Za gospodarje
Maribor, dne 4. julija 1934.
Ljudski pravnik.
Priposestvovanje gozdne parcele. R.
M. K. — Imate gozdno parcelo, ki nima vidno zaznamovane meje. Vaši prednic ki, kakor tudi predniki Vašega mejaša se na točnost meje niso ozirali, kajti v bližini meje ni rastlo niti na Vaši in niti na mejašev! parceli nobeno večje 'drevje. Grabilo se je listje za steljo kar tja v en dan. Kateri izmed mejašev je grabil prvi, tisti je užival to parcelo. V zadnjih petih letih je na istem prostoru Vaš mejaš dvakrat sekal kolje za vinograd, dočim ste Vi v njegovi navzočnosti grabili listje med grmovjem, med katerim je rastlo kolje. Drug drugemu nista ugovarjala. Mejaš je izrekel željo, naj se vendar einkrat zaznamuje meja med vajinima parcelama. Na to ste pristali. Na licu mosta pa je mejaš zahteval, da se oni del zemljišča, na katerem je on sekal kolje, zamejiti v njegovo korist in je trdil, da je on skupno s svojimi predniki užival ta svet žo nad 40 let. Vprašate, če je mogoče pri-posestvovatl del gozdne parcele, ali pa celo gozdno parcelo. — Ker niste v Vašem vprašanju povedali, na kak način ste hoteli urediti sporazumno mejo med vajinima parcelama, ne bo mogoče natančno odgovoriti. Ako sta se sporazumela le za izvensodno ureditev in so meje med vajinima parcelama še sedaj nevidne, tedaj je treba predlagati pri sodišču obnovo meja, kar bo imelo za posledico, da bo pristojno okrajno sodišče prišlo na lioe mesta in postavilo mejnike. Sporni svet bo sodišče razdelilo po zadnjem dejanskem mirnem posestnem stanju. Mogoče je priposestvo-Vati del gozdne parcele ali pa celo gozdno parcelo v 30 letih, ako je dotičnik izključno izvrševal taka dejanja na tem svetu, ki kažejo na izvrševanje lastninske pravice. Ker pa sta oba s sosedom na dotičnem svetu izvrševala taka dejanja, ki so izključevala drugega od po-
polne lastnine, po našem mnenju sosed ni priposestvoval spornega sveta.
Mejni spor. Š. P. N. — Ob Vašem travniku je 2—3 m od sosedovega travnika izkopal Vaš oče jarek, da bi lahko voda odtekala ob nalivih. Prostor med sosedovim svetom in jarkom, ki je bil Vaša lastnina, ste kosili enkrat Vi, em krat pa Vaš sosed. Vprašate, če lahko zahtevate, da se postavijo mejniki, —i Predlagajte pri pristojnem okrajnem sodišču ureditev mej, ker so iste posta-, le sporne, nakar jih bo sodišče določilo po zadnjem mirnem dejanskem stanju, Ako pa se to ne bo ugotovilo, bo sodi-: šče sporni svet razdelilo po prostem pr e vd arku.	Stroške postopanja nosita
oba soseda po meri svojih mej. Ako pa; se izkaže, da je obnova mej nepotrebna, mora plačati stroške predlagatelj. Stroške zastopanja mora plačati vedno oni, ki se je dal zastopati. Ako je bila potrebna obnova meje vsled tega, ker je eden sosed motil posest, more sodišče, stroške naložiti popolnoma ali deloma stranki, ki je spor povzročila. Poskusite urediti mejni spor s sosedom ziepega, ker se skoraj ne izplača, da bi zaradi' 300 kvadratnih metrov ali nekaj več sveta spor med sosedom in Vami se še poglobil in napravil novo sovraštvo.
Kmečka zaščita. B. L. S. V. L. — Izposodili ste si v raznih obrokih v celoti znesek 1000 Din, zadnjikrat meseca decembra leta 1931. Ste kmetovalec' in M radi vedeli, če Vas more upnik tožitk — Po uredbi o zaščiti kmetov se plačajo dolgovi do zneska 1200 Din v treh' letih v enakih obrokih, začenši s 23. 11. 1933. Ker ste po lastnih trditvah kmetovalec, ste zaščiteni, vsled česar Vas upnik ne more tožiti za ves znesek, pač pa za dospeli prvi obrok.
