Leto 1903.
423
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIV. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1903.
Vsebina : Št. 135. Razpis o davščine prosti porabi žganja v narejo žveplenega ali ocetnega efra.
135.
Razpis finančnega ministrstva z dne 25. maja 1903.1.
o davščine prosti porabi žganja v narejo žveplenega ali ocetnega etra.
Izpreminjaje neka določila razpisa finančnega ministrstva z dne 20. julija 1899. L’(drž. zak. št. 126 in 11. oddelka priloge k §. 2, II. izvršitvenega predpisa za davek od žganja z dne 21. julija 1899. L, drž. zak. št. 130) se v porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom ukazuje nastopno:
I.	Davščine prosta poraba žganja v narejo žveplenega etra ali ocetnega etra je od dne veljavnosti tega ukaza počenši dovoljena samo za tiste množine teh etrovih vrst, katere se ali preko carinske črte izvažajo v inozemstvo ali v tuzemstvu za tehnične namene oddajejo osebam, ki so za to upravičene po dohodarstvenem uradu. (Oddelek V.)
V te namene določeni žvepleni eter ne sme imeti višje specifične teže nego 0-733 pri 15° G.
Pii določbi specifične teže žveplenega etra je postopati po prilogi A.
Oceten eter, kateri tu velja, mora v sebi imeti Najmanj 50 težnili odstotkov „čistegaocetnega etra“. Množina tega čistega ocetnega etra sc določi po Prilogi Ti, množina „neizpremenjenega alkohola“
v trgovinskem ocetnem etru, ki ga je odnesti, po prilogi C.
Da bi se žganje, davščine prosto dobivano v narejo žveplenega ali ocetnega etra, prej denatu-riralo, se ne zahteva. Prigledno pristojbino je dodatno pri obračunu predpisati, da se plača, samo za tisto množino žganja, katera se je porabila za narejo v tuzemstvu oddanega žveplenega ali ocetnega etra.
II.	Z ozirom na dovoljenje davščine prosto prejemati žganje in gledé prejemanja se uporabljajo brez ozira na to, so-li iz tega žganja narejeni etri namenjeni za izvoz ali za oddajo osebam, ki so za to upravičene po dohodarstvenem uradu, v tuzemstvu, ukrepi §§. 1 in 2 razpisa finančnega ministrstva z dne 20. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 126) s to premembo, da se dovoljenje daje tudi tistim obrtnim podjetjem, katera za oba namena porabijo najmanj deset hektolitrov alkohola, in da se poskuski izdelka ne odvzemajo v kak drug. ne pod oddelkom 111. povedani namen.
Tistim podjetnikom, kateri imajo že dovoljenje davščine prosto porabljati žganje za narejo žveplenega in ocetnega etra, je pismeno naznaniti pogoje in prigledne naredbe, s tem ukazom izpremenjene.
III.	Zglašajo in uradno obravnavajo naj se posamezne pošiljatve po določilih §§. 3, 4 in 5 gori omenjenega finančnoministrskega razpisa z dne 20. julija 1899. 1. z naslednjimi premembami:
(Slovani?o h.)
95
Vzorec I.
Vzorec 1.
1. Vsako pošiljatev žveplenega in ocetnega etra v tuzemstvu je, in to po priloženem vzorcu I, zglasiti v dvojnem izdatku.
Pri tem naj se v obče ové samo kosmata teža, oziroma preštejejo se poslatve, čisto težo pa je ovedeti in poskusek je odvzeti samo, kadar so kaki posebni pomiselki.
2. Namesto izvoznega registra je pisati zabe-
ležek po priloženem vzorcu 1. Ta zabeležek je prav	Kake ovedene nedostatke je poočititi v obeh
tako kakor izvozni register završiti in vposlati.	enakopisih izrecila.
3. Vsaka pošiljatev se mora uradno preiskati.
Pošiljalni urad naj namesto množine v litrih in alkoholovitosti ové samo kosmato in čisto težo; pri tem se lahko tara že prej ové s primernimi nared-bami, da se pozneje poistovetijo shrinke.
