Leto 6 /ŠL136-1.2.1999 -$4.00	Sydney - Australia_http://www.glasslovenije.com.au
Na SAS-u od avgusta 1998 do danes preko 50.000 "klikov"
Sydney /G u\s Si. o veni je/ - V torek, 26. januarja, na Australia Day je bil uradno odprt 110.000 sedežni sydneyski olimpijski stadion, vreden 600 milijonov dolarjev. Na otvoritvi, ki jo je organiziralo gradbeno podjetje Multiplex seje zbralo okoli 3000 ljudi, med njimi največ strokovnjakov in delavcev, ki so sodelovali pri gradnji stadiona. Prva tekmovanja bodo na stadionu že letos marca.
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world
1999, na Dan Avstralije, uradno odprt olimpijski objekt v - Glas Slovenije samo 24 ur za tem na stadionu
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
Bernarda Fink-Inzko Foto: Florjan A user
Operna pevka Bernarda Fink- Inzko
iz Avstrije pela v Monteverdijevi operi "Odisejeva vrnitev" Tudi dr. Valentin Inzko, avstrijski ambasador v BiH v Avstraliji
Sydney /gLas Slovenije/ -Holandska operna hiša je v. «uiti \rs o j, G i"i cy 1* C Vi i "v a'i u '99 januarja z Monteverdijevo opero "Odisejeva vrnitev". Naša rojakinja Bernarda Fink-Inzko je pela glavno vlogo Penelope. Posovor z Bernardo in soprogom str. 11, 12, in 13
Preložene olimpijske igre?
/Gus Slovenije/- Preložene olimpijske igre Sydney 2000? Pa ne zaradi škandalov okoli podkupovanja, ali morda zato, ker sponzorji odpovedujejo finančno podporo. ampak zaradi računalnikov. O tem razmišl ja v Delu novinar Tomaž Švagelj in podrobneje razlaga delovanje računalnikov. Nihče namreč ne ve kaj se bo zgodilo 1. januarja 2000 oziroma ob "preklopu" med 31. decembrom 1999. Po svetu nastajajo splošne psihoze in vprašanja: kako se bo ob-
našal elektronski sistem, kako uporabniški programi, kako bo z bankami in drugimi podatki. Nekateri mednarodni strokovnjaki se celo zavzemajo za preložitev olimpijskih iger Sydney 2000, saj svet po mnenju Karla Feilderja še ne bo mogel odpraviti posledic računalniškega kaosa. Večina ra -čunalnikov lahko namreč spreminja le zadnji dve mesti pri letnicah, n.pr. 1998 (98) in prav v tem leži problem, saj ob letnici 2000 sprememb računalniki ne bodo razumeli in bi to leto lahko interpretirali kot leto 1900 ali 1800.
Kratkometražnifilm "Romeo in Julija iz Kočevskega Roga" Boštjana Mašera iz Slovenije nagrajen na sydneyskem Flickerfestu str. 14
Učbenik "Učimo se slovensko II. in II. del" bo predstavil Kulturni odbor Verskega središča Kew - Melbourne 21. februarja 1999 po deseti maši
In kaj se bi lahko zgodilo nam, navadnim ljudem? Morda... Naš avto ne bo hotel vžgati! Bančno okence bo "požrlo" našo bančno kartico! Naše mesto bo ostalo brez elektrike! Nastala bo zmeda v zračnem prometu... in tako dalje in tako naprej.
To pa je le nekaj primerov neugodnosti, ki naj bi se zgodile človeštvu 1. januarja 2000. Nekaterim neugodnostim se lahko izognemo, če n.pr. napravimo kopije važnih dokumentov, med njimi seveda tudi bančnih kartic, če zaprosimo svojega zdravnika naj nam natisne iz računalnika zgodovino naših bolezni, računalničarji pa posnamimo na disk vse podatke, ki smo jih vnesli v računalnik.
i- raiice Prešeren
Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju Glas Slovenije in Stičišče avstralskih Slovencev "izdalo knjigo" na inter net u "Spomini na pesnika Petra Košaka" str. 3
Pred izidom Kobalove knjige v angleščini "Snowy - zibelka nove Avstralije" Program slovesnosti 50-letnice Snowy Mountains Scheme str. 8 in 9. -
Prazniki (brez dopusta) so za nami
Za božične in novoletne praznike smo v uredništvu Glasa Slovenije želeli narediti nekaj dobrega. Obiskovali smo bolnike in ostarele in z njimi podelili košček ali dva orehove in pehtranove domače potičke. Bolno gospo Valentino, našo novo naročnico in njenega soproga Luka pa smo popeljali na Blue Mountains, kjer sta se naužila svežega zraka po dolgem, dolgem času, saj nimata svojega prevoznega sredstva.
Novoletne praznike nam je olepšala naša rojakinja iz Melbournea Draga Gelt. Silvestrovo smo skupaj dočakali na koncertu v sydneyski Operi, pa tudi veličasten ognjemet smo si lahko ogledali iz neposredne bližine. Z Drago smo v treh dneh obiskali zanimivo staro naselje St. Albans ob reki Hawksberry ter prepešačili Sydney od enega muzeja do štirih galerij, katedrale, pristanišča, botaničnega vrta in kdo ve kaj še vse. Tudi začetek novega leta 1999 je bil dokaj zanimiv, ogledali smo si Monteverdijevo opero "Odisejeva vrnitev ", v kateri je pela glavno vlogo Bernarda Fink-lnzko (rojena v Argentini), srečali smo se z njo in z njenim zanimivim soprogom, dr. Valentinom Inzkom, Slovencem iz Avstrijske Koroške, sicer pa avstrijskim veleposlanikom v BiH. Že dan za tem smo si ogledali projekcijo slovenskega krat kome tražnega dokumentarnega filma Boštjana Mcišera iz Ljubljane "Romeo in Julija iz Kočevskega Roga ", kije na Flickerfes tu na Bondi Beachu dobil prvo nagrado. Vse smo takoj s fotografijami vred zabeležili na Internetovem Stičišču avstralskih Slovencev. Več o Bernardi, njenem soprogu in o Boštjanu tudi na straneh te številke.
Ko obračamo strani raznih časnikov, tudi slovenskih, se obeh let 1999 in leta 2000 ne moremo kaj posebej veseliti. Astrologi in drugi, ki se ukvarjajo s prerokovanjem, nekateri citirajo Nostradamusa, nam vlivajo strah.
Najbolje je, da se človek oprime reka francoske pisateljice Francoas Saganove: Živi v trenutku za večnost!
Ob razmišljanju o prihajajočem času, ki se nam obeta, pa Janez Honn v Primorskih novicah pravi naj nikar ne pozabimo na vsak dan sproti. Kajti, kot je zapisat, 'je vsak dan lahko praznik, če ga dobro preživiš. Brez načrtov za jutri ali z načrti, brez kescmja in obžalovanja prejšnjih dni. Edino s čemer vsak dan razpolagaš -je ta dan. Zato se mu je dobroposvetiti. In ga ni dobro kar tako zapravili. In če ti uspe dobro preživeti prav ta današnji dan, zmoreš tudi vse prejšnje v veselje objeti. Zmoreš odpustiti krivice, nehaš se kesati, nehaš obžalovati in obtoževati. In trpljenje, čeprav ga je bilo toliko, da je šlo čez rob, več ne boli. Dan, ki ga dobro preživiš, prebarva v lepo vse dni nazaj in ti nudi dobre možnosti vnaprej. Če pa ugotoviš, da si zapravil še en dan, nič hudega. Enkrat se ti bo že posrečilo. In če boš v svojem življenju preživel zgolj en lep sončen dan, je tudi dovolj. " Naj nas vse v letu 1999 spremlja sreča in naj nam bo vsak dan sončen, le okna in vrata mu
odprimo...	______>
I asa Stanka	-Z*	«-
Avstralija
Slovenka leta iz Vanče vasi v Prekmurju -mati 21. stoletja
Revija Jana vsako leto izbira Slovenko leta. Tudi letos so se znašle v tej konkurenci Slovenke zvenečih imen (lani je bila Slovenka leta.mariborska slikarka Irena Polanec), toda izbiraje bila presenetljiva - letos je zmagalo srce je zapisala v Jani Maja Lupša.
Kaj se je dogajalo v lepo razsvetljeni ljubljanski Operi, kjer je pred vhodom stala razvrščena častna straža Slovenske vojske - vrsta postavnih mla-deničev, sinovi slovenskih mater.
"Slovenka leta je... " je v popolni tišini oznanila Bernarda Jeklin, glavna in odgovorna urednica Jane in od ganjenosti se ji je malce zatresel glas, je zapisala Maja.
"Slovenka leta je... mama, kije tokrat prvič po več kot osemnajstih letih odšla z doma..."
Vsi v dvorani so zaploskali, še preden je izrekla ime. Vstal je predsednik republike Milan Kučan, predsednik Državnega zbora Janez Podobnik je stal, pa minister za kulturo Jožef Školč in za njimi vsi... ploskali so in ob tem potočili tudi kakšno solzo. "Hvala" je preprosto rekla Emilija Baranja izPrekmurja. Emilija (z možem) dvajset let skrbi za njuna hudo prizadeta otroka, ki ne bosta nikoli odrasla, nikoli hodila, govorila, šla v šolo, dobila službe, se poročila in imela svoje lastne otroke... Pred mamo iz Vanče vasi so bili vsi nekako majhni. Ona pa, še nikoli ni bila v tako visoki družbi in pred televizijskimi kamerami, saj še televizije nima.
Bernarda Jeklin jo je v uvodu v Jani opisala kot "Žensko z resnim, čednim obrazom brez trohice grenkobe. Brez ene same besede, kretnje ali gubice na obrazu, ki bi nakazovala samo-odpovedovanje in zaznamovanost od usode... Zdaj mislim, da vem. Ustvarili smo si prototip slovenske matere. Nastajal je v desetletjih in stoletjih, podprt s pomočjo slovenskih literatov in njihovih nič koliko Franck s skodelicami kave vOtojjjDeii ss in ceila j^eih mkah." Bernarda Jeklin vidi v Emiliji Baranja -Slovenki leta simbol.' "Njeno sporočilo je zgodba o pozabljenih vrednotah, mogočno sporočilo za tisočletje, ki prihaja... Prišepetava nam, povnanjenim, zmaterializiranim, polnim zazrtosti v blišč vrtanjih predmetov, statusnih simbolov, informacijskih čudes, vir tnal ni h svetov, političnih makiavelizmov nekje drugje, pravzaprav prav blizu, na dosegu roke, na utripu srca, še neki drug svet, ki smo ga včasih številni kar dobro poznali, zdaj pa je počasi postal zaprašen nezanimiv in pozabljen in ne vemo natanko, kaj naj sploh še z njim. Tisti mali in tihi svet v nas, ki se mu pravi duhovnost... "
Velikanki Silver Cloud in Silver Wind v Sydneyskem pristanišču
/G ¡as S loves'!je/ - Ne zgodi se ravno pogosto, da bi se dve sestri - potniški ladji velikanki srečali v istem pristanišču, toda kadar se je to velik dogodek. V sydneyskem pristanišču Circular Quay se bosta 10. februarja vsidrali luksuzni ladji Silver Cloud in Silver Wind. Tu bosta ostali preko noči, saj bo za njene potnike v Operi predstava Madam Butterfly.
Nočno deskanje
Sydney /Reuters, Sobota/ - Udeleženka tekmovanja v golem nočnem deskanju, ki ga pripravljajo v Sydneyu, se na plaži Bondi odpravlja v vodo. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo več kot 40 moških in žensk, gledalcev pa je bilo okoli 8000.