Obrtnik In kmečka zaščita. S. B. = Meseca novembra leta 1922 ste prodali1 mlin in posestvo. Mlin je v večjem obratu na stalni in dobri vodi. Posestvo meri približno 2 orala zemlje. Kupec
Je bil ii zu č en mlinar in je tudi imel pra-fvioo do obrti, vendar je delal z Vašim obrtom do leta 1929. Takrat pa je dal prepisati obrt na svoje ime. Leta 1927 ste mu posodili denar, da je mlin preuredil v valčnega ter ste se vknjižili na njegovo posestvo z rokom zapadlosti do lata 1935. Kupec noče plačati obresti in miti kapitala ter pravi, da je zaščiten. Dobil je tozadevno potrdilo, da je pod zaščito. — Uredba o zaščiti kmetov in njenih ugodnosti se more poslužiti samo oni, ki je v času naprave bil kmet in je še tudi sedaj kmet. Kmet pa je oni, čigar obdavčeni dohodek izvira pretežno iz poljedelstva, obdeluje zemljo sam s svojimi ljudmi in čigar posestvo ne presega 75 ha za obdelovanje sposobne zemlje. Kakor izgloda iz vprašanja, kupec ni zaščiten in se je zoper tozadevno potrdilo treba pritožiti na sresko načelstvo. Kupec bi tedaj moral plačati obresti in vrniti ob svojem času glavnico.
Kolekovanje najemnih pogodb. PAR.
Najemne pogodbe je treba napraviti na posebnih tiskovinah, ki jih je izdalo finančno ministrstvo in pri katerih je kolek že vtisnjen na tiskovini sami. Za näpravo najemnih pogodb je treba izključno uporabljati- dotične tiskovine. Kolekovan je samo izvirnik, prepis je pa nekolekovan. Pogodbe ni treba sodni jsko overoviti. Najemnino je treba plačevati tako, kakor je bilo med strankami dogovorjeno. Če pa dogovora ni bilo, je isto treba plačati tako, kakor je pri Vas krajevno običajno. Ako pa tudi toga ni, potem pa tako, kakor kaže narava sklenjene pogodbe; v predmetnem slučaju za nazaj. Dogovorite se pri na-jamodajalki, da boste obračunavali vedno mesečno za nazaj, ker je uspeh izkupička merodajen za višino najemnine. Za najemno pogodbo se plača taksa po velikosti letne najemnine, in sicer: preko 2400 do 3600 Din 10 Din, preko 3600 do 6000 Din 20 Din, preko 6000 do 10.000 Din 30 Din, preko 10.000 do 20.000 Din 50 Din, preko 20.000 do 30.000 Din 100 Din, preko 30.000 do 50.000 Din 200 Din. Ako se ne napravi najemna pogodba v 15 dneh od dneva vselitve, se poleg redne pristojbine plača še petkratni znesek redne pristojbine. Ako letna najemnina ne znaša nad 2400 Din, ni tre-
ba sestavljati pismene najemne pogodbe ter ista tudi ni zavezana plačevanju kake takse.
Vprašanja in odgovori.
S. Z. v Sp. J. Napravil sem dolg dno 23. januarja 1932 in sem polovico plačal kmalu, polovico pa sem obljubil, da plačam do 1. maja 1932. Ker pa nisem dobil iz denarnega zavoda, me hoče upnik tožiti. Ali sem zaščiten? — StOj ker dolg velja od 23. januarja 1932, ste kot kmet zaščiteni. A.ko hoče, dajte mu hranilno knjižico, pa si naj z njo pomaga!
Fr. Fr. v H. Imava z bratom skupno posestvo. Sedaj bi si rada delila, kako to napraviva? — Med seboj se zmenita, katere dele prevzame eden m katere drugi, jih dasta po geometru odmeriti, nato napravita pogodba, na podlagi katero se vknjižita vsaik na svoje.
I.	K. v Š. Posekali so gozd in ga znova zasadili, toda le 1 meter od meje. Ali jim lahko prepovem, ker imam poleg sadonosnik? — Ker je sosednja parcela gozd, ne morete ničesar storiti!
J.	Ž. v V. Prodal sem gozd, del je plačan po posojilnici, ostanek pa še ne. Ali lahko med tem prodam kaj iz gozda? — Gozd ni več vaš, ničesar ne smete sekati alt prodati, četudi še ni prepis izvršen. Vi ga lahko tožite na plačilo ostanka in izpolnitev pogodbe.
Isti. Nakupoval sem za nekoga v Mariboru, pa sem moral plačati za to zgra-darino in prometni davek. Sem odjavil, pa še vedno terjajo, kaj naj storim? — Ako so položnice za tisto dobo, ko sle že odjavili, niste dolžni plačati, ako so za preje, tedaj pač. Če je previsoka odmera, se pa pritožite!
J. K. v B. Ali moram imeti zavarovane ljudi, ki mlatijo? — Ako so pri stroju- jih zavarujte, stane malo, pa ste brez nadaljnih stroškov, ak-o se kaj 'dogodi !
I. J. v P. Ali ima novi posestnik pravico prepovedati pot, ki smo jo nad 50 let nemoteno uporabljali? — Nima pravice! Če vam je pot zastavil ali napis naredil Prepovedana pot, morate najpozneje tekom treh let zahtevati, da to odstrani, če noče drugače, pa sodniijsko.