Da se najde specifična teža žveplenega etra, oziroma vsebina čistega ocetnega etra in nespremenjenega alkohola v ocetnem etru, je odjemati poskuske na slepo, in to pri žveplenem etru po 200 gramov, pri ocetnem etru po 100 gramov.
Ako se pošilja za prejemanje upravičenim osebam v tuzemstvu, je finančne straže oddelek, v katerega okrožju ima za prejemanje upravičeni svoje stanovališče, dolžno zastopati mesto izstopnega urada in rešeni duplikat izrecila priložiti zapisku, ki naj ga piše podjetnik po ukrepih finančnega deželnega oblastva.
IV. Izmed zapiskov, predpisanih v §. 6 večkrat omenjenega finančnoministrskega razpisa, je pisati samo konto, in to po priloženem vzorcu 11 a.
Vzorec II0'
Poskuske je, kakor izvoli stranka, vzeti ali iz prevozne shranke, postavljene v uradno obravnavo, oziroma, če pošiljatev sestoji iz več takih shrank, iz enih teh shrank, katere je pa izbrati, ne da bi na to smela vplivati stranka, ali pa iz založne posode. V poslednjem primeru naj nadzorni organi pazijo na to, da se vliva v prevozne shranke res iz tiste založne posode, iz katere se je vzel poskusek.
Poskuske je vliti v steklenice s trdnimi stenami ali v pločevinske posode, ki naj jih dostavi stranka, in napolnijo naj se te posode do 3/^ svoje prostornine največ. Posode je nato prav dobro zamašiti m tako deti pod uradni in stranke pečat, da se zamašek in vrat steklenice ovijeta s papirjem, papir se trdno priveže na vrat steklenice, konec vrvce se potegne čez odprtino steklenice in nato pritrdi z dvema pečatoma stransko na stekleničnem vratu. Posode s poskuski je opremiti z vinjetami, na katerih je poočititi ime podjetja, datum, kdaj se je odvzel poskusek, in pa težo.
Tako zavarovane in ovzorčane poskuske je v preiskavo poslati naravnost na preiskovališče tehničnega finančnega prigleda na Dunaju.
Za poskuske porabljene etrove množine je prišteti tistim množinam, za katere je dovoljena davščine prosta poraba žganja.
4. Ako se pri izstopnem uradu najde uradna zapora poškodovana, je o najdenih nedostatkih sestaviti dejstveni spis.
Obračun je narediti zmisloma porabljaje določila §. 7 tega razpisa.
Pri tem je za vsakih 100 kilogramov žveplenega etra odračuniti 157 hektolitrovih stopinj alkohola, oziroma za vsakih 100 kilogramov v trgovinskem ocetnem etru ovedenega čistega ocetnega etra 70'/2 hektolitrovih stopinj alkohola poleg z analizo najdene množine alkohola v nespremenjeni obliki.
Kot dokazila za preračun teže na alkoholovitost, ki ga je izvesti v kontu, je kontu priložiti dotične analizne potrdilnice.
V. Osebe, ki hočejo dobivati z davščine prosto porabo žganja narejen žveplen ali oceten eter v tehnične namene, kakor na primer kot topilo za smolce, masti, etrska olja, strelni bombaž itd., oziroma (oceten eter) v nareji laka, potrebujejo za to dovoljenja finančnega oblastva prve stopnje. To dovoljenje se sme dodeljevati samo takim osebam, katere izkažejo z Spričevalom trgovinske in obrtne zbornice, da obratujejo obrt, v katerem se žvepleni ali ocetni eter rabi samo za tehnične namene, da te potemtakem žganje ne toči, niti ne trži ž njim, niti se ne prodaja na drobno, in da se tudi obdavčeno žganje ne podeluje nadalje za povživanje.
Te osebe so pod dohodarstvenouradnim pri-gledom in imajo dolžnost pisati po ukrepu finančnega deželnega oblastva urejene zapiske o dobivanju in porabljanju etra v posameznih primerih.
