MEDNARODNO SODELOVANJE 42 Didakta Priprave na BEO – mednarodno olimpijado iz znanja angleškega jezika Prispevek se osredotoča na bogatenje poučevanja angleščine kot svetovnega jezika in poudarja, kaj je v današnji vse bolj multikulturni družbi poleg jezikovnih kompetenc bistveno in kako to osvojiti. Osvetljuje ključne veščine, ki danes veljajo za merilo napredovanja in usp- eha. Avtorica predstavi inovativen pristop dela z učenci, kjer le-ti s pripravo projekta v Sloven- iji in realizacijo na mednarodnem tekmovanju iz znanja angleškega jezika v Veliki Britaniji utrjujejo ne le jezikovno znanje, pač pa tudi razvijajo ključne kompetence, t. i. »kompetence 21. stoletja«. Te so potrebne ne le za učni razvoj posameznika, temveč tudi za njegov oseb- nostni razvoj. Prispevek torej osvetljuje projekt jezikovne olimpijade BEO kot način prido- bivanja dragocenih in nepozabnih življenjskih izkušenj, ki učencem omogočajo, da se samo- zavestneje soočajo z izzivi v današnjem času in v prihodnje. Valerija Karba, učiteljica angleškega jezika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Uvod V članku predstavljam mednarodno jezikovno tekmovanje iz znanja angleškega jezika BEO (Bri- tish English Olympics – sl. Olimpijada britanske angleščine) in kako so učenci v sklopu tega tek- movanja, ki so se ga udeležili aprila 2017 v okolici Londona, pridobivali ključne kompetence za 21. stoletje. BEO je razburljivo tekmovanje na visokem nivoju, namenjeno jezikovo nadarjenim učencem iz držav sveta, v katerih materni jezik ni angleščina. Ko sem preko dopisa, ki je prišel na šolo s strani izobraževalnega podjetja Anglocenter, izvedela za to tekmovanje, me je za sodelovanje nemudoma prepričala njegova struktura, ki zahteva temeljito pripravo, saj sem vedela, da bo delo z učenci pote- kalo na inovativen in neustaljen način. Jezikovna olimpijada tako učencem omogoča sodelovanje z vrstniki iz različnih koncev sveta, integrirano uče- nje jezika in spodbujanje vrednot olimpijskih iger, kot so prizadevanje za odličnost, timski duh, vztraj- nost, spoštovanje različnosti itd. Članek se osredotoča predvsem na pripravo učen- cev na tekmovanje, skozi katero sem lahko opazo- vala njihov razvoj in napredek tako na jezikovnem področju kot tudi osebnostnem, njihovo poviša- nje motivacije za delo, preobrat h kritičnemu in ustvarjalnemu načinu razmišljanja, razvoj digital- nih kompetenc, učenje veščin javnega nastopa- nja, razvoj njihovega potenciala in nenazadnje še proces globalnega učenja, saj so tekmovalne ka- tegorije vezane na krovno temo, ta pa sovpada z aktualno, globalno temo in tako spodbuja aktivno državljanstvo. Kaj je BEO in zakaj sodelovati? Jezikovna olimpijada (BEO) je mednarodno tek- movanje iz znanja angleškega jezika za otroke v starostni skupini 12–16 let s poudarkom na komu- nikacijskih veščinah. Za sodelovanje sem se odlo- čila zaradi same strukture tekmovanja, ki zahteva temeljito pripravo in sodelovanje z učitelji drugih predmetov. Takoj sem tudi prepoznala zahtevo po inovativnem pristopu dela z učenci, saj se pri pripravi na tekmovanje od učencev pričakuje viso- ko motiviranost, v zameno pa se jim ponuja način učenja, ki jim omogoča veliko ustvarjalnosti, sode- lovalnega dela in pridobivanja jezikovnih kompe- Slika 1: Kompetence 21. stoletja 43 Didakta Slika 2: Predstavitev v stilu TED Talk govorov tenc, vezanih na aktualne globalne teme ter upo- rabnih v resničnem življenju. Na samem