F. M. v N. Izvedel sem, da se lahko dobro proda gramozov svet ob cesti. AH
banovina kupi? — Ni nam znano, čei 'kupuje, treba je stavi,ti ponudba. Mariborska oblast je svoj čas to storila.
Isti. Imam varovanko, ki bi jo ceneje vzdrževal kot sirotinsko poverjeništvo. Kaj naj ukrenem? — Ako ste varuh, boste lahko itak to dosegli. Če niste varuh, stopite k sodišču v Zagrebu, kjer javite slučaj. Kar bo sodišče odredilo, bo držalo.
M. F. v K. Posodil sem leta 1933 po 6%, a sedaj mi hoče plačati le po 4%. Ali res ne smem zahtevati 6%? —■ Seveda smete zahtevati. Če noče plačati, mora dolg vrniti. Le za zaščiteno posojilo veljajo predpisi uredbe, ne za nova posojila. Rentni davek plača vedno tisti, ki dobi obresti, ako ni drugače dogovorjeno.
H. D. v C. Dolžen sem iz leta 1932. Plačevati sem moral 25% in za neko sveto 14% nekemu privatniku. Sedaj me toži za kapital in za obresti ne. Ali me lahko kot kmeta? — Toži lahko, a na svoje stroške. Pri sodniji pokažite pogodbo, da ste morali, take obresti plačevati. Za naprej boste plačevali samo nizke obresti. Prečitajite uredbo o zaščiti kmeta, ki vam pove, da iztoži se lahko, izterjati plačila se ne da. V koledarju »Slovenskega gospodarja«, ki bo izšel oktobra, bo tabela, kako se to odplačevanje vrši,
A. P. v V. — Dolg pri posojilnici imam ... — Isto kot zgoraj. Dokler je uredba v veljavi, vam posestvo ne bo prodano, zaostale obresti so se pripisale kapitalu.
J. P. v K. Som viničar in bi se rad zavaroval za slučaj bolezni. Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Mariboru so mi rekli, da se viničarjev ne zavaruje. — Odgovor je bil morda netočen, ker so smatraJi, da hočete veleti, če je po zakonu dolžnost, viničarje savarovati. Tega v zakonu ni. Pač pa se obrnite na .Jugoslovansko strokovno '.vezo, kjer boste dobili potrebna pojasnila.
Z. M. v Ž. Bil sem marca v bolnici. Ali veljajo zame predpisi prejšnjega ali sedanjega iinančnega zakona? — Na
vsak način takrat veljavnega, to je prejšnjega- Zoper odmero se pritožite na bansko upravo.
L.	A. v O. Kapital po očetu som pla« čal. Ali sem dolžen plačati tudi obresti za vsa leta nazaj? — Obresti, stajrejšei od treh let, so propadle, ako jih nistej priznali, da jih bosite plačali in niste bL li nič opominjani za nje.
V. F. v Sv. Bil sem zavarovan pri Eksportni; denarja nisem dobil nazaj« Kaj naj storim? — Sodišče vam je ja-i vilo, da vložite prošnjo. Vprašajte so, dišče, če je že vse razdeljeno, kar jej ostalo, ali še ne.
J. D. v P. Mati so mi dali prek In so si Izgovorili prevžitek. Sedaj pa so so zopet poročili na drugo posest. Ali sem še dolžen dajali prevžitek? — Seveda ste dolžni!
M.	P. v P. Sem oče 9 otrok, sem bil davka prost, sedaj pa naenkrat dobim položnico. Ali je zakon odpravljen? —
Določilo o tem se glasa: Tisti davčni zavezanci, ki imajo devet ali več živih otrok, so oproščeni neposrednih (direkt-i nih davkov in doklad) razen samouprav vnih, to je banovinskih in občinskih, Do oprostitve imajo pravico samo osebe, katerih davek po vseh davčnih ob-< likah ne presega 500 Din in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Pravica do davčne oprosti ve se oceni po tej določbi tudi pri osebah, ki so po prejš« njih zakonskih določbah oproščene plačevanja davkov. (Po knjigi: Sušeč »Naše finančno prava)
M. J. v P. Sosed mi hoče pri pitni vodi na svojem posestvu, kjer imam pravico, napraviti korito za živino. Ali to sme? — On vam, ako imate to pravico, n^ sme braniti do vode, je ne sme v celoti izčrpati, sme pa jo seveda uporabiti za napajanje. Korito mora biti pa higijensko uzidano, da ne bo voda iz korita tekla nazaj v vodnjak. Zoper tako zidan ja bi imeli pravico pritožbe na sodnijo.
Razna obvestila.
