vlada izvozničarske družbe, ki jo podpira eden glavnih zastopnikov največje izvozničarske firme :>Gospo-darske zveze general klerikalne stranke dr. Korošec. Ali je mogoče, da bi se našemu delavcu in uslužbencu zboljšal njegov današnji polo-žaj? Samo tedaj, ako spozna narod m se enotno organizira v nroliizvoz-Pičarski stranki, ki zasleduje social-Po pravično vladanje države.
Tudi ostale opozicionalne stranke v državi morajo spoznati, da ni dru-ke pomoči, ako hočejo, da se držav-n° gospodarstvo in politika ozdravi, kakor da se najtesneje oklenejo demokratske stranke v boju proti Rn-mkalom, Radiću in klerikalcem, ki 80 vsi trije zastopniki politike vele-^stradovanja srednjega in malega
človeka.
Nasproti veleizvozničarjem, vele-agrarizmu in	veledobičkanosnosti
mora nastopiti veleizstradani mali človek, ki ga naj vodi v boj demokratska stranka.
Strokovne organizacije.
Delavstvo je v obrambi proti izkoriščajočemu kapitalizmu prisiljeno, da se organizira v močne enote. Samo v močni, složni in enotni organizaciji je delavstvu zajamčen uspeh
Delavec je v vlogi slabejšega. Ima samo svoje zdrave ude. Pričakovalo bi se, da se delavec tega svojega položaja popolnoma zavoda in da mora ravno med delavstvom vladati najidealnejša enotna skupnost. Žalibog se to pričakovanje ni uresničilo in ni izgleda, da bi se v kratkem uresničilo. Delavstvo je vse preveč politično zbegano in se ga izrablja samo za to, da tvori politično armado raznih političnih strank.
Ko se je delavstvo začelo zavedati svojih političnih in socialnih pravic, je že bilo politično cepljeno. Vsaka stranka se je trudila, da nase pri-legne vsaj en del tega ogromnega volilnega kontingenta. In začela se je strankarsko politična vzgoja delavstva. Na celi črti se je zanemarjala strokovna in stanovska vzgoja in strokovna obrambna organizacija. Delavstvu se je sicer vedno pripovedovalo, da se kapital ne organizira po narodih in političnih strankah, ampak je vsenaroden odnosno brez-naroden in jednako učinkovit s to ali drugo politično barvo. Toda tega pripovedovanja niti voditelji niso vzeli resno; pripovedovali so samo, da ojačijo politično moč stranke.
Brez ozira na politične stranke se organizira kapital. V organizaciji n. pr. tovaren usnjatih izdelkov so včlanjeni pripadniki vseh različnih strank in pri raznih važnih sejah vlada med njimi najlepše soglasje. Njih delavci, ki bi morali tvoriti ravno tako enotno fronto, pa so razcepljeni na pet, šest in več strank in organizacij. Zato so uspehi organiziranega kapitala veliki, uspehi razcepljenega delavstva pa malenkostni.
V Angliji je delavstvo organizirano v enotni, popolnoma nepolitični strokovni organizaciji. Tam do zadnjega časa niso poznali samostojnih delavskih političnih strank. In kakšne uspehe je dosegel angleški delavec? Ponosen je bil na se, na angleško industrijo, trgovino in državo.
Tudi moč delavstva v Ameriki leži v nepolitičnih strokovnih organizacijah. Vsi delavci ene in iste stroke so brez izjeme vsi organizirani samo pri eni strokovni organizaciji, kakor so tudi n. pr. vsi pisatelji združeni v obrambo svojih koristi v eni organizaciji.
Češko delavstvo v zadnjem času kaže ostro nasprotstvo proti političnim strokovnim organizacijam. Rudarji in ostali delavci na Moravskem so na dan 1. maja izdali na celokupno delavstvo oklic in poziv, naj se organizira v nepolitičnih strokovnih organizacijah, v katerih je edino mogoče braniti stanovske in strokovne interese delavstva brez ozira na programe političnih strank.
Smer nepolitičnih strokovnih organizacij ubija pri nas v Sloveniji samostojna delavska unija, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Le v taki organizaciji je delavstvu zajamčen uspeh.
Kdor se zaveda velike poldobe odpolitiziranja strokovnih organizacij, bo podpiral težnje >Uni.iee, da se ta razvije v močno vsesplošno zastopnico strokovnih koristi delavstva.
Močne sile.
V vseh stoletjih in v vseh delih sveta je vedno zmagoval duh množic. Ona zavedna ali nezavedna sila, ki je ležala globoko v dušah narodov, je ob danih trenutkih planila na dan in je šla kakor plaz, ki je uničil in premagal vse, kar je ležalo na potih.
Rimljani so osvajali svet s silo zavesti, da so poklicani vladarji sveta. Italijani uganjajo nad našim narodom nasilstva s siio zavesti, da so potomci Rimljanov, ki morajo obnoviti staro rimsko cesarstvo. Turki so divjali po Evropi s silo zavesti, da morajo uničiti krščanstvo, da najdejo dopadenje pri Alahu. Kristjani so se zbirali v križarskih vojskah s silo zavesti, da vrnejo svete kraje krščanstvu. Poljski narod se je pod Korfantijem dvignil pod silo zavesti, da zjedini celi poljski narod v eno močno državno zvezo. Češki narod je med svetovno vojsko ustvaril svoje legije pod silo svojega nacijonal-nega duha, ki mu je kazal pot stran od Avstrije v svobodno lastno — državo.
Ko se je pred vojno dvigal med slovanskimi narodi narodnostni duh, je Avstrija v tem dejstvu takoj videla veliko nevarnost za razmah germanskih sil in je z vsemi mogočimi sredstvi skušala ta duh potlačiti in uničiti.
Vse ogromne množice, ki so ka-terikrat izvršile velika dejanja so tvorile eno samo veliko dušo, eno samo veliko misel, ki je bila osredotočena na en sam veliki cilj.
Tudi delavstvo je imelo eno samo veliko dušo:	Zavest skupnosti,
solidarnosti in jednakosti. Vsi vödi-telji delavstva so skušali iz delavčevih duš izbrisati ono, kar delavce razdružuje in jim vliti vanje ono, kar jih veže in druži. In ono,^ kar jih veže In druži, mora biti učinkovitejše in prevladujoče, v važnih trenutkih življenja mora potlačiti vse ono, kar cepi in razdružuje. Ta takozvana delavska stanovska zavest je bila gospodarska in socialna sila. ki je kazala, da bo nepremagljiva.