Skrivnostna podoba
Marree /Reuters, Sobota/- Podoba možaka iz Marreeja, golega avstralskega domorodca,, meri kar štiri kilometre in je, kot je videti na satelitskem posnetku, skrivnostno vklesana v pusto avstralsko pokrajino. Velikanski lik so lani neznanci izpraskali v rdečo prst blizu odmaknjenega kraja Marree, 700 kilometrov severno od Adelaide. Policiji ni uspelo ugotoviti, kdo je to naredil. Nepoklicani ustvarjalci največjega umetniškega dela na svetu hočejo ostati anonimni in obljubljajo, da bodo o nastanku dela razkrili kaj več v prihodnjih tednih, na znameniti prireditvi v Angliji, kjer umetniki rišejo velikanske risbe s kredo.
Ob 8. februarju Slovenskem k uit ur nm prazniku
V	ponedeljek, 8. februarja 1999 bo minilo 150 let od smrti Franceta Prešerna, 3. decembra prihodnje leto bo poteklo 200 let od rojstva. Predlanskim je prešlo 150 let od izida njegovih Poezij...
V	Sloveniji bo več prireditev na različnih ravneh, na strokovni bodo vsaj trije mednarodni simpoziji. Prvi že na začetku februarja v Kranju, kjer je Prešeren preživel zadnja leta življenja. Poseben niz predavanj bo posvečen prevajanju Prešernove poezije, to nalogo je prevzela mestna občina Kranj.
V	Kranju so s pomočjo Pošte Slovenija pripravili tudi priložnostno kuverto s pesnikovo podobo; februarja bodo na vse poštne številke v Kranju udarili spominski žig.
Ne le France Prešeren, največji slovenski pesnik, tudi drugi pesniki in pisatelji so ob kulturnem prazniku omembe vredni. Poleg njih paše mnogi drugi Slovenci in Slovenke, pa naj so bili slikarji, pisatelji in pesniki, politiki, vojskovodje, inovatorji, gospodarstveniki, raziskovalci in še kaj drugega. Naj tokratni kulturni praznik v Glasu Slovenije zaznamujejo prav z največkrat pozabljenimi.
/Večer/- Tu so znameniti tenoristi Anton Dermota, Rudolf Franci, Janez Lipušček, baritonista Robert Primožič in Samo Smerkolj, sopjanistka Nada Vidmar, pianisti Aci Bertoncelj, Janko Ravnik, Vladimir Škerlak. Dubravka Tomšič Srebotnjak, flavtistka Irena Grafenauer, violinist Igor Ozim. dirigenta Bogo Leskovic in Samo Hubad. skladatelj Marij Kogoj, oba Kreka (Uroš in Gregor), Matija Bravničar, Benjamin Ipavec, Primož Ramovš in še veliko drugih uglednih, ki se spoznajo na pet vzporednih črt.
Kako pozabiti na paleto slovenskih slikarjev in kiparjev, na čebelarja Antona Janšo, in na slikarja in bakrorezca Lovra Janšo; na arhitekte Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja, Eda Mihevca, Milana Miheliča, Ivana Vurnika in druge.
Pri sestavljanju lestvic znamenitih Slovencev pozabljamo tudi na Frizta Pregla, edinega rojaka, ki je za dosežke v kemiji dobil Nobelovo nagrado (1923). Pa na Lovrenca Koširja, očeta poštne znamke (poštno znamko je predlagal že leta 1835. pa so Avstrijci toliko mencali, da sojo po njegovem priporočilu natisnili Angleži). Oblikovalec Niko Kralj je med drugim oče znamenitega stola "rex", po Karlu Zoisu, botaniku, se imenujeta dve zvončnici, Edvard Rusijan je prvi Slovenec, ki je poletel z letalom. Božo Skerlj svetovno znani antropolog. Po fiziku Jožefu Štefanu se imenujeta "Štefanov zakon o sevanju toplote" in zavod v Ljubljani.
Ignacij Knoblehar iz Škocijana na Dolenjskem pa seje odpravil v Afriko in potoval po puščavah daleč v notranjost črne Afrike, tam, kjer pred njegovo ni stopila evropska noga. Abuna Soliman seje uveljavil tudi kot. učenjak in ga ne pozna samo misijonski svet.
Malokateremu Slovencu je znano ime Ilije Gregoriča iz Ribnika pri Metliki, kmečkega vojvode med velikim puntom. Op.U.: Spisek bi lahko nadaljevali v nedogled... in ga končali pri vseh tistih Slovencih, ki so pridali svoj kamenček v mozaik slovenske kulture.
SVETOVNA POSEBNOST
Slovenski književniki pišejo roman po Internetu
hup J/home. amis. net/mkc/dan-knjige/
Mladinski kulturni center, Maribor Pisanje romana po Internetu je zamisel Boruta Gombača. Tomaža Brenka in Zdenka Kodriča. Prva - zgodovinska Internetova slika pripada Zdenku Kodriču, nadaljevanje pa tistim pisateljem, ki so jih pritegnili k sodelovanju. Začetek pisanja je bil slovesen, začel seje pod okriljem MKC Maribor, odprli pa so ga na Internetovi strani v ponedeljek, 11, januarja 1999, ob 11. uri, v mariborski trgovski hiši City, Multimedijski center Videotop. Roman bodo končali 3 1. marca 1999, ob 24. uri. Knjiga avtorjev Internetovega romana bo izšla v knjigi. Projekt je podprlo tudi Društvo slovenskih pisateljev. Pisanje romanaje odprto tudi za javnost. Piscem in javnosti bo možen stalen pogled na pisanje Internetovega romana. Roman so pisali/pišejo: Zdenko Kodrič. 11. januar ob 11. uri: Aleš Čar. od 11.1. do 14. L; Andrej Blatnik, od 15. 1. do 19. L; Feri Lainščak, od 20.1. do 24. L; Nina Kokelj, od 25. L, Goran Gluvič, od 30.1. do 3. 2.; Brane Gradišnik, od 3.2. do 5. 2., Marjana Moškrič, od 6. 2. do 9. 2.; Borut Gombač', od 10. 2. do 14. 2., Mih a Mazzini, od 14.2. do 18.2.; Franček Rudolf, od 19. 2. do 23. 2., Robert Felix Titan, od 24. 2. do 26. 2., Orlando Uršič, od 26. 2. do 29. 2., Jože Kos, od 1.3. do 4. 3.: Jani Virk. od 5. 3. do 9. 3.; Lela B. Njatin. od 10. 3. do 13. 3.; Igor Zabel, od 14. 3. do 17. 3., Lidija Gačnik Gombač, od 18. 3. do 21. 3.; Iztok Osojnik, od 22. 3. do 27. 3.. Evald Flisar, od 27. 3. do 3 1. 3.
Abecedarium Andrejke Čufar bo razstavljen februarja v Univerzitetni knjižnici v Mariboru
Marmor/Delo/- Abecedarium je zasnovala ter papirno ročno izdelala Andrejka Čufer. Knjiga je nastala kot plod znanja o nastajanju papirja. Trubarjev Abecedarium je avtorici simbolično ponudil ime, ona pa je skozi likovne podobe prikazala stare in sodobne postopke tiskarstva ter razmišljanja o razvoju knjige oziroma pripoveduje zgodbo o njenem razvoju. Cufarjeva seje tako še enkrat preizkusila kot likovna umetnica. Na sliki desno: iluminirana Inicialka, povzeta po kodeksu 148 iz 15. st., ki ga hrani Škofijski arhiv v Mariboru
Ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku
GLAS SLOVENIJE in STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV predstavila "knjigo" na Internetu
"Spomini na pesnika Petra Košaka'
- ob 5. obletnici smrti
Na Internetu (http://www.glasslovenije.com.au) je doslej objavljenih petdeset strani "knjige", vseh skupaj jih bo okoli dvesto - strani še dograjujemo. Pesnika Petra Košaka se spominjajo Tone_ Kuntner, Ivanka Skof, Stanka Gregorič, Sherrill O'Connor Šraj, Pavle Šraj, Pavla Gruden, Bert Pribac in Mara Mericka (nekateri spomini so povzeti iz Svobodnih razgovorov). Spominom sledi Košakova pesniška zbirka, kije razdeljena po ciklusih. Zbirko je zbrala in uredila Stanka Gregorič. Grafična obdelava na internetu Florjan Auser. Po celotni predstavitvi Košakovih pesmi bo Glas Slovenije pristopil k urejanju in tiskanju prave pesniške zbirke (v knjižni obliki).
GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA izhaja dvakrat mesečno. PUBL ISHER-ZA L OZN IK Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič - TEHNIČNI UREDNIK- TECHNICA L EDITOR Florjan Auser
Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji - founders: Stanka Gregorič, Alfred Breznik, Dušan Lajovic, Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njeni ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za s\>oje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v časopisih in revijah) dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S50.00: polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00 - Sponzorji:od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotograj fija dodatnih S 10.00 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 559 - Round Corner Dural - NSW 2158 Australia- telefon: (02) 98991131 - Fax: (02) 98992981 E-mail: ovenia@zeta.org.au
"liÎ'JW
Novice
Lipicanec zaščiten
Ljubljana /Delo fax/- Vlada RS je sprejela uredbo o geografski označbi Lipicanec, to pomeni, da se ime geografskega porekla Lipicanec zavaruje kot geografska označba za avtohtono plemenito pasmo konjev svetovnega ugleda. ki izvirajo iz območja Lipice. Preprosto rečeno, Slovenija naj bi imela nadzor nad tem, katerim konjem se lahko reče lipicanec.
Z Avstrijo uradno o lipicancih februarja
Ljubljana, Dunaj /Delofax/ -Predstavniki Slovenije in Avstrije se bodo februarja srečali na sestanku, na katerem bodo govorili o vodenju rej ski h knjig za lipicance, saj so v Sloveniji izvedeli, da se o tem pogovarjata Avstrija in Italija le z drugimi članicami Evropske unije, ne pa tudi s Slovenijo.
Poziv k ustanovitvi Istrske pokrajine
Koper /Df.lofax/ - Svet Obalne sindikalne organizacije je 29. januarja letos pozval občinske svete Izole, Pirana in mestne občine Koper da pospešijo aktivnosti, ki vodijo k ustanovitvi Istrske pokrajine in k boljšem povezovanju teh občin, saj je slovenska Istra (Obala) geografsko, politično in kulturno-zgodovinsko zaokroženo območje.
Vojsko na slovensko mejo
Gorica /Delo/ - Italijanski severozahod je zaskrbljen nad ilegalnimi priseljenci. Da bi ustavil njihovo prehajanje meje,je tržaški župan Ricardo Illy zahteval celo vrnitev vojske na slovensko mejo, ker daje policija neučinkovita. Na ministrstvu za notranje zadeve RSIovenije so povedali, da je bilo lani zaradi nedovoljenega prehoda slovenske državne meje s sosednjimi državami obravnavanih 13.740 tujcev, v letu 1997 pa 7176. Največje bilo prijetih na meji s Hrvaško in sicer 4921, na meji z Madžarsko 4014, na meji z Italijo 3407 in z Avstrijo 715. Največ tujcev je namenjenih v Italijo. Med ilegalci prevladujejo državljani ZRJ. Romuni. Turki in Makedonci.
Predsednik RS Milan Kučan častni govornik v Svetu Evrope
Strasbourg /Df.lofax/- Na skup-ščini Sveta Evrope, kjer se je zbralo 40 držav, je bil častni govornik predsednik Milan Kučan. Govoril je o Sloveniji in o razmerah na Balkanu, zlasti o krizi na Kosovu.
