Učiteljska konferencija mestnega okraja Ljubljanskega. (Dalje.) V tvarino za materni jezik naj bi se umestilo, in sicer za besedami: der einfache Satz als Erzahl-, Frage-, Befehl- und Wunschsatz, Haupt- und Nebenglieder, za besedami: Fortsetzung der Formenlehre, das Hauptwort und seine Arten. Abanderung des Haupt- und Eigenschaftswortes, Steigerung des Eigenschaftswortes, das personliche, besitzanzeigende, unbestimmte und fragende Fiirwort, Zahl- und Umstandsvvorter im Allgemeinen, das Zeitwort in allen Zeiten in der anzeigenden Art i. t. d. Splošni učni smoter za drugi deželni jezik ostane isti, kakor do zdaj. Toliko se ga morajo otroci v III. in IV. razredu naučiti, da morejo iz IV. razreda vstopiti v srednje šole. Tvarina za I., II. in III. razred pa naj se tako-le združi: III. r a z r e d (3. šolsko leto). Einubung der Laute und deren Zeichen in deutscher Schreib- und Druckschrift, Lautlehre, Silbenlehre. L e s e n. Lautrichtiges Lesen mit genauer Beachtung der Satzzeichen; Wort- und Sacherlauterungen, Ubersetzen von Satzen und kleinen Lesestiicken in die Muttersprache; Memorieren von W6rtern und einfachen Sittzen. Sprachubungen. Orthographische tjbungen mit besonderer Riicksicht auf Dehnung und Schaifung, Silbentrenuuug und Grossschreibung; der reine einfache Satz, Haupt- und Nebenglieder desselben; Kenntnis des Haupt-, Eigenschafts- und Zeitwortes; Geschlecht, Zahl und Fallbiegung der Hauptworter; das personliche Furwort; Zahl und Umstandsworter im Allgemeinen; die Hilfszeitworter der Zeit in den drei Hauptzeiten und in der Mitvergangenheit der anzeigenden Art; das schwache Zeitwort in den drei Hauptzeiten und der Mitvergangenheit in der anzeigenden Art (thatig). Neben der schriftlichen Behaodlung des grammatischen Stoffes planmassig geleitete Ubungen im Abschreiben aus dem Lesebuche. d) IV. razred. Pri učnih urah se nič ne izpremenf. Za slovenščino naj ostane dozdanja učna tvarina. Za nemški jezik pa naj se v tvarino še umesti in sicer za besedami: orthographische tFbungen: auch Ubungen iin Gebrauche der Lateinschrift . . .; za besedami: Abwandlung des Zeitwortes; die Classen der starken Zeitworter . . .; za besedami: Steigerung des Eigenschaftswortes; der zusammengezogene Satz i. t. d. e) V. razred. Pri učnih urah se nič ne izpremeni. Učna tvarina za slovenski jezik naj ostane. Za nemški jezik pa naj se umesti in sicer za besedami: der zusammengesetzte Satz; Satzverbindung, Satzgefiige, Bindeworter. Izpusti pa naj se: Umschreibungen poetischer Lesestiicke. II. Računstvo. Splošni učni smoter ostane kakor do zdaj, samo da se na višji stopnji ozira na oblikoslovje po postavi z 2. maja. 1883. 1. in po ministerskem ukazu z 8. junija 1883. 1. a) I. razred. Do zdaj je bilo temu uku odločenih % učDih ur; izkušnja pa kaže, da se za ta razred odločena tvarina v tem času ne more popolnoma prebaviti in da se vsled tega te pol ure rade podaljšajo. Zaradi tega in ker se ima tu po ministerskem ukazu z 8. junija 1883. 1. posebao še gojiti ustno številjenje, postavil sem 2/a uri več, tedaj s/2 ur. V učno tvarino naj pa se umesti in sicer za besedami: mit dem raundlichen Rechnen, welchem eine besondere Pflege zuziuvenden ist, iibereinstimmen. b) V vseh drugih razredih odraerjenih je ravno toliko ur, kakor do zdaj, ker učni sraoter ostane ravno isti; samo v učno tvarino naj se vzprejrae, in sicer: za II. razred: Dem miindlichen Rechnen ist eine besondere Pflege zuzuwenden; za V. razred pa: Flachen- und Korperberechnungen. III. R e a 1 i j e. Postava z 2. maja 1883. 1. v §. 