Pri ustvarjanju in vzgajanju delavčeve enotne, skupne duše, pa je bila storjena usodepolna napaka. — Delavstvo so skušali izbijati iz enote naroda, iz duše naroda, skušali so ga postaviti izven naroda, iz domačih njiv na tuie vrtove. Marks je ustvaril iutemacijonalo in vzgajal delavce naravnost protinarodno, da v njih dušah zamori in zatre duh zavesti skupnosti z narodom, katerega najvažnejše jedro bi moral boriti ravno delavec. Pripovedoval je, da je narodnost izmišljotina kapitalizma, ki je to past nastavil, da vanjo lovi delavce in da pod plaščem narodnosti uganja svoje kapitalistične zločine. Nezreli narodi so se ujeli v to past. Narodi, ki so živeli pod tujo vlado. Socialna demokracija ni prodrla v Anglijo in Ameriko, tudi na Francoskem je imela ravna tla. Močna je bila v Avstriji in Nemčiji. Kako pa je bila ta socialna demokracija mednarodna in protinarodna je pokazala svetovna vojna, t Delavstvo v Nemčiji je prvo in javno manifestiralo za vse nemške težnje svetovne vojne in burno je delavstvo ploskalo besedam Viljema, ki je rekel, da ne pozna več strank, ampak samo Nemce. Med delavstvom slovanske narodnosti pa je bil po vzgoji intema-cijonale narodnostni! duh zamorjen in radi tega je nemško internacijo-naino delavstvo skupno z drugimi v «en eniški mi ' strankami }upalo iti v krvavi ples. — Čehi so sicer kmalu spoznali pangermansko opasnost, ki Uči v intemacijonali in so kot protiutež ustanovili narodnostno delavsko stranko, narodno-socialno stranko,
potem pa se je tudi češka socialna demokracija ločila od Dunaja in se osamosvojila. Duh češki, ki je opazil nevarnost internacijonale, je zlomil nasilje germanskih držav in ustvaril s tem predpogoje za uspešno rešitev vseh socialnih problemov. — Njih veliki voditelj predsednik Ma-saryk je rekel:	Češko narodnostno
vprašanje je socijalno vprašanje. To pomeni, da so tudi vsa socialna vprašanja narodnostna vprašanja in da jih je treba rešiti najprvo v okvirju naroda samega.
Nemčija, razbita v svetovni vojni, se protivi Franciji in ni voljna popraviti (zločinov, ki jih je zakrivila s svetovno vojno. Kaj daje nemškemu narodu to silo? Nacijonalni duh, zavest skupnosti, skupna duša. (n to dušo tvori široka množica delavcev. Ako bi nemški delavec bil prožet in-ternacijonalnega duha, bi moral spoznati krivdo nemškega naroda na svetovni vojni in bi brez ozira na narodnost moral popraviti vso škodo, ki jo je napravila Nemčija Franciji. Tako pa se temu protivi, ker je — Nemec in Francoz — Francoz.
Angleški delavec pravi:	Anglež
sem in ljubim svojo zemljo k
V Jugoslaviji se delavstvu in vsem, ki si služijo kruh s svojimi rokami, godi slabo, kljub ogromnemu bogastvu, ki je skrito v naši državu —
Zakaj?
Zato, ker se delavstvu točne po načrtu trga iz srca ljubezen do naroda in države, da se narod in državo zamenjuje s posameznimi osebami. .
Delavec nima državnega in narodnega duha, ki bi bil bojevit in neizprosen, kadar je treba odstraniti vse, kar slabi državo in narod.
Vsa socialna vprašanja bo mogla rešiti le močna država z edinstvenim narodom.
Vse drugo je — limanica za delavstvo.
Pragmatika — redukcije — in registracije.
Ko je bilo že na tem, da pride službena pragmatika za državne uslužbence v parlamentu v rešitev, so radikali razbili vlado in tako poskrbeli, da je šla ne le na dolgo klop, ampak na podstrešje. S stališča radlkalije je to povsem razumljivo; saj gospodarji te partije imajo velik interes na tem, da lahko uradnike bariju na polje-' (one, ki niso prijatelji njihove korupcije in porodice) po mili volji svojih kre-atu-r. Na tisoče najboljših uradnikov je že šlo samo od sebe iz državnih služb, ker niso mogli živeti z miloščino, ki uživa naslov plače. Druge tisočo poštenih in zmožnih uradnikov so radikali pometali na cesto, ker niso hoteli mazati si prstov in vesti z radikalsko korupcijlo; pri drugih te celo zadostovalo, da se niso marali registrovati pri' tej korumpirani družbi. Ne bo dobro, če gre stvar tako naprej, ker bi začel nevarno padati ostanek ugleda do javnih uslužbencev sploh; kajti skrivljena — registrovana- hrbtenica je sposobna skriviti vsak zakon in vsak posamezen paragraf na migljaj >od zgorej«.
Pa tudi nadaljno zavlačevanje rešitve uradniške bede mora dovesti do usodnih posledic v naši upravi. Zal izgledi na izboljšanje niso baš rožnati, odkar ima uredništvo v rokah družba, ki mu je vse prej kot naklonjena. Koruzni zakon med ra-dikalijo, radičevščino in klerikalijo bo prinesel mnogo nezakonskih otrok, ki bodo revno javnemu nameščen-
stvu sila malo prijali. V žalostiti zgodovini, ki jo imata za seboj povišek uradniških prejemkov in pragmatika, se je že enkrat pojavil bavbav re-diiikcijtei. Lani je strašilo to strašilo okoli po kanclijah in jih mnogo prestrašilo. Ko so začeli prihajati na razne urade ukazi, koliko .tih treba kje reducirati, so postali /marsikateri tako plašni, da so na mah pozabili na vso draginjo na eni in na vso nižino svoje plače a drugi strani.
Ko sme stali tpred volitvami v skupščino lo ^pomlad, so naši dični klerikalci tako glasno kričali o uradniški bedii in točili talce solze za uboge uradniške pare, da bi človek mislil, klerikalci jim bodo nasuli vreče cekinov, ko se bodo sukali okoli državne blagajne. Komaj pa je petelin dvakrat zapel, je že klerikalni iškarijot trikrat izdal uradniškega Kristusa radikalskemu ciganu. Iz kravje kupčije — ki na zunaj izgleda nedolžno v obliki podpiranja ra-dikalske vlade — je pogledalo robato konjsko kopito. Klerikalske demagogije. Včeraj — dokler se niso še spečali z radikalijo, so še snovali uradniško stavko, danes pa že puščajo uradništvo gladko na cedilu. Samoobsebi se razume, da so se pri tem odrezali kratko: »Demokratie so krivi . Javni nameščenci, ki so ali iz zavedne klerikalne hudobije ali pa samo našim tani po) klerikalski flemagogijji pomagali s svojimi glasovi rimskim hlapcem na konja, bodo deležni sladkosti njihovih bičev.