dogodku, ki se že deset let vsako po- mlad odvija na zasebnih kolidžih v Angliji in traja 14 dni, učenci v pristnem britanskem okolju z vr - stniki iz celega sveta pridobivajo in razvijajo ključ- ne kompetence, potrebne za nadaljnji akadem- ski in osebnostni razvoj ter uspešno delovanje v družbi 21. stoletja (Slika 1). Poleg tega so deležni t. i. »jezikovne kopeli«, saj angleški jezik doživljajo in usvajajo v svoji naravni obliki, to je, kot ga upora- bljajo materni govorci (Jazbec in Lovrin 2015). Žal za vse našteto pri rednem pouku v OŠ velikokrat ni časa, niti priložnosti, čeprav je v priporočilih Sveta Evrope o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018, 23) zapisano: »V gospodarstvu, teme - lječem na znanju, je ključno, da si zapomnimo dej- stva in postopke, vendar to ni dovolj za napredova- nje in uspeh. V naši hitro spreminjajoči se družbi so spretnosti, kot so reševanje problemov, kritično mišljenje, sposobnost sodelovanja, ustvarjalnost, računalniško razmišljanje in samourejanje, nujnej- še kot kdaj koli prej, saj lahko z njimi dosežemo, da bo to, kar smo se naučili, tudi delovalo v realnem času in prispevalo k oblikovanju novih zamisli, no- vih teorij, novih izdelkov in novega znanja.« Priprava na tekmovalne kategorije olimpijade in pridobivanje ključnih kompetenc Samo tekmovanje sestoji iz 7 tekmovalnih kate- gorij in bodo predstavljene v nadaljevanju, sku- paj z metodologijo priprav, ki sem jih izvajala s 13 sodelujočimi učenci. Vsako leto celoten dogodek spremlja krovna tema, ki je rdeča nit tekmovanja (na primer: podnebne spremembe, globalizacija, trajnostni razvoj, obnovljivi viri energije, družabna omrežja, konstruktivni konflikti, digitalna revoluci- ja, migracije in medkulturno spoštovanje, življenje v prihodnosti …). V nadaljevanju bo predstavljeno, kako so učenci tekom priprav (velikokrat) nezavedno pridobivali 12 ključnih kompetenc za sodobno družbo prihodno- sti: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, sodelovanje, komunikativnost, informacijska pismenost, medij- ska pismenost, tehnološka pismenost, prilagodlji- vost, vodstvene kompetence, iniciativnost, pro- duktivnost in socialne kompetence (Ivšek 2005). Iz besedila bo mogoče razbrati nekatere navedene primere dobrih praks, ki jih ji je mogoče uporabiti tudi pri vsakdanjem pouku. Predstavitev v stilu TED Talk motivacijskih go- vorov Nanašajoč se na krovno temo olimpijade, je učen- cem dodeljen naslov za pripravo predstavitve, dolge maksimalno 8 minut. Sliši se malo, ampak vemo, da takšna časovna omejitev zahteva še več raziskovalnega dela, sintetiziranja in sposobnost ločevanja bistvenega od manj bistvenega. Nena- zadnje tudi sposobnost sprejemanja odločitev, kaj vključiti, čemu se odpovedati. S temi dilemami so se srečevali 4 sodelujoči učenci, ki se jim je naloga sprva zdela enostavna, sčasoma pa so ugotavljali, da je pravzaprav trd oreh. Naučili so se sodeloval- nega dela, prevzemanja pobud, samoiniciativno- sti, prevzemanja odgovornosti, ustvarjalnega raz- mišljanja, povzemanja (ločevanje manj bistvenih od bolj bistvenih vsebinskih elementov), delitve vlog, digitalne pismenosti, sprejemanja odločitev in v zadnji fazi predvsem veščin javnega nastopa- nja. Z menoj kot učiteljem – mentorjem so vzpo- stavili tesen stik, ki presega ustaljene šolske okvir- je. Sodniki so v tem delu ocenjevali prepričljivost, držo, stik s poslušalci, govorico telesa, jezikovno pravilnost