Vzorec II b.
VI. Ta ukaz zadobi moč z dnem t. julija 1903. 1.
Pri tistih osebah, katere že imajo dovoljenje za davščine prosto porabo žganja v narejo žveplenega ah ocetnega etra, je dne 29. junija 1903. 1. ovedeti vse zaloge žveplenega in ocetnega etra in kakih postranskih izdelkov, kakor tudi vse zaloge denaturira-nega in nedenaturiranega žganja ki je namenjeno za narejo žveplenega ah ocetnega etra, in tem zalogam ustrezajočo množino alkohola je pripisati v posebnem kontu (vzorec 116). Alkoholovitost se oveduje
v denaturiranem in nedenaturiranem žganju kakor po navadi s 100 delnim alkoholometrom.
Kar se tiče ovedbe specifične teže žveplenega etra, oziroma vsebine čistega ocetnega etra in nespremenjenega alkohola, je postopati, kakor je predpisano v oddelku III sub 3 in preiskovališče tehničnega finančnega prigleda na Dunaju bo tudi té ovedbe opravljalo po navodilih, podanih v prilogah A, B in C.
Tudi tu je analizne potrdilnice priložiti kontu, pisanemu po vzorcu II 6.
Böhm s. r.
Priloga A.
(K oddelku I ukaza.)
Navodilo
za
določanje specifične teže žveplenega etra.
(Spisal dr. Franc Freyer.)
Ovedujoč specifično težo žveplenega etra je še veliko bolj kakor o gostomerjenju alkohola paziti na toploto tekočine. Ker niso tukaj kakor pri alkoholu samo zmesi z vodo, temuč se specifična teža poskuska določa s tremi komponentami, etrom, alkoholom in vodo, ki imajo vse različen raztezen koeficijent, ni moči povedati nikake za vse mogoče zmesi teoretično natančne toplotne korekcije. Gostomerjenje je torej kolikor moči izvesti pri 15 stopnjah Celzijevih. Pri manjših odstopih, med 10 in 20 stopnjami, se more za vsako stopnjo Celzijevo napraviti korekcija ene enote tretje décimale brez velikega pogreška. Torej je na primer pri 3 stopnjah čez 15 = pri 18 stopnjah, prišteti tri enote tretje decirnale, pri 12 stopnjah pa odšteti tri take enote. Odvzeti poskusek se v ohlapno zaprti posodi postavi v vodo, ki ima primeroma 15 stopinj, in se tako pripravi do te toplote ter potem vlije v stekleni cilinder. Nato se pogrezne gostomer in zapre cilinder s stekleno kapo. Kakor hitro se je gostomer upokojil, se takoj odčita specifična teža in toplota. Dolgo stati pustiti pred odčitanjem ni dobro. Ker je eter jako za ogenj nevaren in lahko hlapen, ne sme biti blizu ne gorečih ne tlečih stvari (cigar) in prav zategadelj je čisto nedopustno potrebno toploto etrovo dobiti tako, da se ogreje pri peči ali celo da se drži nad plamenom. To naj se temveč zgodi tako, da se potopi v vodo.
Priloga B.
(K oddelku I ukaza.)
Navodilo
za
določanje vsebine ocetnega etra.
(Spisal dr. Franc Freyer.)