Da bi se uradniška reva ne upala preveč kričati, je biol treba še enkrat privleči na dan oni bavbav. Že so prideževali v urade zopet ukazii: toliko višjih, srednjih in nižjih uradnikov itd. se v uradu reducira; javite iniena. In zopet se mnogi sestradane! tresejo in čakajo, kedaj bodo obveščeni, da so reducirani. To je poniževalna, ostudna igra/ obupanci. Med.tem pa se napihne radikalski mehur v Woltovi ulici in na njem čitaš: Kadikalijh bo ščitila one, ki sc se za njo izpostavili. Tako se torej rešuje službena pragmatika in tako so »poviški razdeljeni. — Na Dunaju imajo svoje vrste registracijo gotove dame , v Ljubljani pa svoje gotova partija.
Javni nameščenci naj pogledajo na trboveljske in kočevske rudarje, da bodo imeli moralne opore v težki urah. Od tistih 7000, o katerib je obeiproletarec Stefanovič dejal, da so v-i ž njim, mu je obrnilo vse hrbet, ko je slišalo, kako se je 14 dni mučil neč in dan, da je našel pri sebi rad tkalsko srce. Več moža je bil vsak izmed njih kot vsa radikalija skupajdz Janez», Ivani in Frici na čelu.
Poštena in dobre državna uprava je ravno tako v interesu delavstva
kot vseh drugih stanov. Zato tudi de-lastvo ne more ravnodušno gledati na uradniško mizerijo, ki raste od dne do dne.
Zavarovanje poljedelskih delavcev in sedanja vlada.
Pred časom, ko je sedel še v vladi Drofenik, se je skoval za kmetske posle in delavce zakon o zavarovanju. Najhujši in najiniciativnejši zagovornik tega zakona je bil klerikalni poslanec in tedanji klubski vodja dr. Hohnjec. Brez pomisleka je klerikalno demogoštvo istovetilo industrijskega delavca, kakor rudarja in tovarniškega delavca sploh, z domačim poslom in poljskim delavcem. Sedaj bi imela vlada izdati izvršilne naredbe k zakonu. A glejmo, kako so klerikalci med tem spremenili svoje nazore! »Slovenec^, glavno glasilo klerikalcev, ki nima namena, da pride v roke kmeta in delavca, poroča zmagoslavno, da vlada doslej še ni izdala izvršilne naredbe.
Mi smo toliko trezni in uvidevni, da razločujemo industrijskega delavca od domač, posla. Industr. delavec je v obratu izpostavljen večjim ali manjšini nevarnostim. Tu in tam je delo v obratu po svoji naravi že ta-manjšim nevarnostim. Tu in tam je delo v obratu i>o svoji naravi že tako, da ima za posledice zgodnjo onemoglost vsled vpliva raznih snovi, ki se rabijo pri proizvajalnem procesu. Vsled tega je odstotek nezgod in bolezni precej visok, po čemur se ravna prispevek za zavarovanje.
Popolnoma drugače pa stoji stvar pri poljedelskem delavcu, lii dela pod milim nebom, ob dobrem zraku in je izpostavljen le malo nezgodam in boleznim. Vsled tega bi moral biti tudi prispevek za zavarovanje precej manjši kakor pri industrijskem dehnen. Industrijski delavec ima tudi mnogo večji zaslužek nego domači posli.
Vseh teh razlik ne poznajo naši klerikalci, sicer ne bi zahtevali za varovanja poljskih delavcev skupno z industrijskimi in to na isti podlagi. Poljedelski delavec naj plačuje iste visoke prispevke kakor jih vsled mnogo večjih nevarnosti plačuje industrijski delavec. Hlapec, ki zasluži mesečno komaj 50—100 Din ne more plačevati 20—30 Din.
Zdaj, ko so klerikalci v tesnem objenni z radikalci, pa sploh nočejo zavarovanja poljskih delavcev, tudi ne na pravični podlagi. Gre se jim sedaj samo za to, da obvarujejo pred izdatki veleagrarce in velekapitaliste.
Poljedelski delavci! Strnite se v trdne vrste ter zahtevajte zavarova-
nje, ki bo v skladu z vašimi interesi in ki vas ne bo gmotno ubijalo.
Klerikalni dvoličniki lin zakono-lomci. kateri sedaj zatajujejo lastno dete, bodo pa gotovo dobili zasluženo plačilo. Delavstvo je že izprevi-delo, da so klerikalci največji nasprotniki delavstva in se trumoma obrača od njih. Le še par zaslepljencev sedi tam, ker jim to — nese.
Inozemstvo.
Ultimatum Anglije Rusiji. Angleški zastopnik v Moskvi je sovjetski ruski vladi izročil odločno noto v obliki ultimatuma. S lo noto zahteva Angleška vlada, da sovjetska Rusija takoj preneha z boljševiško propagando v Afganistanu, Perziji in v indijskih obmejnih krajih. Anglija zaideva, da Rusija tekom 10 dni izpolni vse v noti stavljene zahteve. Za slučaj, da sovjetska vlada odkloni te zahteve, pretrga Anglija vse stike z Rusijo, odpokliče vse svoje zastopnike in razveljavi trgovinsko konven-cijo.
Paski delegati v Lausanni napadeni. Dne 10. t. m. se je izvršil atentat na tri ruske delegate v lausann-skem hotelu Cecil . V jedilnico je stopil neki mož ter oddal tri strele iz samokresa, ki so zadeli tri ruske delegate in sicer šefa delegacije Vo-rovskga, tiskovnega šefa inskega poslaništva v Berlinu Ahrema ter izvedenca v trvov. zadevah Dimitrijeva. Vorovski je bil smrtno zadet, druga dva pa težko ranjena. Morilca, ki jie član švicarskih fašistov, so prijeli.'
Lozanskn konferenca gre seveda prav talio šepavo kakor vse dosedanje kapitalistične konference. — S Turčijo so si zavezniki tako prijazni, da so morali v soboto konferenco odvoditi za nedoločen čas, dokler se zopet ne pomirijo v balzamičnih lo-zanskih zrakih.
Angleški kralj v Rimu. V ponde-Ijek se je pripeljal angleški kralj v Rini, da obišče laškega kralja. Sprejem angleškega kralja je bil nad vse veličaste»). Italijani so storili vse, da kar najbolj počaste angleškega vladarja. Lahi potrebujejo angleške pomoči na vseh koncih in krajih ter hočejo obisk angleškega kralja izkoristiti, kolikor le mogoče v svoj prid.
General Foch v Pragi. Poveljnik ententinih čet v svetovni vojni potuje pc Vzhodni Evropi. Te dni je bil na Poljskem, kjer je bil svečano sprejet in kjer je obnovil zvezo med Francijo in Poljsko. Sedaj pride tudi v Prago. Seveda bo tudi v Pragi nadvse častno sprejet.