3. o tem predmetu pravi: nučencem najdoumnejše in najimenitnejše, kar je vredno vedeti iz prirodopisa, prirodoslovja ali fizike, zemljepisja in zgodovine s posebnim ozirom na dorabvino in nje ustavo. V postavi s 14. maja 1869.1. pa se tu glasi: Bnajimenitnejše, kar.. ." Vladna motivacija za to premeno pa se glasi: BDie Weisung, dass bei den Realien von dem Wissenswertesten nur das Fasslichste gelehrt werden sollte, erscheint geeignet, jenen, wenn auch wohlgemeinten Ubertreibungen zu begegnen, iiber \velche bisher nicht ohne Grund so manche Beschwerde gefiihrt wurdea. Te nove postavne določbe, mislim, da naših šol ne zadevajo preveč. Pri nas se morda ta pouk ni pretiroval, saj se tudi ni mogel, vender se konečno svrha pri realijah ni dosegla. Ker so se realije poučevale v nciuakem jeziku, se je polovica 6asa porabila za to, da se je v učni knjigi obravnovani predniet glede jezika raztolmačil, da so učenci sploh umeli to, kar so brali. Ko je odslej za vse učae predmete v vseh razredih učni jezik slovenski, bode se v polovici tega časa zdaj več do.seglo, kakor poprej. V prvih treh letih se imajo po ministerskem ukazu z 8. junija 1883. 1. otroci posebno vaditi v govorjenji, branji in pravopisji. V treh letih se v teh predmetih dobro izurijo, duh in mišljenje se jim bolj utrdi in duševni obzor razširi, tako, da se realije v višjih razredih bolj uspešno poučujejo, kakor do zdaj. V §. 55. učnega reda z 20. avgusta 1870. 1. se bere o realijah: nDržati se je načela, da se ta uk po spodnjih in srednjih stopnjah stika samo z abecednikom in z berili, a da še le na zgornjih stopnjah dobode samostojen prostor." — V §. 56.: nNa spodnjih stopnjah se prirodopisni uk veže s kazalnim ukom ... Na srednjih stopujah je berilo podloga prirodopisnemu uku." —V §. 57.: rNa spodnjih stopnjah se ob kazalnem uku pripovedujejo najvažnejši naravni prikazi. Na srednjih stopnjah je podloga berilo, katero daje priliko, razlagati najvažnejše, največkratne naravne prikazne ..." Ti paragrafi se še niso nič prenaredili, torej se moramo po njih ravnati. Če razdelimo 8 šolskih let v nižjo, srednjo in višjo stopnjo, k višji stopnji ne moremo več šteti, nego 6., 7. in 8. šolsko leto, torej 5. razred. V tem razredu sme biti realistični pouk še le samostojen; na nižjih stopnjah pa naj se poučuje realistika pri nazornem nauku in pri branji, torej naj se ta pouk združuje z jezikovim poukom. Ker bi odslej imeli v I. in v II. razredu oziraje na to, da se samo v jednem jeziku poučuje, več jezikovih ur, kakor do zdaj, in so v III. razredu jezikove ure pomnožene zaradi nemškega jezika, si bodo otroci v prvih treh razredih gotovo pridobili realistične vednosti toliko, kakor do zdaj, če še ne več. Zatorej bodeti v III. razredu zadostovali temu pouku odmerjeni dve uri. IV. razred, t. j. 4. in 5. šolsko leto prištevamo še k srednjim stopnjam, na katerih se realistika tudi še samostojno ne poučuje, kar priznava tudi naš nLehrgang", ko na str. 16. pravi: nauch in den drei darauffolgenden Scbuljahren (3., 4., 5.) ist der Unterricht in der Naturkunde wesentlich nur ein etvvas enveiterter Anschauungsunterricht". Doslej je v tem razredu 6 (za deklice 5) posebnih ur odmerjenih realijem. Oziraje se na predlog, da bi se v višjih dveh razredih tedenske ure nekoliko znižale; oziraje se na krajevne razmere, da naj se namreč v IV. razredu zaradi priprave za srednje šole mnrata gojiti oba jezika; oziraje se na to, da bode odslej pri realijah učni jezik sloveuslri in da se na podlogi maternega jezika za temeljitejše prebavljenje zapovedane realistične učne tvarine potrebuje komaj polovico tega časa, kakor do zdaj, ko je bil učni pouk nemški; oziraje se na §. 