Potrjen program Waldorfske gimnazije -poudarek na slovenščini, razvijati pa tudi državno zavest in ponos Ljubljana /Delofax/ - Waldor-fsko gimnazijo bodo v Sloveniji začeli izvajati letos septembra (devet let). Poudarek bo na umetniških področjih in praktičnih dejavnostih. Program bo omogočal maturo iz petih predmetov: slovenščine, matematike, dveh tujih jezikov in zgodovine. Še zadnji preizkus je prestal učni načrt za državljansko vzgojo in etiko, ki seje bodo učenci učili v 7. in 8. razredu devetletne šole. Člani strokovnega sveta so predmetni komisiji predlagali, naj vanj vnese poudarke na slovenščini, kot temeljnemu elementu slovenskega naroda, gospodarstvu, kije pomembno za obstoj in razvoj naroda, ter državnim simbolom v smislu državne zavesti in ponosa.
Mariborski TAM prodan
Maribor /Delo, Novi glas, Večer/-Nekdanji orjak socialističnega gospodarstva v Sloveniji, tovarna avtomobilov TAM, je prešel v last tujega kapitala. Tovarno, v kateri je bilo v obdobju največjega razcveta zaposlenih celo okrog 7 tisoč delavcev, je kupilo podjetje MTI Evropa. Leto je last podjetja M .Tam International iz Kalifornije v ZDA, katerega večinski lastnik je poslovnež indijskega rodu John Eapen, solastniki pa tudi nekateri slovenski državljani. Novi lastnik je obljubil, da bo v naslednjih petih letih vložil 70 milijonov dolarjev. Že z letošnjo prodajo gospodarskih vozil, avtobusov, traktorjev in nadomestnih delov načrtujejo prihodek 99 milijonov dolarjev. Novi ameriški lastnik naj bi do leta 2004 dajal delo 6.549 zaposlenim.
Maistrov kip marca
Ljubljana /Delofax/- Rojstni dan generala Rudolfa Maistra je konec marca, takrat pa naj bi v Ljubljani na presečišču treh osi: Masarykov bulevar, avtobusna postaja in iztek Kolodvorske, na robu parka OF, postavili 3,6 metrski kip generala Maistra, ki bi stal na dva metra visokem podstavku.
Pliva le kupila Le k o ve delnice?
Zagreb /Dei.ofax/ - Hrvaški dnevnik Jutarnji listje poročal, da tisti, ki so blizu Plive. ne izključujejo možnost, daje zagrebška Pliva kupila delnice slovenskega Leka. O tem so ¡že poročala slovenska občila, Pliva pa je vest odločno zanikala.
Zimska šola slovenskega jezika
Ljubljana /Df.lofax/ - 1. februarja se je na filozofski fakulteti začela peta Zimska šola slovenskega jezika.
Seminar za učitelje slovenskega jezika iz Argentine in Avstralije
Ljubljana /STA/ - Slovenska tiskovna agencija je poročala, da seje v Radovljici in Ljubljani od 9. januarja letos odvijal seminar za učitelje slovenskega jezika in kulture iz Argentine in Avstralije, ki sta ga priredila in financirala Urad za Slovence po svetu in Ministrstvo za šolstvo in šport. Iz Avstralije je bil na seminarju samo en udeleženec.
Od julija davek na dodatno vrednost
Ljubljana /Primorske novice/ -Po več kot dve leti trajajočem postopku v parlamentu je Državni zbor sprejel zakon o davku na dodatno vrednost (DDV) in zakon o trošarinah. DDV naj bi 1. julija 1999 nadomestil sedanji prometni davek, zmanjašl obseg sive ekonomije in povečal proračunske prihodke.
Zaščita šunke in gibanice
Murska Sobota /Df.lofax/ - Med prvimi nalogami pred dnevi ustanovljenega društva proizvajalcev prekmurskih dobrot bo zaščita geografskega porekla in blagovne znamke za domačo prekmursko šunko. Društvo bo v tem mesecu začelo tudi postopke za zaščito geografskega porekla in blagovne znamke za prekmursko gibanico. Ideja o zaščiti šunke seje utrdila v glavi mesarskega mojstra Janeza Kodile in sina Janka iz Markišavcev. Že lani je posebna komisija ocenila petnajst prekmurskih šunk in tako dobila skupne lastnosti, ki veljajo za prekmursko šunko.
31. januarja polna luna!
/Delofax/ - Nič posebnega, boste rekli?! Toda to je januarja letos že druga - kaj takega pa se zgodi res zelo redko. Še redkeje se to ponovi v istem letu, in prav letošnjega marca bo polna luna spet svetila kar dvakrat. Prihodnjič bo modra luna, kot ji pravijo v nekaterih deželah, v dveh mesecih dvakrat na nebu šele leta 2018.
Koliko Slovencev je oškodoval Rieger?
Ljubljana, Dunaj/Delo/- Lanski stečaj avstrijske banke Rieger je močno prizadel tudi več zelo znanih Slovencev, med njimi nekdanjega smučarskega šampi-onaBojana Križaja, kije razglasil zlom banke za "največjo katastrofo mojega življenja". Bojan in soproga Barbara naj bi v stečaju banke kot varčevalca izgubila 13,8 milijona šilingov.
Zvišanje pokojnin
Ljubljana /Večer/ - S 1. januarjem letos so se pokojnine zvišale za 4,1 odstotka. Tako znaša januarska najnižja pokojnina 54.444 SIT, kar je tudi kmečka borčevska pokojnina.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (2. februarja 1999)
Država (enota)	tolarjev
EMU (1 EUR)	188.8516
Avstrija (1 ATS)	13,7244
Francija (1 FRF)	28.7902
Italija (100ITL)	9,7534
Nemčija (l DEM)	96,5583
Avstralija (1 AUD)	105,3213
Hrvaška (1HRK)	25,6202
Japonska (1JPY)	1,4401
Kanada (1 CAD)	110.0919
Švica (1CHF)	117,4451
V. Britanija (1GBP)	272.8676
ZDA (1 USD)	166.1110
Likovna kolonija za slovenske umetnike po svetu
Maribor /Slovenska izseljenska matica/- SIM v okviru Srečanja v moji deželi 1999 tudi letos organizira likovno kolonijo za slovenske likovne umetnike po svetu. Kolonija, ki bo potekala pod mentorstvom prof. dr. Anke Krašne iz Pedagoške fakultete v Mariboru, bo trajala od 23. junija do 2. julija 1999 v Mariboru. Soorganizator kolonije je Mariborska sekcija SIM. V kolonijo bo sprejetih sedem slikarjev (prednost imajo tisti, ki sodelujejo prvič). SIM bo poskrbela za bivanje in slikarski material. Stroške potovanja do Maribora krijejo udeleženci sami. Prijavnico pošljite do 15. aprila 1999 na naslov SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija; faks: 61-125 16 73; E-mail:sim@siol.net. Prijavi priložite najmanj dve fotografiji ali diapozitiva (slide) vaših del ter kratko biografijo.
Novi obrambni minister dr. Franci Demšar
Ljubljana /Delo/ -Dr. Franci Demšar je član Slovenske ljudske stranke (SLS), dosedanji državni sekretar na ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Dvajsettišočkrat srečno
Ljubljana /Jan,i/- Franc Kikelj iz ljubljanskih Most iz voščilnic, mnoge imajo umetniško vrednost, ustvaril zbirko, kakršne v Sloveniji najbrž ni in ima velik kulturni pomen. Zdaj jih je prikazal v razstavni dvorani Knjižnice Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Je Slovenija obrnila hrbet zaselkom ob Dragonji?
Sečovlje /Delo fax/ - Je meja med Hrvaško in Slovenijo na njenem najbolj spornem delu res že v večji meri dogovorjena? To trdijo prebivalci treh spornih zaselkov na južni strani Dragonje, ki so poslali slovenskemu zunanjemu ministrstvu pismo s podpisi devetih gospodinjstev, s katerim vztrajajo, da bi bili radi sestavni del piranske občine.
Znani slovenski glasben i ki umirajo...
Ljubljana /Delo/ - Odšel je Hubert Bergant star 65 let. Umrl je v šenpetrski bolnišnici. Bil je vodilni slovenski organist in pianist, pedagog in umetnostni zgodovinar.
Ciril Cvetko, star 79 let; rojen v Vučji vasi pri Ljutomeru;dirigent, glasbeni pedagog, skladatelj, publicist.
SSK pripravlja taborjenje mladih
Ljubljana /SSK/ - Svetovni slovenski kongres pripravlja v soorganizaciji z ekološkim društvom in s taborniki od 27. junija do 4. julija 1999 v Šentjurju pri Celju taborjenje mladih. Prijav-n i na znaša 1500 SIT, prijave pa zbirajo do konca marca 1999. Tabor je namenjen mladim Slovencem po svetu v starosti od 13 do 17 let. Program bo razdeljen v več smeri: kulturno, ekološko, zgodovinsko in športno. Mladi se bodo pobliže seznanili z življenjem in delom skladateljev Ipavcev in A.M. Slomška. Na področju zgodovinske in arheološke dejavnosti bo predstavljen grad Rifnik in poznoantična naselbina na Rifniku, ki spada med najbogatejša najdbišča te vrste v Evropi. Seznanili se bodo z vlogo celjskih grofov in z borcem za severno mejo Franjem Malgajem.
Hrvaški oddajniki zasenčili TV Koper
Koper /Delo/- HTV je vključila močan oddajnik le dobrih sto metrov od mejnega prehoda s Slovenijo, tako da v nekaterih slovenskih krajih (Korte nad Izolo, Sv. Peter, Dragonja, okolica Sečovelj) ne morejo gledati TV programa Koper/Capodistria.
Slovenski muzeji v letu 1999
-	Aprila bodo v Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja v Ljubljani prvič javno predstavili sakralne predmete
-	V celjskem Pokrajinskem muzeju bodo v začetku aprila odprli razstavo Grofje celjski; v devetih dvoranah bo na ogled - v zadnjem času tako priljubljena -slovenska aristokracija
-	Dolenjski muzej Novo mesto se bo marca spomnil na 100. letnico rojstva Božidarja Jakca (razstava bo v Jakčevem domu)
-	Še precej dolgo pa bo obiskovalce Dolenjskega muzeja letos navduševala razstava o Leonu Štuklju
-	Tanja Tomašič pripravlja razstavo Igrače na Slovenskem, na ogled bo junija in skoraj do konca leta
-	Razstavo Kronos proti Kaosu pripravljajo Metka Simončič, Blaž Vurnik in Novi kolektivizem; z njo bodo skušali predstaviti ohranjanje zgodovinskega spomina in kulturne dediščine
-	V zadnjih treh desetletjih je bilo v Sloveniji odkritih in raziskanih več pomembnih zgodnjesred-njeveških najdišč; Narodni muzej Slovenije želi predstaviti širši javnosti tedanje prebivalce s sodobno muzejsko razstavo, odprli jo bodo sredi leta; prikazali bodo vsa ljudstva, ki so prebivala na današnjem slovenskem ozem-1 ju med 5. in 10. stoletjem; razstavo bosta spremljala obsežen razstavni katalog in vodnik po zgodnjesrednjeveški Sloveniji
-	V loškem muzeju bodo julija in avgusta predstavili dela mladega Groharja
-	Prirodoslovni muzej Slovenije bo v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavil makedonske minerale (septembra), morda pa bodo v park pred muzej postavili tudi presenečenje (dinozavra?)
-	Že zdaj napovedujejo razstavo ob 1000-letnici prve omembe Gorice (leta 2001), ki bo v Pokrajinskem muzeju Nova Gorica, in otvoritev nove stalne zbirke, ki naj bi jo v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru predstavili leta 2000
-	Razglasitev muzeja Evrope poteka vsako leto v drugi državi, letos bo ta čast pripadla Sloveniji. Muzej Evrope bodo 15. maja razglasili v Ljubljani (letošnji slovenski nominiranec je Pokrajinski muzej Murska Sobota).