Nemiri na Kitajskem. V Šim t migu je odpuščeno vojaštvo napadlo vlak. Vlada je poslala na lice mesta ekspresni vlak, da ukroti roparje in
osvobodi jetnike, tki napadu je bil ubit nek Anglež. Med ujetniki je 27 inozemcev, med njimi 12 Amerikan-cev, več Italijanov in Angležev. Ujeta je bila tudi nečakinja Rockefeler-ja, ki so jo pa kmalu osvobodili.
Politične beležke.
i
i:
1
d
s
2
Politična potovanja. V Evropi se začenja vnanji položaj nekoliko iz-prominjati. To nam dokazujeta potovanji /trancoskega maršala Focha v Varšavo, v Belgrad in v Bukarešto, potem pa potovanje angleškega kralja v Rim. Vse kaže na neko napetost med Francijo in Anglijo. Mažar-ski časopisi ta potovanja tolmačijo tako, da bo stara antanta razpadla na dve skupini. Prvo skupino bi tvorili Francozi z malo antanto, drugo pa Angleži z Italijani.
»Domoljub« laže, da so klerikalci dosegli prosto žganjekuho. Memla zalo, ker so bili v opoziciji. Sicer pa tiodo klerikalni volilci prav kmalu spoznali, kam jih bo klerikalna vlada pripeljala. Finančni minister že napoveduje povišanje taks in resna nevarnost je, da ho prosta žganjekuha odpravljena.
Nore davke je sklenila v Ljubljani klerikalno-komunistična večina. Trošarina na vino je zvišana za dve kroni od litra. Ogromno večino tega davku bodo plačali naveži. Vladna zmožnost in socialen čut klerikalno-krmunistične večine sta torej zelo malima. Pridno pa nastavljajo klerikalci in komunisti svoje pristaše na magistratu, da ne bo treba govoriti le o korupciji v Beogradu, temveč da jo bomo imeli tudi doma v Ljubljani.
Radičeva odposlanca sta zopet prišla v Beograd, da obvestita o položaju. Konferirala sta s predsednikom (istfaipščine Pašičem in Jovanovičem.
Tovariši! Ob j vsaki priliki vprašajte delavce, ki so volili klerikalce, kdaj dobimo avtonomijo. Radičevce pa vprašajte, kaj je z republiko. — Klerikalne obljube ne smejo ostati nepozabljene. Kar kdo upa obljubiti, mora tudi gledati, da izpolni, ampak nikdar pa ne sme delati tako, kakor to delajo naši klerikalci. Zapomnite!
Korošec - Pašičeva vlada postaja vedno bolj verjetna. Radić sili Korošca vedno bolj v vlado, da mu potem pobere v Sloveniji mandate. Radičev račun jc, da pri prihodnjih volitvah dobi 100 poslancev in šele potem gre v Beograd.
ALI SI ŽE PONOVIL NAROČNINO?
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ZA »UNIJO«?
Podlistek.
R. S.
Resnica in sanje.
(Iz zapiskov srečnega človeka.)
il.
Izvedel sem ... Kako lepo je njeno imel Kakor jutranja zora, ki razliva svojo čarobno svetlobo nad spečo poljano! Ne maram ga imenovati, ne maram ga zapisati, da ga ne oskrunim ... Njeno ime ne bo slovelo kot imena Lezbije. Delije, Kerine, Ckntije in Lavre, kot ime naše nepozabne Julije, a meni je sveto, svetejše kot vsa druga imena!
Izvedel sem ... Solnčna Italija je njena domovina! Italija, ki so jo obiskovali možje, ki so je opevali pesniki, domači in tuji, in jo povzdigovali do neba! Italija, ki nam Jugoslovanom povzroča toliko gorja, — (je torej njena domovina. Ali ona, moja kraljica je dobra Slovenka — Jugoslovanka, ki ne bo nikoli zatajila svojega rodu, ki je ne bo omamila milina južnega neba in ki je ne bodo zapeljale sladke besede tujega sveta .. . Doli, doli, južno od naših snežnikov med zelenimi holmci sredi cvetočih travnikov je niena bela vasica; tuni se je igrala kot otrok, tja pohiti še sedaj vedno rada med svo-
je drage ... Ali je srečna sedaj, ko je njena domovina postala sužnja? Ko se šopiri brezsrčni tujec tam, po naših svetih tleh, ob Adriji, ki je naša preteklost in naša bodočnost? *
Vsak dan jo vidim, vsak dan jo srečam, vsak dan govorim vsaj enkrat z njo ... Zdi se mi, da je vedno lepša — in ljubeznivejša z menoj, kot bi videla v moje srce, kot bi me razumela, kot bi hotela biti dobra z menoj in kot bi odobravala moja nag-nenja. f Hitro, (prehitro mi minevajo dnevi! Rela žena je že zapustila našo deželo, prismehljala se je zopet cvetoča pomlad, zame dvojna pomlad .. .• Od jutra do večera mislim na njo, če stem sam ali če sem v družbi, če sem v pisarni ali na izprehodu, povsodi in vedno. Pa še ponoči se ne pretr-gaijo te misli, da bi se potem drugi dan zopet nadaljevale, še ponoči se pogovarjam z njo, ali pa kot zamaknjen gledam njeno sliko ...
In tako sem zopet sanjal ... Sam sem bil, prav sam sem počasi stopa! preko zelene poljane in mislil na njo... Pa sem vstopil v prostorno dvorano, lepo okrašeno, svetlo in temno — in obstal, kot bi iskal. V temnem koncu sem jo zagledal, v elegantni obleki, poieg lepega, mladega častnika ... Pogovarjala sta tse, kot da sta mož in žena. V njuni bližini
je sedel še en par v živahnem razgovoru, sicer pa ni bilo nikogar v tistem delu dvorane ... Zazdelo se mi je, kol da sem začutil tajno bol v svojem srcu ... Tedaj pa me je opazilo njeno bistro oko ... Kot bi trenil se je dvignila in med glasnim protestom svojega kavalirja z odprtima rokama hitela naravnost proti meni . ..
*
Gospod doktor, gospod doktor, nocoj sem sanjala o vas! Kako prijetno me je presunilo to njeno nepričakovano priznanje! Zavriskal bi bil. zapel na glas — ali prišlo je tako hitro, da mi je zastala beseda v grlu ... Zdi se mi, da sem zardel... Nekako plaho, pa vendar ponosno sem se ozrl po drugih, ki so slišali njene besede ... Kako naivno — nedolžno se je glasilo to njeno priznanje! Kot bi govoril majhen otrok svoji niateri... brez vsakega namena! Povesila je glavo in uprla vame svoje velike vprašujoče oči, kot bi pričakovala odgovora: »Pridna, pridna, sedaj pa dobiš bombonček .. a: Molčal sem, dasi bi bil govoril tako rad. Neka prijetna radovednost se me je začela polaščati, pa vendar je nisem liob-1 izpraševati.... Tiha sreča je objela mojo dušo in v tej blaženosti ji nisem niti povedal, da sem prav tisto noč tildi jaz sanjal o njej ...
