nefeai o ku'uku. ¦fdvuluk« je turška beseda in znači po slovensko roboto ali tlako na cestah. Ko se je koncem junija 1923 v državnem zboru (parodni skupščini) razpravljalo o začasnem iJroračunu za mesce julij, avgust in september, so Pašičevi ministri v zakonski predlog stavili tudi točko o kuluku. V či. 25 določa ta zakon, da «na predlog imnistra za zgradbe more ministrski svet (zbor vseh ministrov) odrediti, da je popravljati vse kategorizirancceste (državne) tudi z Ijudskim delom.« O tej določbi se je razpravljaio v finančnem in zakonodajnem odboru narodne skupščine koncem junija nad teden dni. Žal, da so bili naši poslanci v boju proli kuluku skoraj osamljeni. V seji odbora dne 29. junija so naši poslanci nastopili proti kuluku s tako silo, da je nastalo velilio vznemirjenje. Z odločnimi govori in protesti so poslanci naše stranke zavlekli sejo do 3. ure v jutro. 04 9. ure predpoldne, cel dan i» »koto celo noč je trajal ho_ naiih posiaacev proti kuluku. Okoli 2. ure v jutio je pod pritiskom naših poslaticev izjavil v sejni dvoraiii iinančni minister dr. Slojadiuovič sporazumno z nnnislroru za zgradbe Uzunovičem, da se v Sloveniji kulnk ne bo izvajal, ampak se bo samo popisalo vse osebo, ki bi bile podvržene kuluku. Poslanec dr. Hohnjec je t imenu Jugoslovanskega kluba v zbornici dnc 27. jufiija sijajno govoril proti temu krivičnemu zakonu. Poslanci Pušenjak, Vesenjak, Kulovcc, Žebot, Bro- jerskem na poletje. Dosedaj so inieli otroci počitnice v jeseni in so pomagali staršem in kruhodajaicem pri paši, pobiranju sadja in drugih malih delih. Revnejši so si še s pašo zaslužili oblako in obuvalo. A višji šolski svet je vkljub protestom staršev in občin napravi! krivico in je odpravil jeseuske počilaice. Kako je bi!o to mogoče? Liberaluo iii ovjunsko učiteljslvo je zahtevalo preIožitev poeitnic na poletne mcsece, kakor * * " šoia za nčiielje, a ne učittiji za šoio. Višjl * ugodil zahtevi liberalncga učiteljstva: proti sm in glasovala samo dva katoliška duhovnika, Vvišjeni niki in cnaki ljudje. Ko so prf volilvah lela;ali samostojnl in demokrati, je minisler in'cnskih liberalcev in brezvercev dr. Gregore- * Žerjav skupno z dr. Kukovcem in Puceljem stari višji» šolski svet razpustil in imenoval po večini same za- i- < grizene liberalce v la važiii zastop. In ta šolski svet iioa dar in drugi so govorili po cele ure proti, a srbski ra- dikali, Ncmci iii mikedonski Turki so glasovali za ta vladiu predlog. Ko Iti bil Radič s svojiiui 70 poslanci m šolskcm syel\\ Uiiajp večino liberaliii učitelji, profe-jirišel našim ua pomoč, bi vlada nikdar ne zmagala. ' " ' " ' ' ...... .....Našib je samo 24, a srbskih radikalov je 110. Ker gredo z nami bos-anski muslimani (18) in še okoli 20 drugih poslancev, bi vsi ti skupno z Radičevimi lahko preprečili ta in še druge krivične postav«. Demola-ati (liljeralci) so se dne 25. junija v klu- < grizene liberalce v la važiii zastop „„. „ „„fiovi sejt lzjaTih za kuluk. p0 obstoječih zakonih edini pravico določati in spre- Xeaaci so glasovah za vladin predlog. dasiravno '< minjati šolske počitnice. 0 tem ne odločajo ne ministri smo jifc opozorih, da je to gorostasna krivica. §e niani pa poslanci. Ko _e bil blagopokojni dr. Karol• J ¦ S.