V 100 centimetrskem betiču (stekleničici) se natanko odtehtajo kaki 3 grami ocetnega etra. Da se bode laže mešal z vodo, pridene se mu 10 kubičnih centimetrov alkohola in se napolni stresaje z vodo skoraj do znamke. Čim je tekočina dobila sobno toploto, napolni se popolnoma do znamke, pretrese se dobro in množino 25 kubičnih centimetrov se odpipelira v betic, ki se dâ zapreti. Dobro je določbo vedno takoj dvojno izvršiti. Odmerjena množina se, pridevši ji malo fenolftaleina z nekimi kapljami luga, natančno nevtralizuje in nato se ji pridene 25 kubičnih centimetrov </2 normalnega alkoholivitega kaliluga. Za določbo vsebine alkoholovitega luga se ga dene 25 kubičnih centimetrov v drug betič in obé posodi se dobro zaprti pustita stati šest ur ali čez noč. Da se to hitreje izvede, se zmes namesto da se pusti delj časa stati, lahko razgreje v vodni kopeli z nastavljenim hladnikom povratnega toka. Nato je oba poskuska porab-ljaje fenolftalein titrovati s */s normalno solno kislino. Razlika porabljenih kubičnih centimetrov kisline, množena s 0044, daje množino ocetnega etra, ki je v odmerjenih 25 kubičnih centimetrih, nato jo je preračunih na odstotke.
Priloga C.
(K oddelku I ukaza.)
Navodilo
za
določanje nespremenjenega alkohola v trgovinskem žveplenem etru in pa ocetnem etru.
(Spisal dr. Franc F rev er.)
Določa se v obeh primerih po Adam-ovi acetiiokloridni metodi.*)
A.	Podlage metodi.
Adam-ova metoda je osnovana na istini, da acetiloklorid z alkoholom reagira tvorec 1 molekul kisline in 1 molekul etra, dočim pri vplivanju vode postaneta 2 molekula kisline. Stori se tako, da na alkoholoviti eter deluje presežen acetiloklorid, razkroji se neporabljena množina tega poslednjega z vodo in titruje se kislina, ki se je naredila. Enaka množina acetiloklorida se neposrednje razkroji z vodo in tudi titruje. Iz razlike porabljenega alkalija se podâ prvotna vsebina alkohola, ki se določa, in sicer ustreza 1 molekul alkalija 1 molekulu alkohola.
B.	Izvedba metode o določanju alkohola v žveplenem etru.
Najprej se najde s predposkušnjo približna vsebina alkohola in vode v etru, ki se naj preskuša. V ta namen se kakih 20 kubičnih centimetrov etra slresa z enako množino nasitene klorokalcijeve raztopine v stopnjevanem cilindru in se odčita neraztopljena ostala prostornina. Zmanjšanje prostornine ustreza približno vsebini „alkohola -4- vode“.
Da se izvede prava poskušnja, je odtehtati toliko etra, ki naj se preskusi, da s predposkušnjo najdena množina „alkohola -+- vode“ ne iznaša nad 1 gram.**)
Bode se na primer etra, ki ima v sebi 80 prostorninskih odstotkov čistega etra in 20 prostorninskih odstotkov „alkohola -f- vode“, v delo vzelo kakih 5 gramov. Pri precej čistih tvarinah, torej pri takih, katerih se v delo vzame večja množina, more se ta odmeriti s pipeto in teža določiti iz poprej najdene specifične teže; pri močno alkoholovitein in vodovitem etru pa se tehta približno četvera množina v betiču po 100 kubičnih centimetrov, ki se da zapreti, napolni se ob sobni toploti z vode prostim etrom do znamke in se odmeri od zmesi s pipeto 25 kubičnih centimetrov. Ti se denejo v betic s trdnimi stenami, ki drži kakega '/a litra, in temu se pridâ 50 kubičnih centimetrov raztopine acetiloklorida v kloroformu, katera ima v litru 100 gramov acetiloklorida. Belič se takoj zapre z enkrat prevrtanim kavčukovim zamaškom, ki ima v svojem vrtanju lijak s pipo, kateri drži kako */t litra. V lijak pride kakih 100 kubičnih centimetrov vode, to se pusti z zaprto pipo kaki dve uri stati tako, da se dobro previhteva. Da se najde vsebina acetilokloridove raztopine, seje dene 50 kubičnih centimetrov v drug betič, zapre se v njem prav tako
*) Avstrijski kemiški časnik 1. 1899, str. 242.