Šel sem na izprehod z njeno dobro prijateljico in rojakinje. Hodila sva po bajno lepi pokrajini, v srčnem pogovoru, in dospela slednjič na ljubko, zeleno višino, odkoder se nama je nudil lerasen razgled po začarani deželi... Sedla sva v meliko travo, tik eden poleg drugega. Tam zadaj za nama se je dvigala v cvetoči samoti visoka bela hiša... Na oknu je slonela mlada gospa in zamišljeno gledala pred se v prebujajoče se življenje ... Midva se nisva zmenila za njo, ona pa za naju tudi ne. In govorila sva prijateljski in zaupno o njej — samo o njej... Pa sem jo prosil — svojo spremljevalko in njeno prijateljico sem prosil, naj ji ne pravi, da sem kar naprej govoril samo o nji, da ne bi smatrala tega za vsiljivost, da je ne bi žalil. In obljubila mi je in mi pripovedovala: Moja prijateljica je zlata duša .. • Dobro je vzgojena, bogati so njeni starši, bogata jo tudi ona, največje bogastvo pa nosi v svojem srcu ... Boljšega srca ne more imeti žensko bitje, kot ga ima ona ... Ima pa tudi nekega ljubimca, lepega in pametnega mladeniča. Šele eno leto se nahaja v Ljubljani; prej je bila v Nemčiji - ■ tam ga je spoznala in prišel je za njo . . .«
Poslušal sem jo in se delal, kot bi vse to že davno vedel... Nekako
Strokovno gibanje.
Štrajk je izbruhnil v modnem salonu g. Štefana Gomboca na Dvornem trgu št. 1$, ker je firma svojim J uslužbencem odtrgala 5 odstotkov od dosedanje plače. Radovedni smo, če se bodo tudi cene oblekam znižale za 5 odstotkov.
Lep odgovor so dobili kovinarji j v strojnih tovarnah. Delavstvo strojnih tovarn v Ljubljani je zatevalo že i prejšnji mesec, da se jim zvišajo I plače in montažne doklade za 35%. Na podlagi teh zahtev se je vršila tudi ta mesec mezdna razprava. — Kovinarji v strojnih tovarnah in li-I varnah, ki so last Jadranske banke, so dobili od ravnatelja Bonceljna j odgovor, da vkljub temu, da mora 1 pripoznati upravičenost stavljenih za-I htev, da pa ne more ugoditi željam I delavstva. Kaj se to pravi delavce za norca imeti. Vsak rmjneumnejši bedak pa že danes ve, da bilance in letni račun, zaključki bank niso tako I majhni, da se ne bi moglo kje v ka-I kem kotičku kaj dobiti tudi za našega delav ca. Da pa kreditov eno tako podjetje, kakor so strojne tovar-I ne, ne bi moglo dobiti, je pa prazen j izgovor. — Z napetostjo pricakuje-i mo, kaj se bo vodstvo podjetja še izmislilo.
Krojaška stavka v Celju je iz-bmhivla v vseh podjetjih ta teden v ^ pondeijek. S strani 1 org. 'delavstva stavkokazov ni. Dela samo delavnica g. Mastnaka, pa tam so že itak znani separatisti. Gotove je, da vedno ne bodo oženjeni s podjetnikom. Znano Pa je tudi povsem, da jih on dobro j nagradi. Pogajanja, ki bi se imela I v'ršiti, so se zavlačevala od 25. februarja 1923. Stavka zna trajati precej dolgo. Napoveduje se začasno za-Prtrje \ (to poroča torkov »Naprej«.) Tovariši brez dela, ne potujte v Ce-I lje.
V mezdnem gibanju se nahaja delavstvo papirnic v Sloveniji, steklarne v Zagorju in Hrastniku, delavstvo tovarne v Libojah pri Petrovčah ter lesno delavstvo žage ■Croatia v Novem mestu. Delavstvu svetujemo, da v omenjenih krajih ne Išče dela.
Rudarska stavka v Zagorju. Pre-" ječeni torek je izbruhnila v revirju Kisovec stavka, ker Trb. prem. družba ni ugodila; delavski zahtevi, da naj takoj odstavi obratovodja Lapar-r'ika, ki je baje zanemarjal varnostne naprave in ki je s svojim posto-Panijem ogrožal življenja 600 rudarki so bili vsled brezumnega gospodarstva v neprestani življenjski nemirnosti. Na lice mesta je bita poslana od pok. uprave posebna komisija, 'd je imela nalogo dognati, če je vse to res, kar rudarji navajajo. Dognalo m je pa ravno nasprotno. Rudarji so Ikdein ta teden odšli na dele. Ouje m ]>a, da vztrajajo še vedno pri svoji
zahtevi in so zato že tudi poslali merodajnim činiteljem ultimatum, na katerega jim marajo odgovoriti v osmih dneh, sicer napovedo generali no stavko.
Mariborski pekovskii pomočniki sc stopili v stavko. Pogajanja, ki so se vršila med delodajalci in pomočniki so končala samo z delnim uspehom. Pomočnika so namreč zahtevali poleg 25% poviška tudi 6dnevni dopust, kateri naj bi se jim polno izplačal in nadomestil z drugimi tudi od mojstrov plačanimi delavci. Dočim so mali podjetniki že hoteli priznati stavljene zahteve, so jih največji, kakor Scherbaum, Ro-baus itd. odklonili. Radi tega so tudi pomočniki ustavili delo in mojstri sedaj vzdržujejo sami svoje obrate.
0 brezposelnosti in zapostavljanju naših stavbincev.
V zadnji številki našega lista smo povedali odkod izvira ta brezposelnost in čemu to. Rekli smo tudi, da nismo načelno proti temu, če se po stavbah zaposluje delavce-ino-zemce, ki niso naši državljani. Če pa vidimo, kakor danes, naše delavce, kt so se borili za Jugoslavijo brezposelne, se nam pa zdi neumestno o temu še govoriti.
Da se temu odpomore, smo sklenili, da bomo vsak tak slučaj ožigosali v javnosti. Podjetja, ki imajo čut za našega delavca, bodo tudi gledala, da to pq>ravijo.