° k zaknvili samo.srbski radikali, Tur- k Verstovšek načelnik šolsiva v Sloveniji, je bil višji šolki, Nemci m demokrati. . ski svet pravično sestavljen. V njem so imeli krščansko Tia pntisk našib poslancev je minister za zgradbe  misleči možje večino. A Lo je liberalcem in samostoj-Uzimovič dne 20. julija 1923 izdal v prarilnik k temu nirn strašno smrdelo. Žerjav, Kukovec in Pucelj so na- zakonu določilo: šuntali takrat beograjsko vlado, da je naš višji šolski «Leste se zacuo popravljati z Ijudskim delom v o- svet razpustila. Dasiravno v Sloveniji liberalci in sakrozja, odriosno dotični administrativni edinici (okra- | mostojneži nimajo niti 10 odstot. Ijudi za seboj, ven-  dar radikalna vlada še do danes krivice pri višjem šolskem svetu ni marala popraviti. Dokler Slovenci nc ju) takrat, kadar to picdlaga pristojno gradbeno oblast- vo aa zaLtero samoupravnih teles, političnili oblastev ali iz lastuega narodibi (inicijativi) in če minister za bomo izvojevali avtonomije, bodo z nami v šolskem zgradL« to odotri.« (§ 1 Pravilnika.) ) oziru Tedno tako postopali. N*s poslanec Žebot se je dne 28. julija ofornil s posebniMB pismotn na ministra in ga spomnil na njegovo postopal: Sedaj pa, kaj storiti? in finančnega ininistra izjavo, da se v Sloveniji "kuluk Na naš pritisk je Tišji šolski svet z odlokom z dnc ne b« izrrseTal, ako IjudsUo tega ne želi. >, 23. avgusta, vendarle odločil, da smejo okrajni šolski sreti za mesec september in oktober dovoliti v slučaja potrebe posameznim starejšim šoloobveznim otrokom dopusL Dopusti so lahko dvojni: generalni (splošni) ali individualni (omejeni in osebni). Minister je poslancu dne 1. avgusta pismeno odgovorU, šm se bo t SIoTeniji samo uradno popisalo tsc obvezaace in ia se kuluk tu ne bo izrajal, ako ne bo nujne sfle. Popisovanje jc samo «adminislrativna mera«. jpiše 'teinisler. Nujno priporočamo vsem občinam, krajnim šols- N«| se torcj naši Ijudje ne razburjajo in naj služi \ kim svetom in šolskim vodstvom, da takoj naprosijo vsaiit nasun županom in zaupnikom ta članek kot po- •okrajni šolski svet, naj dovoli dopust starejšim šolo- Sasnilo na nmoge laži nasprotnikoT. Shranite si ta čla - ;. obveznim olrokom. jProšnjo treba dobro utemeljiti. — n<*. d« moretc njisnrntnrUntT, Hat; tn^pr, nAamonr ! ^0\_^0 V(Mistvo mora sestaviti seziiam, za katere šolo- net. d* mocete nasprotnikom dati točen odgovor. Ob koncu pa povilarjam sledeče: Da nam srbska radikalna Tečina v parlamentu kuje tako slabe zakone, so kriri tisti, ki so lej večini dali kta 1921 orožje moči v roke. Demokrati in samostojni so na Vidov dan leta 1921 s Srbi glasovali vsi od prvega do zadnjega za nesrečao ustaro proti slovenski avtonomiji. Prodali so se tistokrat velesrbom. Če bi tistikrat glasovali samostojni, damokrali in socijalni demokrati z našimi poslanci za avtoiioinijo, bi si danes Slovenci sami v Ljubljani v -deželaeiB zboru za SloTenijo delali postaye, sami gospodarili z našimi davki, a ne Srbijanci v Beogradu. ' KAKO 3E S SOLSKIMI POČITNICAMI? | Vifcji šolski svet r Ljubljani je letos sklenil prelo- -, žiti šoisLe počitoice na ljudskih šolah na SIot. Šta- | obvezne otroke bi bil dopust nujno potreben. Ta seznam mora šolsko vodstvo poslati skupno s prošnjo pristojnemu okrajnemu šolskemu svetu, koji mora te prošnje takoj rešiti. Najbolje je, da se sestanejo k skupni seji krajni šolski svet, župani in dubovščina ter sestavijo dobro utemeljeno prošnjo za šolarski dopust. Prošnje naj podpišejo vse všolane občine in krajni šolski svet. Okrajna šolska sveta Slovenska Bistrica in Maribor sta v svojih sejah te dni sklenila, da se inora take prošnje upoštevati in otrokom dovoliti dopust do 31. oktobra.