**) O predposkušnji najdeni prostominski odstotki se morejo tu kar vzeti za težne odstotke.
in se potem pusti stati. Ko se je poskusek pred odmero izredčil z vode prostim etrom, dä se v drugi betic, ki ima v sebi acetilokloridovo raztopino, še enoliko porabljenega vode prostega etra kolikor ga je v 25 kubičnih centimetrih zmesi. To zato, da se odpravijo kaki pogreški, ko bi bil morebiti vode prosti eter še onečiščen s sledovi vode ali alkohola. Odmerja se acetilokloridova raztopina tako, da se na založno steklenico postavi dvakrat prevrtan zamašek, ki ima v enem vrtanju pipeto s 50 kubičnimi centimetri, v drugem stekleno cev z na nji pritrjenim gumijevem pihalom.
Ko sta betica, opravljena kakor gori rečeno, stala dve uri, odpre se prav oprezno lijakova pipa ter se pusti nekaj vode noter, pri čemer zrak s solno kislino pobegne v mehurčkih ter svojo solno kislino odda vodi. čim je tlak izenačen, zapre se pipa, stresa se oprezno, da pride kloroform v tesno dotiko z vodo; nato se pusti ostanek vode noter teči ter se lijak in zamašek dobro izplakneta z vodo. Vsebina obeh posod se slednjič titruje z dvojnonormalnonatrovim lugom, pridevši fenolftaleina. Za konec reakcije je smatrati slabo rdečico, ki ostane, če se krepko stresne z zamaškom zaprti betic. Iz razlike pri obeh titracijah porabljenih kubičnih centimetrov luga se poda vsebina alkohola, in sicer ustreza 1 kubični centimeter luga 0092 gramov = 0-1157 kubičnih centimetrov alkohola. Vsebina alkohola se poveduje v litrih za 100 kilogramov etra.
V mnogih primerih je dobro določbo ponoviti z izračunjeno množino etra, katerega sestava je zdaj že znana. Koliko je alkohola, poda se iz izvedene določbe, približna vsebina etra iz predposkušnje, ostanek se lahko smatra za vodo. Nato se izračuni največja pripustna množina poskuska, ki ga je preskusiti; to se sme opraviti za 5 gramov acetiloklorida (50 kubičnih centimetrov kloroformove raztopine) pustivši 1 gram presežka acetiloklorida, in to s predpolago, da 1 gram alkohola razkroji 1-7 grama acetiloklorida in 1 gram vode 4-33 gramov acetiloklorida in določanje se ponovi s tako izračunjeno množino.
C.	Izvedba metode določujoč alkoholovo vsebino v ocetnem etru.
Tu ni treba pod B povedane predpreskušnje, ker je vsebina „ alkohola -+- vode'' že znana s poprejšnjo ovedbo čistega ocetnega etra (po navodilu, priloga B). Množina ocetnega etra, ki nima v sebi nad 1 gram »alkohola -+- vode“, se dene v betic, pridene se 50 kubičnih centimetrov desetodstotne acetilokloridove raztopine in se nato dalje postopa, kakor je povedano pod B. Potrebna množina ocetnega etra se lahko odtehta tako, da se je dene nekoliko v betic s tesnim vratom, v katerem tiči pripravna pipeta, in nato se pretehta betič s pipeto vred. S pipeto se potem spravi potrebna množina v betic, v katerem je acetilokloridova raztopina, in tehta zopet betič s pipeto vred. Ali pa se odmeri ocetni eter s pipeto naravnost v betič in se ové teža večje množine (50 ali 100 kubičnih centimetrov) tako, da se piknometer, ki se zapira, ob toploti, kakršna je tisti čas v sobi (ne ob 1 5 stopnjah!) napolni z ocetnim etrom in tehta. Opomniti je še, da nečisti ocetni eter reaguje skoraj vedno kislo, tako da se tudi tukaj ne sme zanemariti nevtralizacija in odbitek porabljenih kubičnih centimetrov luga, kakor se je predpisovalo pri žveplenem etru.
Vzorec I.
(K oddelku III ukaza.)