Za danes omenimo samo podjetje g. Tönnies, obnova, klil gradi v Kolodvorski ulici takozvano stavbo Ljubljanski dvorec. Na tej stavbi so večinoma nastavljeni samo nemčurji in madžari. In kaj še posebno opazujemo pri tej tvrdki, da na vodilnih mestih nima zaposlenega niti enega slovenskega strokovnjaka, čeravno bi bilo mesto za njega in pa še za kakih 60 delavcev, toda kaj briga to tvrdko.
Briga pa nas; dovolj' dolgo smo h peli, prenašali in čakali, da se nas firme usmilijo in nas brezposelne zaposlijo. Ali do tega spoznanja še ni prišla prav nobena firma. Svetujemo vsem takim podjetjem, da narede prostor za nas brezposelne. — Zakaj povemo Vam ob tej priliki, da Vas ne bomo več oipommljali.
Več prizadetih.
Ceršak. Na izborno obiskanem sestanku, ki ga je imela Unija na željo tukajšnjih članov dne 13. t. m., je delegat obravnaval program organizaciji, orisal dosedanje delovanje in skupno z zaupniki določil smernice bodočnosti. Soglasno se je sklenilo, da se naprosi tajništvo in izvrše valni odbor -Unije v Mariboru, naj blagovoli ravnateljstvu podjetja predložiti zahteve delavstva kakor sledijo:
1.	Delavstvo naj se razdeli v štiri kategorije in sicer:
p^eče, kat bi se sramoval majhne ttži, sern ji odgovoril:	Vem, vem,
mi je sama pravila o tem ... Si-f'0i' pa ne vem in ne morem razu-®!®tii zakaj je favno ta deklica vzbii-!>ila v mojem srcu tako globoko ču-sfvo in tolike zanimanje...
.. Tedaj pa je nekaj zašumelo v na-bližini. Kot bi šumela svilena . 'drkj;! O krenil sem se instinktivno ‘h g te.j! Prihajala je ona sama, o kateri r-va govorila, vsa lepa, vsa razgreta in razigrana ... Planil sem pokonci, stopil par korakov proti nji in ji stisnil ponuđeno .mi roko ... Pre-'n&kftjh so se njene ustnice in zaslišal sem nekaj kot tajbistven šepet: ^Prišla sem za vama, vedela, sem, da
tukaj! Upam, da vaju ne mo-utn
Prijateljica je odšla, kot da neče (k>hti najine tihe sreče, kot da je JPugiela nemo prošnjo v mojih ^ ‘i,.. In ostal sem sam s svojo Jkljitt;... Sedla sva na mesto, kjer i T malo poprej sedela z njeno pri-^IRco ... Nisem mogel govoriti, je bilo prepolno . . . Molče sem p, e' in užival ... Pogledal sem ji tfdv 0 v 'n °či 8,0 govorile .. . ^bliskalo se je pred menoj, da ni-fj.T nič več videl... Samo čutil sem Iriie mehke roke, ki so počivale na ^ glavi, čutil sem njene ustne, ki
so se dotaknile mojih . .. Nisva govorila o ljubezni, samo čutila sva jo, nisva si zagotavljala medsebojne sreče, samo uživala sva jo ...
Pa šva 'i$ dvignila brez besede in odšla po mali, z belim peskom posuti stezici, počasi, roko v roki. Pot naju je peljala mimo cvetočih grmičev, ki so se sklanjali in razgrinjali pred nama . .. Dospela sva v majhen gozdiček. Obstala sva pred prijazno vilo sredi gozdiča. Zunaj ni bilo nobenega človeka, od znotraj pa so prihajali prijetju glasovi čarobne godbe.,. Kot bi naju vabili! Vstopila sva in glej! Pred nama je stala najina; znanka, ki naju je zapustila malo prej... Bilo je že precej pozno zvečer. Sedli smo za mizo in popili čašo vina. ^Ona je popila ravno toliko, da je omočila svoje sladke ustne ... Kmalu sva pustila prijateljico in vino ... Vstala sva izza mize m šetala po prostorni, bogato okrašeni dvorani, počasi in tiho ... Molče je položila levico okoli mojega vratu in tako sva hodila in sanjala... Bila sva tako srečna . .. Tedaj sem se sklonil in poljubil njeno desnico in boječe izpregovoril:	Pojdiva,
draga moja. da se ne bo hudovala mamica ...
Nekaj je zaropotalo v moji sobi in zbudil sem se iz lepih sanj. ..
(Dalje.)
a)	preddelavci in profesionisti (kvalificirani);
b)	brusači, snažilci, stiskači in mazači;
c)	zunanji delavci;
d)	mladoletni do incl. 18. leta in ženske.
2.	Zahtevamo, da se kategoiije pod b) zviša zaslužek za 150 odstotkov temeljne plače.
3.	Zahtevamo, da se kategorijam pod a), c) in d) zviša zaslužek za 50 odstotkov temeljne plače. — Zahtevane plače naj tvorijo temeljne plače kategorij. — Delavstvo je pripravljeno, da stoji strogo na stališču zgoraj navedenih zahtev in v očigled vedno rastoče draginje ter slabega življenskega položaja ne more odne-hati. — Nadalje se sklene, da se zaprosi oblastva za podelitev gostilniške koncesije enemu izmed prosilcev, ki ima ugodne prostore v bližini tovarne. To pa vsled tega, ker v tovarni in v razdalji enega kilometra ni pitne vode in se ne oddajajo jedila. Voda, ki prihaja iz Mure, ni pitna, pač pa zdravju škodljiva. —-Vodstvo Podnižnice Ceršak .
Iz prt je pekovskii) pomočnikov uu Madžarskem. Organizacija pekovskih pomočnikov je proglasila bojkot nekaterih pekarn, ker mojstri niso boleli privoliti v 50 % povišanje mezde. Pekovski mojstri so nato odgovorili z izprijeni pomočnikov.
Železničarji na Angleškem bodo stopili v stavko, ker jim delodajalci hočejo znižati mezde. Dravinja ja v primeri z predvojnimi cenami življenjskih potrebščin närasna za okoli 80%. Draginja je na Angleškem v zadnjem času nekoliko ponehala in cene padajo; zato hočejo podjetniki svojemu delavstvu plače znižati, čemur se pa delavstvo odločno upira. Z železničarji stoje v obrambi tudi rudarji, kovinarji, tekstilni delavci in poljedelski delavci.
Domače vesti.
Razne nesreče. Mizarski pomočnik Martin Miščin iz Šmartna, se je nevarno vžagal v levo roko. — Delavcu Ludoviku ribarju je stroj v papirnici Vevče zlomil levo roko. — 10 letnega Ivana Pogačarja iz Zg. šiške, je popadel neki pes in ga ugriznil. Dečka so poslali na mestni fizi-kat, ker so se pokazali sumljivi zua-ki obolenja. — Premogar Anton Cvelbar iz Št. Janža si je zlomil levo nogo. — Stanko Burica iz Dragomelj pri Kamniku je padel s kolesa in si zlomil levo nogo. — Med prepirom je ranil premogar Hribar Franc svojega' sodelavca Ivana Železnika v levo oko in mu ga zlil. Vsi poškodovanci so bili pripeljani v ljubljansko bolnico.