Novice
Zakon o Slovencih brez slovenskega državljanstva
Ljubljana /Svetovni slovenski kongres/- SSK je pred nedavnim na tiskovni konferenci predstavil predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Po svetu naj bi bilo razpršenih več kot 360 000 pripadnikov slovenskega naroda brez slovenskega državljanstva. Večina teh Slovencev je nezadovoljnih zaradi, po njihovem mnenju, premajhnih pozornosti, ki jim jo izkazuje Slovenija in še zlasti zaradi dejstva, dajih država obravnava kot tujce. Slovenci brez slovenskega državljanstva upravičeno pričakujejo nekatere pravice in prednosti, ki naj bi jih bili deležni v primerjavi z ostalimi tujimi državljani.
Slovenska konferenca SSK je bila že leta 1995 pobudnica sprejetja in predlagateljica osnutka predloga zakona o posebnem statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Po zaslugi skupine poslancev bo predlog zakona končno obravnaval Državni zbor. Predlog zakona lahko najdete na internetovem Stičišču avstralskih Slovencev (http//vvww.glasslovenije.com.au).
Svetovno prvenstvo v jadranju - Melbourne
/Glas Slovenije/ - V Melbourneu je bilo januarja svetovno prvenstvo v jadranju ženskih in moških skupin. Po dvanajstih regatah v skupini 470 sta se 27 letni Mitja Margon in 28 letni Tomaž Čopi iz Slovenije uvrstila na odlično četrto mesto, saj je bila konkurenca izredno močna. Tekniovalčo je kar 94 posadk iz tridesetih držav. Mirja Margon nam je povedal, da se oba že dve leti posvečata jadranju profesionalno zaposlena pa sta na Ministrstvu za finance v Ljubljani, sicer pa je Mitja doma iz Kopra, Tomaž pa iz Portoroža. Vsa tekmovanja in druge rezervacije in dogovore organizirata sama, saj nimata trenerja. Mitja in Tomaž bosta
tekmovala v Avstraliji zopet septembra letos na predolimpijski regati-to bodo pravzaprav priprave na olimpijske igre. Slovenski par se je že na olimpijskih igrali v Atlanti uvrstil na 14. mesto, lani pa sta bila na svetovnem in evropskem prvenstvu druga. Na prvenstvu v Melbourneu je tekmovalo še nekaj drugih slovenskih jadralcev in jadralk.
Tenis
Metka Sparavec trenira v Canberri, v Sydney u plavala na tekmi svetovnega pokala
Canberra, Sydney/Glas Slovenije/ - Devetnajst letna Metka Šparavec že od začetka decembra trenira v Canberri pri ruskem strokovnjaku Genadiju Toreckiju. Tam bo ostala do svetovnega prvenstva v Hong-kongu apTila 1999. V petek 15. januarja je tekmovala na syd-neyskem olimpijskem bazenu v Homebushu in osvojila drugo mesto na 50 m hrbtno in sedmo na 50 m prosto, potem pa se je vrnila v Canberra, kjer bo vadila z Američanko Jenny Thompson
Melbourne /Glas Slovenije/-Tina Križan na Australian Openu ni dosegla posebnih uspehov, zato pa se je s Čehinjo Hrdličkovo uvrstila v osmino finala dvojic v Hobartu. Na Australian Openu se tudi Iztok Božič in Borut Urh nista uvrstila v nadaljnja tekmovanja. Zato paje bila pri mladinkah dosti bolj uspešna Tina Hergold, ki se je uvrstila v polfinale.
Katarina Srebotnik uspešna v ZDA
Miami - Katarina je ta čas 249. na svetovni lestvici in seje v začetku leta raje odločila za tekmovanja na Floridi kot v Avstraliji. Uspešno je zaigrala na turnirju (S 10.000).
""/.T/5 99'"
News
STA
Slovenia Officially becomes an Associate EU Member
Ljubljana, 1.February (STA) -Slovenia is from the 1. February 1999 officially an associate member of ihe EU. Less important than ifil occurred at an earlier date, implementation of the accord will still have manifold consequences for the movement of labour force, the right to establish companies, for services and payments, for the movement of capital, competition as well as for economic and financial cooperation. A newcomer to the group of associate EU members, Slovenia has already entered negotiations on full EU membership and set the year 2002 as a likely date when it will be prepared for joining the 15-na-tion bloc.
Accord implementation will be supervised by the association council. which is in charge of taking binding decisions. Its founding meeting at the level of ministers is scheduled for 23 February. The association council will be helped by the association board, whose first meeting at the level of top officials will be held on 25 March in Ljubljana.
Slovenia Ranks 26th on the HDI
Ljubljana - Slovenia ranks 26th 011 the United Nations Human Development Index (HDI). In 1995 Slovenia ranked 36th, but it moved upwards due to a higher literacy rate, higher GDP per capita and longer life expectancy.
Media in Slovenia
Ljubljana - The average Slovene last year spent ten minutes less per day watching television than in 1997; on the other hand the average time spent for reading newspapers rose by 25 percent over 1997, according to a poll, conducted by the Mediana Media Research Institute. 3.9 percent of the population read monthly magazines and papers. The most read is the tabloid Slovenske novice, followed by Delo. Vecer. Dnevnik and Ekipa. Nearly 16 percent of Slovenes have access to the Internet, showed the poll. Those who use the Internet tend to watch TV less than other people.
Maximum Prison Sentence 30 Years
Ljubljana - The maximum prison sentence in Slovenia will be 30 years. So far- the maximum imprisonment has been 20 years.
Procedure to Establish Three-Year Permanent Residence in Slovenia
Slovene State and Church Officials Attend Ceremony in Aachen Cathedral
Aachen. 31 January (STA) - Slovene President Milan Kucan, Foreign Minister Boris Frlec and Slovene Metropolitan and Archbishop of Ljubljana Franc Rode attended Sunday as honorary members the founding assembly of the consultative body of the European Foundation for the Aachen Cathedral. The cathedral will celebrate its 1200th anniversary of consecration next year. The Foundation was set up in 1995 to consolidate the cathedral's meaning as the symbol of European cultural unity. Together with the Charlemagne Association, founded in 1847, the Foundation aims at renovating the church. The sponsors of the Foundation are German Chancellor Helmut Kohl and Bishop of Aachen Heinrich
Mussinghoff, who offered a Pontifical Mass at the beginning of the ceremony together with the archbishop of Santiago de Compostelle. Apart from President Kucan, five other presidents of European countries attended the ceremony - Germany's Roman Herzog, Hungary's Arpad Goenz, Rumania's Emil Constantinescu, Macedonia's Kiro Gligorov and Bulgaria's Petar Stoianov. Additional 70 honorary members of the Foundation have participated.
The beginnings of the Aachen Cathedral go back to the year 786, when Charlemagne ordered construction of a large chapel, which was at the time the biggest cathedral north of the Alps. Between the years 936 and 153130 German emperors were crowned in it. In 1978, UNESCO listed it as a piece of UNESCO-protected cultural property. The Aachen Cathedral, developing from the church of Charles the Great, has been under renovation for several years. Works are expected to wind up in 2000. Charles the Great is buried in the chapel from which the cathedral developed in the course of time.
The decree to protect Lipicaners
Lipica - The decree aims to protect the name of the geographic origin of the Lipica horse (Slo. Lipicanec) in accordance with the agreement on trade aspects of intellectual property, which is binding for all WTO members, including the EU and its member states. The measure was taken under this agreement because the latter defines the geographic name as an individual legal term as well as a legal term broader than is the category of the trade description as stipulated in the Slovene law on industrial property. While the decree applies only to Slovenia, notification at the WTO will make the protection of the trade description effective internationally. Any disputes over the trade description will thus be settled by WTO rules. A fact is that there is no regulation in place in the EU defining the agent responsible for keeping the stud books and their responsibilities, State Secretary But added. He stressed talks on the issue "Lipicaners" between Slovenia and Austria are to commence in February and the government is prepared to consult civil society organisations in the process.
Ljubljana - The procedure to establish three-year permanent residence of EU citizens on the territory of the Republic of Slovenia was published in the Official Gazette. Issued by the interior minister, the procedure will be used to establish whether an applicant has lived in Slovenia for a period of three years, that is whether s/he meets a condition of three-year permanent residence. The requirement is stipulated in the Spanish initiative, that is Annex XIII to the Europe Accord, which is effective froml February 1999. By adopting Annex XIII. Slovenia obliged itself to ensure EU citizens who have permanently resided in Slovenia for three years the right to purchase real estate in the country. This would only be implemented when the Europe Accord takes effect but a prerequisite would be reciprocity. In effect, Slovenia has opened up its real estate market, but only for those who have resided here for three years. All other EU citizens will be guaranteed the same right after the
Europe Accord is effective for four years. In that case EU citizens will be granted the right to purchase immovables here on the non-discriminatory and reciprocal bases. The National Assembly is currently debating ways of establishing reciprocity.
The procedure, published last Friday, determines the condition of three-year permanent residence is met when a foreigner, that is a EU citizen has lived in Slovenia three years running. A period during which a EU citizen resided in Slovenia to perform his job (military service, police, customs officer, financial service or any similar civil servants position) can not be added to the time of permanent residence. This applies also to his/her family members.
More Passengers
with Adria Airways
Ljubljana - Slovene airliner Adria Airways carried 693,000 passengers last year, a ten percent increase over 1997. 9940 flights with 460,000 passengers were made on regu\ar lines, and 2720 flights with 233.000 passengers in charter routes. Cargo transport was down one percent y/y to 3705 tons. Adria last year modernised its fleet so its three Airbus A320 and three Canadair regional Jet one airplanes make up one of the youngest, cost-effective and environment-friendly fleets in Europe. For several years now Adria Airways has cooperated with its strategic partner Lufthansa on flights to Munich and Frankfurt, and the partnership is to be extended shortly on flights to Skopje, Ohrid and Tirana to make all the above destinations included in Lufthansa's worldwide reserve system. This spring, Adria Airways will open the line Ljubljana - Dublin - Ljubljana. Flights will be made 011 weekly basis,each Saturday from 24 April to 9 October,. while from 31 March on Adria will also fly to Manchester.
7 val - Primorske novice
Izidi referenduma TET 3 za izgradnjo zasavske termoelektrarne, rezultat referendumaje jasno pokazal, da so za gradnjo samo prebivalci trboveljske in hrastniške občine, so znova potrdili, daje v Sloveniji s solidarnostjo konec. Torej se velika večina Slovencev preprosto požvižga na usodo trboveljskih in hrastniških rudarjev in jim je čisto vseeno ali bodo imeli delovna mesta ali ne, malo jih pa briga tudi razvoj v Zasavju. Bili so enostavno proti temu, da bi država podprla gradnjo termoelektrarne.
Mag
Danilo Slivnik razmišlja kdo naj bi bil za novo afero Holmec. Gre za obtožbo proti osamosvojitvenikom v desetdnevni vojni v Sloveniji, ko naj bi na Holmcu pri napadu na stražnico ustrelili dva zajeta vojaka JLA. Slivnik piše, da ni nobenega dvoma, da sledovi vodijo na ministrstvo za notranje zadeve. Mirko Bandelj, minister, se poskuša od vsega ograditi, vendar za to še ni podal dovolj dokazov. Drugače pa ni dvoma, da sta lahko za gonjo le dva motiva: nadaljnji politični obračun z osamosvojitvenih Demosovega porekla in mednarodna kompromitacija Slovenije. V prvem primeru bi bil lahko naročnik akcije doma, v drugem primeru pa bi lahko naloga prišla iz Beograda. V tem primeru bi moralo notranje ministrstvo preveriti kadre, ki so se tam šolali.