ter ustvarjalnost oziroma odstopanje od ustaljenih okvirjev (slika 2). Predstavitev države Tekom tekmovanja, upoštevajoč krovno temo olim- pijade (v našem primeru »Building Bridges – Com- munication for the World of Tomorrow«, sl. »Graje- nje mostov – Komunikacija za jutrišnji svet«), vsaka skupina učencev raziskuje in pripravi predstavitev zanje tuje države. Predstavitev je časovno omejena in mora ustrezati danim iztočnicam (določena je imaginarna ciljna publika in s tem povezana vse- binska prilagoditev). Predstavitev traja med 8–10 minut. Pri tem besedilo na uporabljanem pred- stavitvenem orodju ni dovoljeno, saj je cilj naloge, da učenci govorijo prosto, brez branja. Dovoljena pa je raba rekvizitov in kostumov. Pri pripravi na to kategorijo so se sodelujoči učenci srečali s podob- nimi dilemami kot pri prestavitvi v stilu TED-Talk govorov. Poleg tega pa so se naučili delati z viri in MEDNARODNO SODELOVANJE 44 Didakta so obenem razvijali tudi kompetenco informacij- ske pismenosti, ki vključuje pridobivanje, vredno- tenje in uporabo informacij iz različnih virov. Učili so se prepoznavanja zaupanja vrednih informacij in etične rabe digitalnih informacij. Pri tem so moji učenci izkazali inovativnost in ustvarjalnost z igra- njem na značilne instrumente predstavljene drža- ve (Bolivije), s katerimi so uspeli uprizoriti glasbeno točko, predstavitev pa zaključili s pesmijo v raper- skem slogu, v kateri so povzeli bistvene značilnosti dodeljene države. Debata Za debato velja poseben format in je osredotočena na spontano rabo jezika ter sodelovanje z udeleže- nimi. Tema debate je povezana z osnovno temati- ko tekmovanja, učenci pa navodila in vloge dobijo več mesecev vnaprej. Med samim tekmovanjem je prvi del debate zasnovan tako, da učenci lahko uporabijo vnaprej pripravljeno besedilo (govorijo prosto), preostali del pa poteka preko spontanih argumentov za in proti ter obrazložitev le-teh. V debati sodelujeta 2 učenca. Pri tej tekmovalni ka- tegoriji imajo učenci oblečeno uradno oblačilo oziroma uniformo. Kot mentorica sem v skladu z navodili z učenci najprej poglobljeno obdelala vse- binski del, čemur je sledila priprava na retorični del. V debati se učenci urijo v veščinah javnega nasto- panja in retorike ter poglobljene rabe tujega jezi- ka za vnaprej določeno vsebino. Krepijo sposob- nost kritičnega razmišljanja. Nadalje debata vodi k pridobivanju in poglabljanju znanja, prepozna- vanju dobrih informacij in k informacijski pisme- nosti, saj razvija aktivno raziskovanje, selekcioni- ranje in analizo informacij na zabaven in zanimiv način. Debata je tudi ena od najboljših metod za razvijanje kritičnega mišljenja. Udeleženci debate morajo namreč biti pripravljeni, da predstavijo in obranijo svoje argumente ter analizirajo in zavrne- jo argumente druge skupine, prav ta proces pa jih vodi h kritičnemu razmišljanju (Skrt 2008). Gledališka igra Gledališka igra sodi med štiri bolj ustvarjalno na- ravnane kategorije olimpijade. Scenarij za dram- sko igro, ki naj ne bi presegala 15 minut, napišejo učenci v sodelovanju z mentorjem. Idejo zanj črpa- jo iz vnaprej določene krovne BEO teme. Pri igra- nju imajo učenci lahko oblečene kostume. V fazi priprave se učenci učijo pisanja scenarija, ves čas prebujajo svojo ustvarjalnost, se urijo v sodeloval- nem delu in prevzemanju odgovornosti, aktivirajo jezikovno sposobnost in izzivajo male sive celice k razmišljanju izven okvirjev, pa