Nekateri celjski nemški trgovci imajo v svojih trgovinah nastavljenih še vedno dosti uslužbencev, ki ne znajo ali pa nočejo znati našega jezika. C e prideš v tako trgovino, nt slišiš chugega nego nemščino. Ti trgovci gotovo s tem namigujejo slovenskim strankam, ki še pridno romajo v take trgovine, da slovenskega denarja ne potrebujejo.
Še vedno stare krone! Pravda poroča, da se bo ustanovila v finančnem ministrstvu posebna strokovna komisija, ki bo pregledala vse tisoč-krOBSko bankovce s falsificiranim' kolki. In kaj storijo potem s bani falsifikati. Boljša bi bila komisija, ki bi uredila izplačilo onih dvajsetodstotnih odtegljajev pii markiranju kronskih bankovcev, kar je bilo že desetkrat obljubljeno, pa nikdar izpolnjeno.
Kontrola potnikov na železnicah. Ministrstvo saobračaja in notranjih zadev sta sporazumno odredili jiKv ostreno kontrolo potnikov na železnicah. ker so se v zadnjem času ponovno dogajale nezgode na železni-caih vsled tega, ker so potniki med svojo prtljago imeli razne eksplozivne snovi. Potniki, ki bi brez ved-nosfr železniške uprave, oziroma no-licijskfii oblasti Jemali v vagon eksplozivne snovi, se bodo strogo kaznovali.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko Peko domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga
Dopisi.
Celje. Občinski svet je v svojž zadnji seji sklenil, da se imenuje za mestnega tajnika kanclsit Vinko Kru-šič. Prejemki uslužbencev mestnih podjetij se regulirajo na ta način, da se jih uvrsti po kvalifikaciji in kvaliteti dela v štiri kategorije in sicer: popolno usposobljeni, napol usposobljeni, pomožni delavci In vajenci. Nove plače se določijo od ure sledeče:	L kate rogi ja 7—8 Din,
II. 5.80 Din, III. 4.40 Din in IV. 1.80 Din. Vse druge dajatve odpadejo. — Torej vendar enkrat je mestna občina upoštevala naš glas in vsaj nekoliko zmanjšala bedo, ki vlada med nastavljenci. —
Ruše. Tudi pri nas je prodrla treznost v vrstah delavstva. Uvideli smo, da je naš prijatelj samo tisti, ki se briga za nas in nam nudi koristi Posebno naše lesno delavstvo je na slabem, ker se nikdo ni pobrigal za nas. Pa tudi v tukajšnji tovarni vladajo razmere, ki nam niso v prid. — Plače niso ie majhne, ampak popolnoma nezadostne. — Da odpravimo vse nedostatke, smo si ustanovili odbor -Unije , ki bo deloval na zboljšanju položaja. Seveda je treba tesnega sodelovanja' s strani delavstva. Vsak posameznik se mora pobuditi, da bo delal po vseh svojih močeh na strokovnem polju v korist celokupnega delavstva. Naši novi podružnici želimo obilo uspeha! —
Konjice. Delavci v tukajšnji tovarni usnja, katero poseduje g. Lavrič (prej Lauritsch!), so zopet čreda brez pastirju. Preit meseci jih je sicer klerikalni veljak zakvartal vele-kapitalistični (vele agrarni), klerikalni družbi in kot nagrado vtaknil v žep — za 20% zvišan dobiček. — Ko je namreč zgnal delavstvo v klerikalno organizacijo In mu ni moglo škodovati, je takoj zvišal cene izdelkov in znižal plače. Delavci so imeli pravico, plačevati članarino in držati usta, ko se jih je izmozgavalo. Plače so namreč take, da nikakor ne zadostujejo za siromašno življenje. Ljudje,, ki jih zaposluje Lavrič, hodijo okrog kakor sence. Beda, v kateri živijo, jih bo iztreznila in spravila na edino pravo pot — v »Unijo«. Tovariši-delavci, zavedajte se, da ste sami krivi bede, v kateri živite; treba je, da se združite in otresete enkrat za vselej klerikalnih jerobov in krvosesov. Vsi v Unijo , ki je edina organizacija, katera pomaga članstvu v vseh zadevah in to brezplačno.
Delavec.
Mariborska delavnica južne železnice sj je ustanovila odbor Unije, ki bo po vseli svojih močeh deloval v prid naših železničarjev. Treba bo mnogo čiščenja, kajti čudne so razmere, ki vladajo pri nas. Upamo in smo uverjeni, da nam bo uspelo, spraviti vse v pravi tir. Tovariši, prosimo Vas za intenzivno sodelovanje!
Dobrava na Gorenjskem. Nekate-rim gospodom pri Kranjski industrijski družbi nikakor ne gre v glavo, da bodo morali prej ah slej upoštevati tudi naše slovensko delavstvo. Danes imajo še vedno protekcijo pri njih komunisti in nemšlaitarji, to pa zato, ker so znani, kot hudi nasprotniki! jugoslovanske države. Gospoda pri omenjeni družbi prav nič ne pomisli, tla na.jslabeiša dela opravljamo edino mi Slovenci. Radovedni ‘smo, kdo bi jih upravljal, če bi nas ne bilo. Časi se izpreminjajo, tudi mi ne bomo več vse to mirno gledali. Nas je že dosti, ki vse to opazujemo in ko bo mera polna, bomo pa spregovorili; nekaj, kar gotovo družbi ne bo po volji.