NOVA KNJIGA
Na naslovu Nove revije d.o.o. Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana, p.p. 170, lahko po ceni 14.700 SIT naročite knjigo Temna stran meseca - kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji. Knjiga obsega 850 strani od tega 460 strani fotografij in dokumentov. V njej skupina zgodovinarjev, pisateljev in publicistov analizira temno stran slovenskega povojnega obdobja: poboje, politične procese, represije, strah in pogum, politično indokrinacijo in drugo.V knjigi so zbrani mnogi še neobjavljeni dokumenti in fotografije o povojnih pobojih in vračanju slovenskih domobrancev in civilistov, o delovanju OZNE in UDBE, o zaporih in koncentracijskih taboriščih, o zaplembah premoženja, o oblastnem delovanju Partije in volitvah, o ideološki indokrinaciji v šolstvu, o pritiskih na Cerkev in zapiranju duhovnikov, o emigraciji, o cenzurah in prepovedih, o posegih v kulturo in znanost.
Po svetu
BUENOS AIRES
/Mirko Vasle/- "Pesem nam bodi življenje in življenje ena sama pesem!" S tem geslom razvijajo svojo turnejo po Evropi solopevci iz Argentine: Cvetka Kopač, Ani Rode, Matija, Luka ter Matej Debevec, organist ivan Vomberger ter Argentinci Silvia Bunge, Armando Noguera in Gustavo Andres. Najprej so nastopili v Parizu, v cerkvi sv. Vincencija Pavelskega. V Parizu je pevce sprejelo Društvo Slovencev. Ta skupina mladih pevcev seje zbrala v Argentini leta 1991 z namenom, da popestri predpraznično pričakovanje Božiča in Velike noči. Tovrstne koncerte izvajajo v cerkvah po vsej Argentini. Skupina bo prirejala koncerte sakralne glasbe svetovnih klasikov in slovenskih cerkvenih napevov po. različnih krajih Slovenije in med zamejskimi Slovenci.
NEW YORK -
/Jana/ - V slovenski cerkvi sv. Cirila v New Yorku sta se poročila devetinpetdesetletni slovenski igralec in režiser Boris Cavazza (op.u.: v Avstraliji je gostoval februarja lani) in petindvajsetletna Oriana Girotto. Zakonca sta se spoznala poleti 1998 na prireditvi ob otvoritvi novih prostorov Unicefa v Ljubljani, ki jo je vodila Oriana, sicer rojena v Italiji.

AHMADABAD -INDIJA
/Delofax/- Marija Sreš, slovenska misijonarka in pisateljicaje dobila drugo nagrado Gudžeratske književne akademije za svojo knjigo novel Tam, kjer kesude cveto že pred tremi leti. S tem je postala prva tujka, kije v tej deželi prejela literarno priznanje. Njena druga knjiga Kavi ta Sathe Samvad (Pogovori s Kavito) pa je izšla leta 1997. Marija že četrt stoletja živi v enem najrevnejših podeželskih predelov indijske države Gudže-rat, kjer je diplomirala izgudžerat-skega jezika in književnosti. Rojena je leta 1943 v Sloveniji, v Bratoncih.Knjiga novel Marije Sreš je v slovenščini izšla prav ob petdesetletnici deklaracije OZN o človeških pravicah.
Filatelija
Prve letošnje znamke: dr. France Prešeren - 150. obletnica smrti; naš najpomembnejši pesnik, končal študij prava na Dunaju leta 1828, od leta 1846 v Kranju deloval kot samostojen odvetnik; ustvarjalni vrh dosegel po letu 1830, leta 1848 izdal Poezije
Peter Kozler - 175. obletnica rojstva; prvi pripravil Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin; poudarjal je slovenskost Istre, kupil je Cekinov grad v Ljubljani in odprl takrat največjo pivovarno na Kranjskem.
dr. Božidar Lavrič -100. obletnica rojstva; po II. svet. vojni postal prvi redni profesor kirurgije na medicinski fakulteti, do 1949 bil dekan, leta 1957 postal rektor ljublj. univerze
Rudolf Maister - 125. obletnica rojstva; general in pesnik, bil predsednik Naronega sveta za Koroško in poveljnik policijskih čet; 1. novembra 191 8 je Narodni svet prevzel oblast v Mariboru in na slovenskem Štajerskem, vojaško oblast pa je prevzel novoime-novani general Maister, najpo-membnješa osebnost v uspešnih bojih za slovenski Maribor in severno mejo na Štajerskem
Škoromati, pustne šeme - dve znamki brkinskih škoromatov, ki jih je natisnila Pošta Slovenije v niminalni vrednosti po 20 in 80 tolarjev; prejšnja leta so izšle znamke kjer so upodobljeni ko-ranti, laufarji in borovo gostuvanje, letos pa torej škoromati (na sliki spodaj)
NEW YORK
/Jana/- Kdo je temnolasa in modrooka lepotica, ki se že nekaj mesecv pojavlja na straneh svetovnega tiska, zdaj pa tudi uradno potrjeno, v objemu ameriškega magnata Donalda Trumpa. nedvomno enega najbogatejših Američanov. To je osemindvajsetletna Me-lanija Knaus, manekenka, ki se je iz domače Sevnice že pri štirinajstih letih preselila-v Ljubljano. Tuje končala srednjo šolo za industrijsko oblikovanje in vpisala študij arhitekture. Kmalu pa je odšla v Milano in tam delala za agencijo Ricardo Guy. Med njene velike uspehe sodi zmaga na lepotnem tekmovanju v Rimu. Kariera jo je vodila v Pariz, zadnji dve leti pa živi in dela v New Yorku. Njeni starši pa ponovno živijo v Sevnici, kamor Melanija prihaja na obisk vsaj štirikrat na leto.
neznani obra
Ivan Kobal - avtor knjige 'Snowy - zibelka nove Avstralije izšla bo v kratkem v angleščini
Ivan Kobal je bil rojen na Planini pri Ajdovščini in ima za sabo zgodbo, takšno kot večina beguncev ali izseljencev: življenje po begunskih taboriščih, trdno življenje v tujini brez znanjajezika in med tujimi ljudmi.
V Avstralijo je prišel leta 1950, star 22 let. Bil je eden tistih priseljencev, ki so podpisali dvoletno pogodbo, da bodo delali vsako delo, kjerkoli jim bodo to ukazali. Zanj je bila prva zaposlitev v livarni železa, nato v tovarni bodeče žice. Ko sije lahko poiskal drugo delo sam, je najprej delal kot gradbeni težak, nato pa je izvedel za možnost boljšesa zaslužka v Snežnih gorah pri načrtu SNOWY MOUNTAINS HYDRO-ELECTRIC SCHEME. To je bila gradnja ogromne mreže hidrocentral oziroma vodovodnih napeljav, jezov in prekopov, ki je trajala od leta 1949 do 1974. Na splošno je znana trditev, da je projekt Snowy zibelka multikulturne Avstralije, saj seje tam zbrala pisana delovna množica ljudi, priseljencev iz vsega sveta.
O življenju v Snežnih gorah je naš sydneyski rojak Ivan Kobal že napisal dve knjigi, zdaj pa je pred izidom njegova tretja v angleščini THE SNOWY - CRADLE OF A NEW AUSTRALIA.
Pogovarjala se je Stanka Gregorič
Urednica Glasa Slovenije pozorno posluša Kobalov opis projekta Snežnih gora in doživljajev delavcev Foto: Florjan Auser
O prvih dveh knjigah je Ivan Kobal povedal sledeče.
I.K.: Prva knjisa. MEN WHO BUILT THE SNOWY , je bila natisnjena leta 1982 v primitivnih tiskarskih razmerah -lahko rečem amatersko. Tiskala jo je revija SCOPP (Saturday Centre of Prose and Poetry), predhodnica multikulturnih javnih aktivnosti v Avstraliji, ki je zbirala in tiskala članke v katerem koli jeziku. Za drugo izdajo sem poskrbel sam v moderni tiskarni dve leti pozneje. Natisnili so mi 2200 izvodov v lepši obliki. Tako kot prvaje tudi ta izdaja kaj hitro pošla.
Kmalu potem sem začel pripravljati novo knjigo v slovenščini z naslovom MOŽJE S SNOWY J A. Prevedel sem in preuredil MEN WHO BUILT THE SNOWY in napisal štiri dodatna poglavja. Nato sem poslal rokopis Goriški Mohorjevi družbi, ki je knjigo tiskala leta 1993 v nakladi 1500 izvodov in jo razposlala svojim članom po svetu skupaj s koledarjem 1994.
Glas Slovenije: Letos bodo Snowy Mountains - Hydro Electric Authority proslavili 50-letnico. Povejte nam nekaj več o tem projektu.
I.K.: Že beseda petdesetletnica mnogo pomeni tistim, ki jo praznujejo. V slučaju petdesetletnice načrta Snežnih gora pa gre za praznovanje tisočev, zdaj že povečini upokojenih pionirjev, ki so delali in preživeli zgodnja leta svoje naselitve v Avstraliji, na tem ogromnem projektu. Projekt primerjajo z
največjimi inženirskimi čudesi na svetu. Na površini 3200 kvadratnih kilometrov je najti sedem hidrocentral, 80 km vodovodnih napeljav, 145 km predorov, 16 velikih jezov. Največji jez drži devetkrat toliko vode, kolikor jo ima sydneyski zaliv. Lake Eucumbene, tako so imenovali to največje umetno jezero Snežnih gora, je pravi regulator vodnih potreb celega načrta, ker sprejema ali oddaja ogromne količine vode skozi 22 km dolg in 6 m širok predor, kakor pač zahtevajo potrebe vode v centralah ali namakanja zemlje v dolinah Murray in Murrumbidgee. Načrt Snežnih gora je odprl tudi pot turistom in smučarjem s tem, daje zgradil tam kjer ni bilo prej niti steze, celo mrežo cest, ob katerih so nastale nove naselbine in smučarski centri. Sinovi in hčere pionirjev se zdaj udobno vozijo na smučanje pozimi, poleti pa na počitnice v gore, v prelepo naravo.
Glas Slovenije: Koliko mož in žena je v 25 letih delalo na projektu Snowy Mountains?
I.K.: Skoraj nemogoče bi bilo natančno ugotoviti koliko ljudi je "nastopilo na odru" načrta Snežnih gora. Poleg uradno zaposlenih pri SMA (Snowy Mountains Authority) in pri številnih velikih in majhnih podjetjih, so bili tudi taki moški in ženske, ki niso nikomur povedali ne kdo so, ne po kaj so prišli. Teh seveda ni bilo prav dosti. Uradno registriranih delavcev do leta 1974 je bilo približno 80 tisoč, s povprečno dobo zaposlitve dveh in pol let. Temu številu je se-
veda treba dodati še uslužbence vzdrževanja projekta od leta 1974 naprej, tako. da se zdaj upravičeno govori o 100.000 osebah. Žensk je bilo malo in te so bile največ zaposlene na uradih v glavnih centrih.
Glas Slovenije: Kaj opisujete v tretji knjigi?
I.K.: V tretji knjigi. THE SNOWY - CRADLE OF A NEW AUSTRALIA, je vključena ne samo pripoved iz prejšnjih dveh, kjer opisujem vsakdanje življenje, čustva in sanje mladih mož s Snowyja, ampak tudi še bolj važno, zgodovinsko dokumentirano stran celotne vloge načrta Snežnih gora, na katerem se je odigralo prvo dejanje preobrazbe slare, konzervativne Avstralije, v novo, multikulturno in slikovito mlado državo.