Dežela............................. Finančni okraj
Finančne straže oddelek v
1.	Oddano dne....................19
2.	Vpisano v zabeležek pod tekočo št.
3.	Preskušnja in primera izrecila z njegovim
unikatom
duplikatom
Izrecilo.
(Unikat — Duplikat.)
Podpisani I. I. .	.............................v....................................zglaša pri
c. kr. finančne straže oddelku v..................................................na podstavi dovolila
c. kr.......................v............................z dne....................19 . . št............
c. kr.
žveplenega v izvoz prek carinske črte prek -—-—- carinskega urada v
notri navedeno pošiliatev------------etra --------------------------------kr. ogr.
ocetnega	v odnos.........................................
Pošiljatev je postaviti pri	Podpisanec prevzema s predstoječim izrecilom
gori oznamenjenem carinskem uradu	dolžnost, notri stoječe natančneje oznamenjeno
finančne straže oddelku v......................pošiljatev v neizpremenjeni obliki in kakovosti,
do........................v -fet0pn° obravnavo. kakor Je PredPisan0<
prejemno	izvesti prek carinske črte
dovesti v prejemno obravnavo
C. kr.
dne
dne
(Podpis finančnega organa.)
(Podpis stranke.)
I. Izrecilo pošiljatelja.
Dan in ura poslatve	Število	Vrsta	Številka	Vrsta blaga	Čista teža pošiljatve		Tek. št. konta	0 p o m n j a
					va vsako shranko	vkup		
	shrank				v kilogramih			
1	2	3 !	4	5	6	7	8	9
				•				
					■		\	■
(Slowenisch.)
96
II. Uradno najdenje.
Število	;	Cfi >	Številka	Ovedena teža v kilogramih				Vrsta blaga	Poskuski so se			Način prevažanja					Opomnja
								odvzeli		vposlali	zapora nakladnega prostora			kolizapora		
			kosmata	tara	čista											
								težki	iz*)	komu?	številke shrank	Številka in znamenje voza (ladje)	Število in kakovost zapor	Številka shrank	Število in kakovost zapor	
shrank			za vsako shlanko		posebe	skudaj										
1	2	3	4 1 5		6	7	8	9	10	11	12			13		14
																
*) V tem stolpcu je natanko oznameniti shranke, iz katerih so se vzeli poskuski.
Rešilo.
1.	Oddano dne.......................................
v beležnem registru
2.	Vknjiženo ——-------—— ------pod tek. št...........
v zapisku
3.	Podatek uradne preiskave z ozirom na:
a)	uradne zapore;
b)	število, vrsto in številke shrank;
c) kosmato težo cele pošiljatve.
4. Dokazilo izstopa preko carinske črte :
a)	pri obmejnem carinskem uradu :
Zgornja pošiljatev ima v spremstvu.............................................
dne...........................19 . . izstopiti; je izstopila dné...................19
glasom................................................................................
b)	pri glavnem carinskem uradu v carinskem ozemlju:
a) zgornja iz.................shrank obstoječa pošiljatev je bila s
pečati opravljeno zaporo nakladnega prostora
. dne
št.........z napovednico št. .
c. kr.
odkazana v izstop preko ^ —— carinskega urada v
železničnega voza prostora v ladji
znamenja . .
19 .
ß) pošiljatev je glasom izstopnega probeležka tek. št. . . dne........................19 . .
potem, ko se je snela............................................uradna zapora, izstopila
G. kr.
urad v
dne...........19 . .
(Podpis)
9G*
Vzorec II a.
(K oddelku IV ukaza.)
Dežela............................. Finančni okraj
Finančne straže oddelek v
*
Konto številka____
žveplenega
k. št. . .. . .o onih pošiljatvah-----------etra, ki so se z zahtevo prostosti od davščine za alkohol,
ocetnega
porabljen v njuno narejo, ali izvedle preko carinske črte, ali pa oddale za prejemanje upravičenim v tuzemstvu.