3. šolske novele z 2. maja 1883. 1. in ministerskega ukaza z 8. junija 1883. 1. in konečno oziraje se na to, da se realistika po ukazu z 20. avgusta 1870. 1. tu še samostojno ne poučuje: zdi se mi dovolj podloge za predlog, naj se odslej v obeh oddelkih IV. razreda namesto dozdanjih 6 (oziroma 5) za realistiko odmerjenih ur, odmerijo le 4 ure, in sicer 2 prirodopisu in prirodoslovju in 2 zemljepisju in zgodovini. V. razred. V tem razredu je zdaj realističnemu pouku odmerjenih 8 ur, in vsled toliko ur se je število učnih ur ua teden narastlo na 29, za deklice celo na 30 ur. Akoravno pri 6., 7. in 8. šolskem letu zarad preobširne učne tvarine ne raoremo zahtevati, kakor pri prejšnjih šolskih letih, da bi namreč ne bilo čez 5 učnih ur na dan, se mi vender 29, oziroma 30, učnih ur na teden iz navedenih vzrokov preveč zdf, kajti tu imamo za vsaki dan po 6 učnih ur. Zaradi tega sein tii pri razdelitvi učnib ur postavil 27, namesto 29 ali 30 učnih ur. Od 8 realističnih ur odvzel sera samo dečkom 1 prirodoslovno, deklicam 1 prirodopisno in 1 prirodoslovno, tako da ostane dečkom še vedno 7, deklicam pa 6 realističnib ur, v katerih se bode dozdanji učni smoter s slovenskim učnim jezikom prav lehko dosegel. Vzrok, da tega pouka še bolj nisem skrčil, je ta, ker moramo samostojnost ljudske šole in njeno samosvojno svrho, ki jej je zagotovljena v šolskih postavah, proti vsakaterim nasprotnim nameram odločno braniti. Ljudska šola se mora, kolikor je mogoče, ozirati na krajevne raziaere — kakor pri nas na srednje šole — vender pa se ne srae prestrojiti v samo pripravljalnico sredojim šolatn. če sem pri IV. razredu naglašal posebno jezikov pouk, je v V. razredu posebno važen realistični pouk za življenje. Tu si pridobe otroci dovolj podloge za lastno nadaljevanje v pouku, preden zapuste ljudsko šolo. Splošni učni smoter pri realijah naj ostane isti kakor do zdaj. IY. Pisanje. Splošni smoter ostane kakor do zdaj. Zatorej naj ostanejo tudi vse učue ure tenau predmetu tako kakor do zdaj; samo v I. razredu, kjer do zdaj za ta pouk ni bilo odločenih po^ebnih ur, postavil sem 4/a ure al> Pa P° okoliščinah 2 uri za pisanje (katero se je do zdaj z jezikovim poukom združevalo). To bi namreč veljalo za tisti čas, kadar učenci začenjajo v zvezke pisati. Pri učni tvarini v učnem črteži pa naj bi se izpremenilo to-le: a) Tvarina za I. razred naj se izpusti in nad tvarino II. razreda naj se postavi: Erste und zweite Classe. — b) Pri III. razredu naj se postavi: Die Currentschrif t, pri IV. razredu pa: Die Lateinschrift im Deutschen. V. Risanje. Splošni učni smoter se ni prenaredil zaradi tega, da se po šolski noveli z 2. maja 1883. 1. in po ministerskem ukazu z 8. junija 1883. 1. oblikoslovju posebne ure odločijo. Zaradi tega se je v V. razredu dečkom 1 ura za risanje odvzela. Geometrijske črte, ploskve in telesa naj se obravnavajo, kadar je prilika pri risanji. Število ur razun omenjene 1. ure v V. razredu naj ostane, samo v II. in v III. razredu naj se postavi mesto % uri — 1 ura na teden. Učna tvarina naj v obče ostane kakor do zdaj. Prenaredi naj se le: Dritte und vierte Classe. Umesti naj se za besedami: . . . zu Grunde liegen Grundbegriffe von geometrischen Linien, Fliichen und Korpern, insoweit es der Zeichenunterricht erheischt . . . Fiinfte Classe. Nainesto stavka: das in der geometrischen Formenlehre gebotene ist dem Freihandzeichnen zu Grunde zu legen, naj se umesti: Beim fortschreitenden Zeichenunterrichte sind auch die geometrischen Grundbegriffe zu erweitern. Učna tvarina za oblikoslovje izostane. (Dalje prih.)