Poudarek knjige je seveda na vlogi, ki smo jo odigrali slovenski priseljenci s trudom in pridnostjo in ne brez krvavih žrtev. Kar trije Slovenci so v svoji najboljši dobi izgubili življenje na tem projektu, med njimi petindvajsetletni Bogomir Mori, po domače Miro, katerega smrt je opisana v poglavju Flowers in the Frost. Res bi bilo škoda, če bi ta naša zgodovina v Avstraliji ostala nepoznana.
Glas Slovenije: Kdaj bo torej izšla tretja knjiga v angleščini in kdo vam je finančno pomagal?
I.K.: Ta knjiga se že dolgo pripravlja, a zdaj lahko rečem, da"]e skoraj vse urejeno za tisk in bo v nekaj tednih šla v tiskarno. Vsekakor knjigo obljubljam za maj ali junij letos.
Finančno mi pomaga to, da so nekateri naročili večje število knjig in jih že plačali. Med temi sta na prvem mestu Slovenska izseljenska matica in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Glas Slovenije: V letih, ko ste bili zaposleni na tem avstralskem hidroenergetskem projektu so vas zapisovali kot Jugoslovane, ali bo ob 50. letnici visela v Snežnih
gorah slovenska zastava?
I.K.: Vsi vedo, da smo bili slovenski priseljenci in drugi iz bivše Jugoslavije znani na splošno kot Jugoslovani. Nekateri tudi vedo, da jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo, ki je imela viseti med drugimi v Coomi v Avenue Flags, ni dolgo visela, ker ni predstavljala nikogar s Snowyja in je bila zaradi tega trikrat na tihem odstranjena. Ko je Slovenija končno zaživela kot samostojna država, je vsak slovenski domoljub, ki je delal na Snowyju pomislil na to, da bi po pravici tudi slovenska zastava morala imeti svoj prostor v Coomi, kjer visi zdaj sedemindvajset zastav različnih držav. Zanimanja za to je bilo veliko, in ko sem poizvedel pri SMA, če se bo kaj ukrenilo o tej zadevi, sem dobil pozitiven odgovor, da se SMA in Cooma-Monaro Shire Council strinjata z nami in le čakata na praktične predloge in ukrepe. Ob praznovanju obletnice nameravajo postaviti dodatne drogove za zastave. Tako bomo tudi mi Slovenci pozdravili svojo zastavo na Snowyju kakor vsi drugi in kakor je prav.
Glas Slovenije: Kdo vse bo pravzaprav sponzor proslav 50.letnice Snowyja?
I.K.: Snowy Mountains Authority, ki združuje in upravlja proizvodnjo elektrike in reguliranje voda za namakanje, je seveda glavni promotor. Na drugem mestu je verjetno Cooma-Monaro Shire Council s trgom in turistično industrijo, nenazadnje pa velika podjetja, ki so sodelovala na Snowyju. kakor na primer Thiess Contractors Pty.Ltd. Seveda pa je tudi veliko posameznikov, ki so zelo ponosni na svojo preteklost na Snowyju in želijo sodelovati.
Glas Slovenije: Zelo zanimivo, imate še kaj dodati?
I.K.: Za nas Slovence bo zanimivo to, da bomo pod svojo zastavo uradno predstavljeni in priznani kot narod. Kot izvrsten in zaslužen narod nas bo tudi predstavila moja knjiga THE SNOWY-CRADLE OF A NEW AUSTRALIA.
Kako bodo potekale
slovesnosti ob 50. letnici Snowyja?
I.K.: Slovesnosti petdesetletnice so se že začele:
- 26. januarja, skupaj z Australia Day Celebrations, na glavnem uradu Snowy Mountains Authority v Coomi
-	od 28. februarja do 4. marca bo mednarodno tekmovanje kolesark pod imenom "Tour the Snowy"
-	Naslednja točka bo v Coomi, Institution of Engineers (Aust) National Engineering Forum
-	7. julija bo v Canberri lansiranje 50th Anniversary travelling photographic exhibition and commemorative book "A Vision for Australia"
-	Septembra bodo odprli razstavo o Snowyju "Interpretive Exhibition", Powerhouse Museum Sydney
-	Od 8. do 24. oktobra bo "Anniversary Festival", Snowy Mountains Region
-	V soboto, 16. oktobra bo v Coomi "50th Anniversary Weekend", Avenue of Flags, kjer bodo vihrale zastave in predstavljale vse narodnosti, ki so sodelovale na Snowyju. S tem bodo javno priznane zasluge in žrtve vseli, ki so darovali svoje mlade moči za Snowy Mountains Scheme in za bodočnost Avstralije
-	V nedeljo, 17. oktobra bo velik "Reunion Picnic", Lake Jindabayne, kjer se bodo srečali stari prijatelji in znanci, spoznavali pa se tudi novi.
SNOWY MOUNTAINS HYDRO-ELECTRIC AUTHORITY
Ivan Kobal
"THE SNOWY - CRADLE OD A NEW AUSTRALIA
FOREWORD
As the 50th Anniversary of the Snowy Mountains Scheme approaches, this engineering masterpiece continues to amaze visitors with its size and complexity. It belongs to all Australians and will last forever, passed on by its guardians to each successive generation.
Over 100 000 workers helped to build the Scheme, bringing together people from over 30 different nations, living and working together side by side with the horsemen of the high country. These same people who built the Scheme have now merged to form the mountain population who operate the Scheme, run the ski resorts in winter, fish the lakes in summer and watch over the Kosciusco National Park.
Construction of Scheme commenced in 1949 and was completed in 1974, providing the largest source of renewable energy in mainland Australia. The Scheme has an installed capacity of3 756 kilowatts and provides, year in and year out, a guaranteed supply of regulated water that helps to overcome both drought and flood in south-eastern Australia.
Capturing the history of the first fifty years has been the task of a select band of writers. Ivan Kobal has successfully captured the personalities of all those people in his book "The Snowy - Cradle of a New Australia ".
The Snowy Scheme is the birthplace of our multicultural nation and we are grateful for this contribution to our history.
Murray E Jackson, MBA, BEc, FIEAust Commissioner
Snowy Mountains Hydro-electric Authority
V uredništvu Glasa Slovenije: Ivan Kobal kaže mariborskemu TV novinarju Marjanu Srimpfu sliko Snowy Mountainsa
Foto: Florjan A user
Ivan Kobal o sebi
Kot avstralski Slovenec že skoraj petdeset let rad govorim:
-	o stari in novi domovini (Adopted Country)
-	o velikem načrtu Snežnih gora v Avstraliji
-	o svoji novi knjigi THE SNOWY
-	CRADLE OF A NEIV AUSTRALIA, ki bo prav kmalu tiskana
-	in seveda nasploh o sebi
Sem trmast optimist, rad se navdušujem za velike načrte, rad sam sebi deklamiram svoje pesmi na samem v naravi, n pr. te
VSTANl MATJAŽ! VIPAVA OB NEVIHTI!
Rad pojem v zboru, največkrat pa tudi sam, kadar nikogar ne motim. Vstajam zgodaj zjutraj, med drugo in tretjo uro. Zapisujem dnevno osebne izkušnje skoraj nepretrgoma odkar sem odšel od doma. Pred kratkim sem postal trikratni dedek in se spet pomladil. Slovenščine se učim odkar sem mlad zapustil svoj dom:
"Deseti brat se na Planino vračam... "
Svoje uspehe hvalim in jih rad delim z drugimi še prej ko so doseženi. Slovenijo, mojo deželo, sem zmeraj imel rad, še bolj odkar sem jo zapustil.
Avstralija, moja nova domovina, se mi je tudi prikupila skoraj od začetka, čeprav ni bila zame to kar sem sanjal.
S svojo knjigo sem nekaj dal v avstralsko zgodovino o nas slovenskih priseljencih, izrazil sem tudi ljubezen do obeh domovin, rodno in posvojeno, slovensko in avstralsko.
Moja nova knjiga bo, vsaj upam, dodala zgodovini še več nepoznanih podrobnosti in tudi izbrisala črn madež o nas Slovencih na Snowyju. Madež, ki si ga nismo zaslužili, a so ga slabo informirani zgodovinarji krivično prilepili našim fantom in možem. Ti so še zmeraj ponosni na svoje delo na Snowyju.
Slovenski doprinos svetu
Nekaj odlomkov s predavanj dr. Edija Gobca na slavjih petletnice Glasa Slovenije na Macquarie univerzi in v slovenskih verskih in kulturnih središčih v Sydneyu, Canberri in Melbournu maja 1998. Ponatis ali kakršna koli druga uporaba dovoljena le z navedbo avtorja in lista
Tudi na Finskem so se uveljavili Slovenci. Med njimi blesti Leon Funtek. sin slovenskega pesnika Antona Funtka. Leon je postal skladatelj ter profesor in dirigent Finske državne opere v Helsinkih. Ko sem po koncertu v c/evelandskem glasbenem središču Severance Hall vprašal slovitega finskega dirigenta, če je poznal Funtka, je navdušeno vzkliknil: "On je bil moj najljubši profesor!" In že sva o njem kramljala kot stara znanca. Potem je poklical svojo ljubeznivo ženo in ji navdušeno povedal, da sem Funtkov življenjepisec.
Na izrecno prošnjo nekega visokega obiskovalca iz Slovenije sem pripravil članek o nekaj bleščečih slovenskih podvigih in v njem z besedo in sliko predstavil njegovi in moji rodni Sloveniji tudi Leona Funtka. Kot se marsikdaj rado zgodi, niso ničesar objavili, niti mi niso nikdar vrnili članka in slik. čeprav sem za to dvakrat zaprosil (zvedel pa sem. da so zdaj. po desetletjih molka, naročili tak članek režimsko sprejemljivi osebi za objavo v režimsko sprejemljivi levičarski reviji - in tako se ponavljajo nekatere nečedne metode v tistih političnih in "kulturnih" krogih, ki so pokopali etiko in z njo žal še toliko drugega). Toda nadaljujmo...
Klaro Mizerit je bil dirigent simfoničnih orkestrov v Koblenzu na Nemškem in Atlantske simfonije v Kanadi. Že v knjigi Slovenian Heritage pasmo med posvetilom slovenski mladini predstavili tudi njegovega sina, kot obetavnega mladega kanadskega dirigenta.
Marjan Sijanec, kije postal eden najbolj cenjenih profesorjev dirigiranja in dirigent v Buenos Airesu, je podobno kot Dermota dobil vrhunsko glasbeno priznanje - Mozartovo nagrado in bil tudi ustanovitelj Mozarteuma za vso Južno Ameriko. Pri vsej prezaposlenosti pa je bil skupaj s svojim prijateljem, vodilnim arhitektom, slikarjem in pisateljem Sulčičem tudi zvest argentinski sodelavec in prijatelj našega raziskovalnega središča.
Glede Avstralije sem seveda vaš učenec in bi se rad čim več naučil od vas. Sem pa že po začetnih vpogledih prepričan o veliki pomembnosti skladatelja in dirigenta prof. Božidarja Kosa iz Sydneya. Zelo vesel sem tudi podatkov, daje bil mladi Slovenec Sernec, harmonikaš, prvak Avstralije, kot sta bila tudi državna prvaka ZDA in Francije Slovenca. Lepo je poslušati nadebudno sestro in brata Alenko in Pavla Paddle iz Melbourna ter pregledovati priznanja Adrijana Vatovca iz Adelaide za pripravo glasbe, kije po časopisnih poročilih bistveno povezana z največjo božično parado v Adelaidi.