Kranj. V Polakovi tovarni se je začela pojavljati brezdelnost. Pričakovati je, da se bo v kratkem odpustilo večje število delavcev. Gosjpoda Polaka vprašamo, zakaj se bo to zgodilo. Najbrže zato, ker delavstvo ni dovolj močno, da bi to preprečilo. Z eno besedo rečeno, ni doovlj organi» z i rano. Vseeno pa Vam svetujemo, da tega ne poizkusite, ker mi prav dobro vemo, da milijoni, ki jih imate, so Vam jih delavci skupaj znosili. Te boste mr i ali vrniti nazaj', vsi trpeči to od Vas (pričakujemo. — Več prizadetih.	i .t.i.rfjj
A
Organizacijski vestnik
Nekaj misli o »Mladinski Zvezi«. Pod pokroviteljstvom Samostojne strokovne delavske Unije« se je ustanovila pred tremi meseci ta za delavsko mladino velevažna kulturna sekcija. Marsikdo se bode povpraševal o namenih in direktivah te zveze; bodisi, da mu je nepoznana do danes, ali pa je dobih o njej napačne informacije od strani drugih listov, ki so si prizadevali jo upropastiti že ob ustanovitvi. Zato smo se namenili, da orišemo delokrog društva kot tak. Mladinska Zveza si je pridobila od početka sem že prav lepo število članstva, nele iz delavskih vrst, temveč tudi iz uradniških in ima danes tri odseke: dramatični, turistovski in orkestralni. Namen društva je vzgajali mladino na kulturnem poljiu. Zakaj neki bi ne smel imeti tudi član preproste delavske družine vstopa v kulturno društvo, da bi si pridobil izobrazbe; ali ni on ravnotako član človeške družbe? Zato pa, da bo tudi preprosta mladina mogla priti do kulturne izobrazbe, se je ustanovila Mladinska
Zveza« in dobrodošel je vsak novi član. Samostojna) strokovna delavska Unija« pa si je nadela veliko nalogo ustanavljanja podružnic po vseh večjih krajih in trgih naše domovine. Njen pivi cilji je ustanoviti podružnico v Kranju in vsled tega, da ji bode mogoče sestati se s ta-mošnjo delavsko mladino in delavci, priredi prvo endeljo v mesecu juniju izlet na Šmarjetno goro, Iger se vrši popoltudne ob 4. uri shod. Na shodu bodo govorili naši znani govorniki in prijatelji delavstva, nakar že danes opozarjamo vse tovariše, zlasti one iz Kranja in okolice. Kdor še ni včlanjen, naj to hitro stori. Vpisuje se v tajništvu »Unije , Narodni dom I. nadstr. vsak dan od 6. do 7. ure zvečer; oni izven Ljubljane se zamorejo pismeno javiti.	P.
Otroški vozički
zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igiačni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa so najcenejši:
„TRIBUNA“
tovarne dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
Priporoča ,	y tf««- kolodvoru
se restauracija 0 £jtthijatti
I. BALOH
Prva z zlato kolajno odlikovana čevljarska delavnica
M A R 9 B O H
Monjac
Priporoča v nakup razne toaletne potrebščine, kakor mila, kolinske vode, olja za lase itd. Nadalje nogavice, naramnice, košare za potovanja in pleteno pohištvo.
Na drobno.	Na debelo.
Čevliarstvo
IVAN SMREKAR
Maribor
Slo mikov trg itov. 11 na dvorliču
Specialist za delavske čevlje.
Čevlji iz kravje kože .	. Din 170 —
Bokskalf črni la	...	» 275’—
» »Ha ...	» 250 —
Sevro la..............* 300'—
Popravila točno. Najnižje cene.
Stojnica na Glavnem trgu vsako soboto.
Manufakturna zaloga
Cement, apno, gips,
strešna lepenka, karbolinej, wat-proof, drvocement, Hatschek-eternit, mavčne plošče, i. t. d. nudi po najnižji ceni tvrdka
H liovakoi in drog
Ljubljana, Mikloiiteva testa M\U 13
Ivan Gabrič
Maribor, Vetrinjska ulica 2.
nudi po najnižjih cenah manufakturno blago, kakor vsakovrstno in najboljše blago za ženske in moške, nadalje vsake vrste platno za perilo, druke, kretone, svilene rute, cefir, hlačevine sploh vse potrebščine za krojače in šivilje.
ZBIRAJTE ZA TISKOVNI SKLAD!
A. & E. Skoberne
UubUana
manufaktura in modna veletrgovina. Najnižje cene.
Manufakturna trgovina
FRANJO MAJER
Maribor, Glavni trg 9
AIKAD0NT ZOBNA PASTA Glavna zaloga drogerija A. KAN€, LJUBLJANA.
Zaloga laznovrstnega češkega sukna, ševjota in kamgarna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog i. t. d.
LEPA BIRMANSKA DARILA, priporoča
DANIJEL ZUPANC, trgovina zlatnine, srebrnine in vsakovrstnih nr. Ljubljana, Wollova ni. 6.
Za birmo, ure, zlatnino in srebrnino IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA, Stari trg 20.
Nizke cene.
Nizke cene.
Galanterija, drobnarija, vrvarski izdelki, špaga, krema za čevlje, gumijevi napetnikl „Eterna“ in „Berson" na drobno in na debelo
Drogo Rosino
Maribor, Petrhijsko ul. 26
MaflrpežnejSa
.PuelT in .(Mforaf kolesa
Mjffittesi® pnevmatiko
z garancijo kupite najceneje pri tvrdki
mn. vok
NOVOMESTC Glavni trg
LJUBLJANA
Sodna uf. 17

NAZNANILO.	^
Cenjenemu občinstvu se vljudno naznanja, da se

Maribor - Jurčičev trg številka 9. Najnižje cene!	Solidna postrežba!
zopet otvori dosedanja restavracija in kavarna v Narodnem domu v Ljubljani, v soboto, dne 19. maja 1923
s koncertom
na senčnatem vrtu. Začetek ob 7. uri zvečer; brez vstopnine.
V slučaju slabega vremena se vrši otvoritev v restavracijskih prostorih. Prvovrstna kuhinja z zmernimi cenami. Postrežba točna. Sprejemajo se tudi abonenti. — Za nadalnjo naklo-g njenost in obilni obisk se priporočata	J TOlJlilČ. g
KsrasrzsnsrzsrzsrzssrzsrzsrasrzsrzsHsns
©'
Iv. Bonač
r-®
zaloga papirja priporoča vse pisar, predmete.
J
1 OGLEJTE Sl	i
novo zalogo manufakture za ženske in moške 3I| £ pri tvrdki	obleke, srajc, hlač, nogavic, kravat i. t. d.
S M. FELDIN, MARIBOR
GRAJSKI TRG ŠT. 1	VETRINJSKA ULICA
Najnižje cene!

i^igsTjsTiSTJSTJBzisHSžisHsasžiszisasMsasasasHBasHsnsasHsmsHSžisžigl
g
S
g
§
SLAVENSKA BANKA d.d. ZAGREB
PODRUŽNICA: LJUBLJANA, Sv. Petra c.24
Dei. glavnica in rezerve Din 5@v0Q0.QCi0. VBoge žes Din 125,00^.000.
Podružnica:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Šabac, Velikovec, Vršac.
Ekspoziture:
Rogaška Slatina (sezonska), bkofja Loka.
Agencije:
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe
Izvršuje vse bančne posle najkulanttneje
Affililacife:
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest Vaczi utca 35; Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstrasse 8.
S
U
tggrzgrgaKgrzgtzgngngngngngKgragKgaJSHSHSzasHSHsasHsasasBszjsasnl