tudi k humorju. Kot primer navajam naslov naše dramske igre: Nespo- razum, ki vodi k nepričakovanim posledicam. V tej kategoriji, kakor tudi v naslednji, so učenci razvijali vse ključne kompetence, poleg tega pa so se izje- mno zabavali. Pevski nastop A cappella Učenci izberejo melodijo (običajno je to popular- na pesem, ki jo poznajo najstniki iz celega sveta) in napišejo svoje (novo) besedilo. Sporočilo pesmi se mora vsebinsko ujemati s krovno temo tekmova- nja in vrednotami tekmovanja (vrednote olimpij- skih iger). Melodija mora biti zapeta zgolj z upora- bo glasov, instrumenti in drugi pripomočki (razen lastnih teles) niso dovoljeni. Zaželeno je, da odpeto pesem učenci pospremijo s plesnimi koraki ali na kak drug ustvarjalen način. Improvizacijski izziv Ključna naloga pri Improvizacijskem izzivu je osre- dotočanje na ustvarjalnost in iznajdljivost, saj je cilj improvizacije, da učenci najbolje izkoristijo ome- jene vire, ki so jim na razpolago. Učenci prejmejo navodila za izvedbo šele nekaj ur pred nastopom, torej se ne pripravljajo vnaprej. Mobilni telefoni niso dovoljeni. Da učenci pred nastopom ves čas govorijo angleško, zagotavlja nekdo izmed osebja organizatorjev, ki učence nadzoruje. Kot primer navajam sledeči izziv: učenci dobijo omejen nabor rekvizitov (kapa, palica, instrument, očala, meč) in morajo napisati basen na določeno temo. Basen nato uprizorijo. Skrivnostni izziv Učenci se spopadejo z izzivom na ustvarjalnem in jezikovnem nivoju. Izziv je določen na dan tekmo- vanja, za pripravo pa imajo učenci na voljo največ 3 ure. Izziv, tako kot pri vseh ostalih kategorijah, so - vpada s krovno temo tekmovanja. V skrivnostnem izzivu se učenci urijo v ustvarjalnem mišljenju in se učijo gledati na stvari iz drugačne perspektive, kar vodi k inovacijam. Kot primer naj navedem zadnji del te tekmovalne kategorije, kjer so učenci (v sku- pini jih je bilo 6) dobili določene rekvizite (slamice in papir) in so morali izdelati most. Most sta začela graditi 2 učenca, po nekaj minutah sta nadaljevala Slika 3: Skrivnostni izziv 45 Didakta naslednja dva, zaključila pa sta ga zadnja 2 učenca. Učenci se pri tem izzivu niso smeli pogovarjati. Re- zultat omenjenega izziva, ki simbolično povezuje krovno temo tekmovanja »Gradimo mostove – ko- munikacija za jutrišnji svet«, prikazuje slika 3. Poleg že opredeljenih kompetenc so vsem tekmo- valnim kategorijam skupne tudi veščine javnega nastopanja. Brez urjenja javnega nastopanja in re- torike je namreč priprava na vsako izmed tekmo- valnih kategorij olimpijade v najboljšem primeru le polovična. Priložnost za javno nastopanje, ki pre- sega govorne nastope pred razredom, pa v času šolanja dobijo le redki učenci. Učenci se skozi pro- ces priprave na tekmovanje naučijo, da ima »vsak dober javni govorec naslednje osnovne cilje: da bi občinstvo razumelo, o čem govori, da bi občinstvo prepričal v povedano in da bi si občinstvo zapo- mnilo, kar je povedal. Z eno besedo, občinstvo želi- mo pridobiti na svojo stran. Za našteto pa se je po- trebno v prvi vrti izuriti v premagovanju treme in izpiliti osnovne veščine javnega nastopanja. Med- nje sodi dinamičnost, kar pomeni, da je govorec rahlo zaskrbljen o stvareh, o katerih govori, energi- čen v načinu govora, spreminja hitrost govora ter moč in ton glasu, uporablja različne geste, spretno poudarja pomembnejše argumente in besede, ne govori monotono in je naraven« (Skrt 2008, 53). Zaključek