Tako doni s Slovenci povezana glasba od Finske in Alaske do Argentine, Brazilije in Avstralije. Naš priznani organist in skladatelj Paul Sitler iz Hollywooda jo je ponesel na vse konce sveta, tudi v Afriko, medtem, ko Gallusa še vedno predvajajo ne le v Evropi, ampak tudi drugod - od Rockefellerjeve kapele v New Yorku do Japonske. /Se nadaljuje/
Slovenski narodni svet Viktorije prireja v dvorani
Verskega in kulturnega središča Kew v soboto, 20. februarja, ob 7.30 zvečer
Kulturni večer
s klaviristom Aleksandrom Vodopivcem iz Trsta in opernim pevcem Dušanom Kobalom iz Nove Gorice. Umetnika prihajata iz Nove Zelandije, kjer sta imela uspešen koncert.
Ne zamudite te priložnosti!
Vpisovanje na pouk slovenskega jezika
Vpisovanje na pouk slovenskega jezika v Melbournu se bo začelo prvo soboto po začetku šolskega leta 1999 in potem naslednje sobote od devetih do dvanajstih dopoldne.
Pouk se prične v soboto 6. Februarja 1999
Lahko pridete v razred, govorite z učitelji in si vzamete prijavnico. Slovenščina se poučuje v
Princes Hill Secondary College, Arnold Street, North Carlton, tel. 9416 0641
Vpišejo se lahko učenci od 4. letnika osnovne šole do 12. letnika VCE. Za vpis vil. letnik VCE se pričakuje zadostno znanje slovenščine ali najmanj dve leti pouka. Vpišejo se lahko tudi odrasli. Vpisnina za učence do 10. letnika je $40, za VCE kandidate $52, za odrasle $120.
Za nadaljnje podatke kličite na šolo tel: 9416 0641 Če se želite pogovoriti o slovenskem jeziku, kličite tel:9544 0595 po sedmi uri zvečer
Oglasite se, če vam je pri srcu učenje slovenščine. Radi se pogovorimo z vami, če imate vprašanja, skrbi ali probleme s šolanjem vaših otrok Predvsem vam bomo povedali, kako vam bo koristila slovenščina.
Aleksandra L. Ceferin State Reviewer and Chief Assessor for Slovenian
Enrolment in Slovenian Language
Students may enrol in the course of Slovenian language in Melbourne from the first Saturday of the school year,
6 February 1999
and the following Saturdays. Prospective students may enquire and obtain enrolment details during class time. All classes are held from 9.00 am to 12.20 pm.
Slovenian is offered at Princes Hill Secondary College, Arnold Street, North Carlton, tel: 9416 0641
Students from primary level 5 to year 12 VCE may enrol. Students who wish to undertake VCE, are required to have completed at least two years of formal study of Slovenian or have sufficient knowledge of the language. The course cost for students to Year 10 is $40, for students in VCE $52, for adults $120.
For enquiries please call tel: 9416 0641 If you wish further details about the Slovenian
course call tel: 9544 0595 after 7 pm
Do call if you are interested in studying the Slovenian language. We are pleased to provide any information about the study and the advantages of learning Slovenian.
Aleksandra L. Ceferin State Reviewer and Chief Assessor for Slovenian
ADMIRAL MOTOR INN
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217
Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759 (I.S.D.+ 61-7-553 98759
¿let?) Clcast
""/j'.yppp"""
/Glas Slovenije, S. G./ - Sydney Festival 99 je bila doslej največja prireditev te vrste v glavnem mestu avstralske zvezne države NSW, kije tudi po trajanju presegala vse dosedanje.Namesto da bi mi obhodili svet, je ta prišel k nam; kar 367 različnih umetnikov iz šestnajstih držav se je pridružilo 723 avstralskim glasbenikom, plesalcem, slikarjem in drugim. In še značilnost festivala: veliko prireditev in razstav je bilo na voljo brezplačno tako da si jih je lahko ogledal vsakdor. Sydney Festival je privabil tudi tri Slovence. Bernarda Fink-Inzko, mezzosopranistka, sicer rojena v Argentini, živi na Avstrijskem Koroškem, je pela glavno vlogo Penelope v Monteverdijevi operi "Odisejeva vrnitev" ali "II Ritomo D'Ulisse in Patria", s katero je gostovala na Sydneyskem festivalu holandska operna hiša (to je tudi prvič po drugi svetovni vojni, da je gostovala v Avstraliji tuja operna hiša). Bernardin soprog dr.Valentin Inzko, tudi Slovenec z Avstrijske Koroške, ki je avstrijski ambasador v Sarajevu, je spremljal soprogo v Avstraliji privatno; tu pa sta bila tudi njuna hčerkica in sin. Na avstralskem festivalu kratkometražnega filma Flickerfest na Bondi Beachu pa se je predstavil študent četrtega letnika Akademije za film, gledališče, radio in TV iz Ljubljane Boštjan Mašera s svojim filmom "Romeo in Julija iz Kočevskega Roga" - film je bil izbran kot najboljši. Za Stičišče avstralskih Slovencev in za Glas Slovenije smo se pogovarjali z vsemi tremi zanimivimi rojaki.
Prireditelji so tokrat "obarvali" mesto v rdeče. Posebej je izstopala Opera (slika levo), ki so jo ponoči osvetljevali rdeči reflektorji. Skoda da žareče rdeče barve ne moremo prikazati na fotografiji. Rdeče so bile "obarvane" tudi druge stavbe, kot na primer AMP Tower, State Library, Art Gallery of NSW in Queen Victoria Building
dr. Valentin Inzko, tisti avstrijski ambasador v Sarajevu, kije soprog mezzosopranistke
Bernarde Fink - Eden od Inzkovih prednikov ustanovil skupaj s Slomškom Mohorjevo družbo
Pogovarjala sta se Stanka Gregorič in Florjan Auser
dr.Valentina Inzka, soproga mezzosopranistke Bernarde Fink-Inzko, ki seje mudil v Sydneyu ob gostovanju soproge z Monteverdijevo opero II Ritomo D 'Ulisse in Patria sva vprašala kako je sploh prišlo do tega, daje postal avstrijski ambasador v Sarajevu in kako dolgo je že v diplomatski službi.
dr.V.I.: V diplomatski službi sem že dvajset let. Začel sem v Združenih narodih in sem delal v Mongoliji, ZN so imeli tam svoj razvojni program, gradili so tovarne, šole, nacionalni park in drugo. Potem sem bil premeščen v Srilanko, za tem sem šel v avstrijsko diplomacijo. Nastavljen sem bil v Beogradu kot ataše za kulturo, pozneje sem delal v New Yorku za razorožitev, in šest let v Pragi, kjer sem ustanovil avstrijski kulturni institut. Kratek čas sem bil še v Madridu in v Sandžaku v Srbiji, kjer živi muslimansko prebivalstvo, tam sem v začetku vojne v BiH ustanovil opazovalno misijo.
Glas Slovenije: Rojeni ste slovenskim staršem... dr.V.I.: V Celovcu. Naša družina je po očetovi oziroma po babičini strani družina Einspilerjev. Einspilerji so bili družina duhovnikov, bilo jih je šest in eden od njih je skupaj s Slomškom ustanovil Mohorjevo družbo.Naša družina gaji to tradicijo, eden je bil v dunajskem, dva pa v koroškem parlamentu. To so bili zelo aktivni Slovenci, voditelji naroda. Mohorjeva družba še zdaj obstaja in je bila ena od ustanoviteljic nedavno ustanovljenega radia Korotan.
Glas Slovenije: Ali nudi avstrijska država slovenski manjšini kaj finančne pomoči?
dr.V.I.: Nekoč so nudili tako pomoč samo levo usmerjenim, danes pa dobi podporo tudi desni blok. Zdaj seje to izenačilo. Gospod Inzko nam je povedal, da ima danes slovenska manjšina na Avstrijskem Koroškem veliko več samozavesti kot pred tridesetimi leti. Danes imajo Slovenci tri slovenske gimnazije, eno trgovsko, eno klasično in eno gospodinjsko. Imajo tudi svoje banke in tiskarne, zadruge, predvsem pa veliko intelektualne mladine, ki se uveljavlja v poklicih kot so advokati in zdravniki, učitelji in profesorji. Tukaj sta dva razvoja, na katere vplivajo tudi svetovni trendi kot je recimo Alpe-Adrija, pa Evropska skupnost, pozitivno bo vplivalo tudi če bo prišla Slovenija v Evropsko unijo. Danes je veliko zanimanje za manjše narode, ki ga nekoč ni bilo.
Glas Slovenije: Ste morda aktivni tudi vi v slovenski skupnosti?
dr.V.I.: Ja, ustanovil sem Slovenski atletski klub, ki seje v Avstriji povzpel že v drugo najvišjo ligo, zdaj je v tretji avstrijski ligi. Sem tudi član odbora Mohorjeve družbe v Celovcu.
Glas Slovenije: Kako težko vam je v Sarajevu in kako na vas vpliva sarajevska tragedija, saj je tam še vedno nevarno.
dr.V.I.: Prav pred desetimi dnevi sem bil v eni hrvaški vasi blizu Dervente, to je zdaj srbska enklava. Bilo je pretresljivo: iskal sem frančiškana, zagledal sem, da se na enem mestu iz zemlje kadi, mislil sem da se žge žganje, ko pa nisem videl ljudi, sem v tisto smer poklical ali je kdo tam. Naenkrat sta se pojavila dva moška - Hrvata, ki sta živela v kleti, klet pa je bilo skladišče za premog. Cela vas je bila porušena in požgana. Takšne in podobne stvari človek še doživlja. Je tudi še milijon min in je zelo nevarno če greš na podeželje, saj je vsak teden kakšna smrtna žrtev. Življenje gre naprej. Danes je prišlo do velikega napredka, v BiH je še samo 50 odstotkov nezaposlenih, takoj po vojni jih je bilo 90 odstotkov. Pojavljajo se že devizne rezerve, plačujejo se davki in civilno življenje se počasi vrača...
Gospod dr. Inzko je povedal tudi v kateri stavbi pri glavnem parku v Sarajevu je danes avstrijska ambasada. Ugotovili smo, daje prav v tistem nekdanjem otroškem vrtcu kjer je šestdesetih let kratek čas delala Stanka kot vzgojiteljica. Kakšne slučajnosti! Kako dolgo bo še ambasador in kako razdvojenost z družino vpliva nanj.
dr.V.I.: Biti ambasador v Sarajevu je izredno zanimivo, tam imajo svoja diplomatsko konzularna predstavništva vse velike države sveta, tudi Japonci in Kitajci. Biti ločen od družine pa je zelo huda stvar, saj imam majhne otroke. Simon je star devet let, hčerka pa jih ima šest. Zdaj bom skušal svoje bivanje skrajšati ali pa bo morala priti družina v Sarajevo.
Glas Slovenije: Ali ni prenevarno?
dr.V.I.: Seveda je. V Sarajevu je bilo še pred kratkim nekaj ubojev, to so bili politični uboji. ;
Glas Slovenije: Kje bi pa najraje živeli z družino? dr.V.I.: Na Koroškem seveda, toda tega služba ne dovoli. Čez leto in pol bom premeščen na Dunaj in bomo morali vsi živeti tam.
Glas Slovenije: Kako vama uspeva učiti otroka in doma govoriti slovensko, saj imata vendar oba svoje korenine izven Slovenije? Bernarda v Argentini, vi v Avstriji, se pravi da sta vajina jezika tudi španski in nemški, pa še šest let življenja na Češkem se tu vpleta, torej še češki jezik... i
dr.V.I.: Ni težko. Otroka tudi med seboj govorita slovensko kadar sta sama. Za naju je to naravno, saj so najini starši Slovenci.
V pogovor seje vključila Berdarda in povedala kako so njeni starši v Argentini popravljali otroke, kadar so delali jezikovne napake. Doma so vedno peli, peli in peli... slovenske pesmi. Otroci pa so hodili v sobotno šolo, toda glaven vpliv je bil doma. Oba njena starša še živita tam, tako tudi trije bratje in sestre.