V................polah
S................prilogami.
Na podstavi dovoljenja c. kr............................z dne..........................19 . .
tvornice
št.........., je podpisani danes iz-------—------'	. ..................-a........................
svobodnega sklada
v.........................glasom zglasitve z dne...........................št...........hektolitrskih
stopinj alkohola davščine prosto prejel z obveznostjo, da najpozneje do..............................
žveplenega
ustrezno množino čistega —----------- etra izvede v izvoz preko carinske črte, ali pa osebam, ki so v tu-
ocetnega	’
zemstvu dohodarstveno-uradno za to upravičene, eventualno za razliko opravi potrošnino.
dne
(Podpis stranke.)
Izdatek.
Tekoča številka	Datum vpisa		Glasom izrecila				Glasom potrdilnice z dne . . . . . št. . . se je odneslo			Podpis stranke	Opomnja
		Vrsta blaga		se je odneslo v kilogramih			v žveplenem etru	v ocetnem etru			
			Številka	za izvoz v inozemstvo	za prejemanje upravičenim v tu-zemstvu	skupaj	hektolitr- skili stopinj alkohola	hektolitr-skih stopinj alkohola	aektolitr-skih stopinj nespremenjenega alkohola		
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
			✓								
Vzorec II b.
(K oddelku VI ukaza.)
Dežela............................. Finančni okraj
Finančne straže oddelek
Založni konto št__
-a v
Št. k. . . . o tistih
žvGDieiiG^a
pošiljatvah —-------— etra, ki so se z zahtevo prostosti od davščine za alkohol, porabljen za njegovo
narejo ali izvedle preko carinske meje ali pa za prejemanje upravičenim oddale v tuzemstvu.
V............. polah.
S................prilogami.
Prvi ovedbi, opravljeni na podstavi določil VI. oddelka ukaza z dne
dne..............................seje v prej oznamenjenem podjetju podpisanega glasom zapisnika
z dne............................našlo:
Žveplenega etra		Ocetnega etra			Žganja	
v čisti teži	s hektolitrskimi stopnjami alkohola	v čisti teži	s hektolitrskimi stopnjami		denatu- riranega	ne denatu-riranega
			alkohola	nespreme- njenega alkohola		
					hektolitrskih stopinj	
						
(Podpis stranke.)
Izdatek.
Tekoču številka	Datum vpisa		Glasom izrecila				Glasom potrdilnice z dne . . . . . št. . . se je odneslo			Podpis stranke	Opomnja
		Vrsta blaga		se je odneslo v kilogramih			v žveplenem etru	v ocetnem etru			
			Številka	za izvoz v inozemstvo	za prejemanje jpraviče-lim v tu-zemstvu	skupaj	îektoliti- skih stopinj alkohola	lektolitr-skih sto-)inj alkohola	nektolitr-skih sto-)inj nespremenjenega alkohola		
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
											
Vzorec I.
(K oddelku III ukaza.)
Dežela......................... Finančni okraj
Finančne straže oddelek v
Zabeležna št,
, žveplenega
o pošdjatvah----	- etra, katere je............................v
ocetnega
na podstavi dovolila c. kr.............................v...................................19 . . ,
žt............. zglasil za izvoz preko carinske meje, oziroma za odnos za prejemanje upravičnim v ino-
zemstvu.
Obseza čas:
od dne..........................19 . . do dne............................19
s...............prilogami.
od dne..........................19 . . do dne............................19
s...............prilogami.
JÖ 1 ro rt >o jD O H	Dan poslatve	||	Vrsta blaga	||	Poslalo se je		Ime	Bivališče	Čista teža poslanega etra	j	Duplikat izrecila od- 1 poslan dne ....	Unikat izrecila nazaj prišel dne ....	0 p o m n j a
			za izvoz v inozemstvo	za tu-zemstvo	prejemnika v tuzemstvu (stolpec 5)					
1	2	3	4	6	6	7	8	9	10	11
		»								
Strogo zaračuniva tiskovina.