Z udeležbo na jezikovni olimpijadi so učenci z vr- stniki iz različnih koncev sveta povezani v odlično- sti, prijateljstvu in spoštovanju. S tem ne utrjujejo le jezikovnega znanja, temveč pridobijo dragoce- no življenjsko izkušnjo za samozavestno soočanje z izzivi v današnjem času. Že sama pot do tekmo- vanja je polna samospoznavanja, povezovanja, raz- iskovanja in pridobivanja kompetenc za uspešno prihodnost. Tako v času priprave kot med samim dogodkom učenci osebnostno rastejo, razvijajo kritično mišljenje in globlje zavedanje sveta. Uči- jo se deljenja idej, timskega dela, spodbujanja in izražanja podpore drug drugemu, s čimer razvi- jajo medkulturno razumevanje in spoštovanje. S sodelovanjem v tekmovalnih kategorijah se učijo zdravega tekmovalnega duha, razvijajo nove ve- ščine razmišljanja in komunikacije, pozitivnega in fleksibilnega odnosa ter neodvisnega mišljenja, ki jim bo v prihodnosti omogočal razcvet tako na za- sebnem kot akademskem nivoju. Kot mentorica učencem prve slovenske šole, ki se je udeležila jezikovne olimpijade, lahko rečem, da učinki tovrstnega sodelovanja ne dosežejo samo učencev, ampak tudi nas, sodelujoče učitelje. Me- todologija dela je namreč velik izziv tudi za nas, po- zitivne potrditve pa so prisotne na vsakem koraku. Veselje je bilo opazovati učence, ki so se z dogodka vrnili prerojeni, mnogo samozavestnejši, neustra- šni ter polni zagona in veselja za življenje. Skozi članek poudarjam tudi, da lahko in moramo ključne kompetence razvijati ter jih aktivirati tudi v času pouka in drugih šolskih dejavnosti ter na ta način obogatiti učenje angleškega jezika in tudi ostalih predmetov. Razvoj ključnih kompetenc, v prvi vrsti kritičnega razmišljanja, je velikega pome- na za prihodnost naših učencev. Kritično razmišlju- joči učenci so namreč aktivni, sprašujejo, raziskuje- jo in vrednotijo, osmišljajo, uporabljajo, sprejemajo odločitve ter rešujejo odprte, avtentične probleme, ki zahtevajo interdisciplinarno znanje ter medse- bojno sodelovanje. Razmišljajo tudi o kakovosti lastnega mišljenja in ga zavestno in načrtno razvi- jajo (Rupnik 2006). Poleg tega z ustrezno notranjo motivacijo učenje postane zabavno, izkupiček pa je višja samozavest pri učencih, njihov maksimalno izražen potencial in spoznanje, da se vložen trud poplača. Kot pravi motivacijski govorec Zig Ziglar: »There is no elevator to success, you have to take the stairs« (sl. »Nikakršnega dvigala do uspeha ni, zanj se moraš povzpeti po stopnicah.«). Viri in literatura Skrt, B., Hohler, B., Šerc, A., Dragoš, S., Kralj, A., Leskošek, V., Maljevac, S., Rener, T. (2008): Debata za enake možnosti. Ljubljana: Za in proti, zavod za kulturo dialoga. Rupnik, T. in Kompare, A. (2006): Kritično mišljenje v šoli: strategije poučevanja kritičnega mišljenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ivšek, M. (2005): Ključne kompetence. V Zupan, A. (ur.), Od opazovanja do znanja, od znanja h kompetencam (str. 151– 157). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Svet Evropske Unije (2018): Priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal content/SL/TXT/ PDF/?uri=CONSIL:ST_9009_2018_INIT&from=EN Jazbec, S. in Lovrin, M. (2015): Koncept CLIL – novost ali stalnica pri učiteljih na OŠ v Sloveniji : študija primera. Revija za elementarno izobraževanje, 2015. (Vol. 8, no. 1/2), 65–79. Dostopno na: https://dk.um.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=68440