Poročilo o stanju hmelja iz Žateca v-ČSR. dne 22. junija 1934. Že dolgo zaže-Ijeni dež nam je došel dne 20. junija, a žalibog v nezadostni množini. Padavin je bilo le dvainpol — 11 mm, to pa le v nekaterih delih našega okoliša. Največ deža je bilo osredotočenega na mali' del okoliša, med tem ko so bili deli tu-
di brez njega. Suša je skoro že uničila vse poljske in travniške pridelke, sedaj se je lotila še hmelja, posebno v suhih legah. Pa tudi v vlažnih pokrajinah ga že ogroža. Kjer je mogoče, zalivajo hmeljarji svoje nasade s tekočo vodo iz rek in potokov, kar pa seveda ne more nadomestiti izdatnih padavin. Le v prav redkih nasadih je hmelj dosegel višino ogrodja. Pa tudi tu je rastlina vitka, nenormalno tanka in brez stranskih poganjkov. V veliki večini vrtov je hmelj dorastel le do % višine ogrodja, pa so rastline tu tako tanke, da jih je komaj spoznati kot hmelj. Vkljub vsemu temu pa hmelj že povsodi cveti, kar obljubu-je pičlo letino. Tudi slabotne letine že kažejo cvetne nastavke. V zgodaj obrezanih nasadih se pa razvijajo tudi že kobule. Najlepše vreme in najizdatnej-še padavine tu več pomagati ne morejo. Le zaostalim, posebno po bolhaču oškodovanim nasadom bi zamogel izdaten dež in ugodno vlažno vreme še nekoliko pomagati Od živalskih škodljivcev se jo pojavil rdeči pa.jk in v bližini vod tudi uši. Rastlinski! škodljivcev pa ni. Stanje naših hmeljskih nasadov je torej neugodno.
O stanju hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Rastline so skoro vseskozi .vitke, skoro brez stranskih panog. Izjemo delajo le posamezni vrtovi, kojih stanje je še precej zadovoljivo. Prav redke panoge so deloma brez, deloma so obsute s cvetnimi nastavki, nadalje Z deloma slabo razvitimi, deloma že lepo razvitimi cveti in tudi že s kobulami. Na podlagi tega že danes lahko trdimo, da se obiranje ne bo zvrševalo ienotno, kakor v drugih letih, nego v presledkih in da ?>o tudi množina letine v pravem razmerju z navedenimi dejstvi. Nasadi z vitkimi rastlinami bodo dali k večjemu K, drugi boljši pa k
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni redi
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej 2.50 Din y znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
večjemu % množine lanskega leta, to pa le takrat, ako bo vreme do ohranja prav ugodno. V tem slučaju zamoremo pričakovati največ okroglo 10.000 kvin-talov. Za slučaj neugodnega vremena se bo ta cenitev bistveno znižala.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto zadnjega junija so pripeljali 15 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bdo po 11 —12. slanina 12—13. Kmetje so pripeljali 7 voz krme po 23—28, 3 slame 18—20, 7 voz krompirja 1, novi 0.50—! i b?, čebula 4, česen 6—8, 1 glava zolja 1--3, komad kumarce 1—4, hren C -7, buče 1—3, paradižniki G—7, fižol v stročju 3, grah v stročju 1, luščeni grah 5—1 G Din. Jabolk . 7—8, hruške 3—4, suho slive 8—10, črešnje 1, marelice 8—10, breskve 6—10, maline 2—2-60, grozdje IG, celi orehi 10, luščeni 34 Din. Na trgu jo bilo 12 vreč pšenice po 1.50, 8 rži 1, 12 ječmena 1, 12 koruze 1.50, 12 ovsa 1, 8 prosa 1.25, 5 ajde 1, 12 fižola 2—250. Smetana 10—12, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 20—24, jajca 0.50 Din. Prinesli so 130 kokoši po 20—30, 1008 piščancev 18—50, 10 gosi 30-40, 68 rac 15—20, 2 kozMča 50—60, 52 domačih zajcev po 4 do 25 Din.
Mariborski živinski sejem 26. 6. 1934.
Prignanih je bilo 20 konjev, 7 bikov, 98 volov, 310 krav in 20 tele, skupaj 455 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 3.50 do 4 Din, poldebeli voli 2 do 3, plemenski voli 2 do 3, biki za klanje 3 do 3.25, klavrne krave debele 2.50 do 3.25, plemenske krave 2.50 do 3.50, krave za klobasarje 1.50 do 2 Din, molzne krave 2.50 do 3.25, breje krave 2.50 do 3.25, mlada živina 3.75 do 4, teleta 4 do 4.50 Din. Prodanih je bilo 311 komadov, od teh za izvoz v Italijo 15 komadov.
Mesne cene v Maribora. Volovsko meso I. prste 1 kg 8—10 Din, volovsko meso 2. vrste 6—8 iDin, meso od bikov, krav in telic 5—6 Din, telečje meso I. vrste 10—12 Din, telečje meso II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso sveže 10 do 15 Din 1 kg.