Družina Fink iz Argentine in družina Inzko iz Avsrijske Koroške bi lahko bili za vzor vsem Slovencem po svetu: tako se neguje slovenska tradicija in slovenski jezik!
Razpeta med kontinenti Mezzosopranistka Bernarda Fink - Inzko
Pogovarjala sta se Stanka Gregorič in Florjan Auser
Slovenska družina Fink iz Argentine je znana po vsem svetu. Ne samo zaradi svoje slovenske zavednosti, ampak tudi zaradi njenih glasbenih talentov. Bernarda seje podala v svet kot mezzosopranistka, njena mlajša sestra Veronika je že tudi pela v ljubljanski Operi, zdaj živi z družino na Miamiju, brat Marko Fink, tudi svetovno znan pevec pa že nekaj let živi v domovini svojih staršev - v Sloveniji.
Mezzosopranistka Bernarda Fink - Inzko seje rodila v Bue-nos Airesu, tam je tudi končala glasbene študije. Leta 1985 seje preselila v Evropo in tam nastopala s svetovno znanimi simfoničnimi orkestri od Dunaja do Berlina in Prage, Londona in Pariza do Amsterdama in še kje. Seveda tudi v Kanadi, ZDA in na Japonskem.
V Ženevi se je spoznala z diplomatom Valentinom Inzkom, Slovencem iz Avstrijske Koroške, poročila sta se, danes imata dva otroka, in kot pravi Bernarda smeje, "cigansko življenje"...
Po napornem izvajanju te klasične opere (v italijanskem jeziku) je bila kar nekam utrujena, bilo je tudi že pozno ponoči, okoli nje pa sta še skakljala otroka. Zato sva se z Bernardo in soprogom Valentinom dogovorila za pogovor čez dva dni v hotelu kjer je družina stanovala. V hotelskem apartmaju sta naju hčerkica Valentina in sin Simon pozdravila v lepi slovenščini, tako se sicer pogovarjajo tudi doma; otroka govorita tri jezike, razen slovenskega še nemškega in češkega, saj je g. Inzko služboval na Češkem kot diplomat šest let. Bernarda pa govori kar sedem jezikov.
Glas Slovenije: Gospa Bernarda, očitno se navdušujete za klasika, to ste dokazali tudi zdaj, ko ste si izbrali vlogo Penelope v operi "aristokratskega komponista"in "očeta moderne opere", tako mu namreč pravijo, Claudia Monteverdija, ki je živel od leta 1567 do 1643. Se vam ne zdi, da ga v svetu vse premalo izvajajo, saj ni skrivnost, da je za zahtevnejše okuse?
B.F.: Doma smo bili v intelektualni družini že zgodaj uvedeni v literaturo. Ko sem bila še mlada sem veliko brala in tako sem prišla tudi do te slasbe do katere
Fotografija spodaj: družina Inzko; desno: Lyric Theatre Sydney -iz prizora Monteverdijeve opere "Odisejeva vrnitev"
Foto: Florjan Auser
Svetovno znano pevko in avstrijskega diplomata sva srečala prvič v torek, 5.januarja 1999, po uprizoritvi Monteverdijeve opere Odisejeva vrnitev ali The Return of Ulysses to his Homeland ali II Ritorno D 'Ulisse in Patria, kjer je Bernarda nastopala za liolandsko Opero v glavni vlogi Penelope.
čutim posebno afiniteto, ne morem razložiti zakaj. Ni da bi bila specializirana za staro glasbo, v njo sem bila vržena in sem se tako dobro počutila, zato me zdaj tudi večkrat vabijo različne operne hiše.Monteverdi je pa tisti, ki mi gre najbolj pod kožo. Prav on je napisal prvo opero v zgodovini in z njo je tako moderen, tako neprimitiven v svojih vsebinah, Angleži pravijo, da so njegovi teksti kot Shakespeare, bogastvo njegovega jezika je neverjetno.
Glas Slovenije: So vam pri srcu tudi njegove druge opere? Peli ste že v Orfeju?
B.F.: Tu so še druge njegove opere kot na primer Kronanje Popeje, to je tako dramatična in bogata opera. Napisal je veliko oper, žal pa je veliko izgubljenih: znanje njegov triptih Orfej. Upa se, da se bodo še našli kakšni odlomki.
Glas Slovenije: Kakšen je vaš odnos do drugih, rekla bi populamejših oper, na primer Madam Butterfly, Tosca, Aida, Nabuco, Traviata, La Bohem in drugih? Ste jih kdaj peli in ali si jih želite peti?
B.F.: So čudovite in popularne, saj so najboljše, rada bi pela tudi kakšno opereto. Za moj glas pa žal nista Puccinijevi operi La Bohem in Tosca, te so primerne v glavnem za soprano. Pri Verdiju bi se lahko našlo kaj, toda nimam tipičnega verdijanskega glasu, pela sem samo rekvijemsko mašo, pri Traviati pa tudi nič ni za mezzo glas. Pojem pa rada Mozzarta, Rossinija sem rada peja, in v francoskem repertoarju je veliko lepih, čudovitih stvari. Opero: peti je zame ne samo fenomen glasu, treba je iti globlje v interpretacijo, v igro, v teatrski napor, zato me velikanski odri ne zanimajo in zato izbiram kje pojem in s kom pojem. Monteverdija lahko zapoje skoraj vsak, toda interpretirati ga pa je drugo, moraš recitirati ko poješ, pravilno moraš izgovarjati besede...
Glas Slovenije: Naj vam mimogrede poveva zanimivost, prav včeraj sva brala, da dr. Franceta Rodeta, ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita najbolj navdušuje prav Monteverdi, tudi zanj je velik glasbenik, velik komponist.
1.2.1 m
St. John's Park Community Club
B.F.: Tega pa nisem vedela. Krasno. Moram še enkrat povedati, daje Kronanje Popeje tako nekaj izrednega in modernega,je na nivoju oper Traviata. La Bohe m ali Madam Butterfly.
Glas Slovenije: Posneli ste tudi veliko plošč?
B.F.: Nabralo seje okoli 30 CD-jev (zgoščenk). Na njih sem posnela različno glasbo od Hendelove opere do druge stare glasbe, tudi Bacha, drugo leto pa bom snemala z velikim dirigentom Nicolasom Harloburgom.
Glas Slovenije: Vedno si želite kaj posneti tudi v slovenščini?
B.F.: Še nisem prišla do tega. Z bratom se že pogovarjava da bova skupaj kaj naredila.
Glas Slovenije: Je Marko Fink, ki zdaj živi že tri leta v Ljubljani vaš brat?
B.F.: Ja, seveda. Ima mednarodno kariero. Slišala sem, da namerava priti tudi v Avstralijo... menda je bil tukaj tudi Juan Vasle...
Glas Slovenije: Kdaj pa? O tem nične vemo, saj hi nam takšno novico vendar sporoči! njegov brat Mirko Vasle, ki pripravlja v Buenos Airesu slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo in se nam večkrat oglaša po E-mailu.
Govorili smo še o tem kako je lepo, ko smo Slovenci tako povezani, zdaj preko E-mailov in interneta. Bernarda nam je povedala, da ima v Argentini teto, ki jo je pred odhodom v Avstralijo obvestila s posebnim seznamom o pomembnih Slovencih v Avstraliji. Pokazala nam je njeno pismo in izrezke iz časopisov, med drugim je bil na pismo nalepljen tudi članek o našem Stičišču avstralskih Slovencev iz Svobodne Slovenije. 'Torej sem že naredila domačo nalogo", je dejala Bernarda, Florjanu pa: "A vi ste ga začeli - to Stičišče...? Prijetno je tako srečati Slovence in o njih že prej nekaj vedeti. Oh, ta internet in E-mail, krasna stvar!"
Z Bernardo in njenim soprogom smo potem še dolgo klepetali o tem in onem. Florjan je pridno pritiskal na fotografski aparat, rezultat tega je bila cela vrsta nepozabnih fotografij, tudi družinskih in posnetih v Lyric Theatru ob izvajanju Monteverdijevega Odiseja. Vse fotografije sva zložila v majhen albumček in ga nekaj ur po srečanju z družino Fink-Inzko pustila za presenečenje pri hotelski recepciji. Od prijazne družine Fink-Inzko sva se poslovila s srčnimi željami za Bernardin pevski uspeh in Valentinovo varno življenje v še vedno nevarnem Sarajevu.
Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au
v o d u s e K MEATS
CANBERRA Phone: 06 - 295 1222
COBRAM Phone: 0358 - 722115
http://www.glasslovenije.com.au OBIŠČITE NAS
ODMEVI - PO OBJAVI POGOVOROV Z DR. VALENTINOM INZKOM, BERNARDO FINK-INZKO IN BOŠTJANOM MAŠERA NA STIČIŠČU A VSTRALSKIU SLOVENCEV
Potem, ko je Florjan Auser objavil na Stičišču avstralskih Slovencev pogovore z dr. Valentinom Inzkom, Bernardo Fink-Inzko in Boštjanom Mašera, je prispelo nekaj čezocenaskili in avstralskih E-mail odmevov. Iz Koroške se nam je oglasil član okteta Suha, ki bo najverjetneje še letos pel v Avstraliji, tudi iz Slovenije je bilo nekaj pozitivnih komentarjev. Iz Argentine pa nam je sporočil Mirko Vasle sledeče: njegov brat, pevec Juan Vasle je bil v Avstraliji pred petnajstimi leti. Iz Canberre se je oglasil Cvetko Falež: ''Prebral sem vajin intervju z Bernardo Fink-Inzko, zelo lepo, čestitam. Pojasniti želim nekaj zaradi njene omembe, da bi gostoval v Avstraliji njen brat Marko Fink. Ko sem bil lani v Sloveniji sva se srečala in govorila o tej možnosti. Dejal sem, da upam, da bi ga podprlo društvo Slovenija v svetu. Ob tej priliki sem tudi izrazil upanje, da bi lahko Marko nastopal skupaj z našo Vrnjen. Od takrat se ni nič premaknilo, čeravno je tudi gospa Logarjeva soglašala z mojim predlogom. Avstralska slovenska konferenca pa je obljubila podporo za turnejo okteta Suha iz Avstrijske Koroške v avgustu. V septembru pa smo obljubili potlporo mladinskemu godalnemu kvartetu bratov Fergus iz Maribora. Kaj se bo uresničilo trenutno ne vemo.
Vljudno vabljeni v Klub Triglav, kjer se dogaja vedno kaj novega
"7Tim""
8. FLICKERFEST - mednarodni festival kratkometražnega filma Sydney Bondi Beach od 3. do 9. januarja 1999
Zmagal slovenski film Boštjana M as ere iz Ljubljane
Reportaža Stanka Gregorič in Florjan Auser
Bilo je v noči s sobote na nedeljo, 9. in 10. januarja, ko nas je nekaj po polnoči zbudil telefonski klic Boštjana Mašera: Dobil sem! Prvo nagrado!
Kar težko je bilo po tako razburljivem in prijetnem sporočilu ponovno zaspati. Zato je novica obšla svet s fotografijami vred po Internetovem Stičišču avstralskih Slovencev že v zeodnjih nedeljskih jutranjih urah. Poslana je bila tudi na Delo in STA: SLOVENSKI KRATKOMETRAŽNI DOKUMENTAREC "ROMEO IN JULIJA IZ KOČEVSKEGA GOZDA" ZMAGAL NA SYDNEYSKEM FLICKERFESTU!
Boštjana sva spoznala v četrtek, 7. januarja, ko sva si na Bondi Beachu na Flickerfestu ogledala serijo kratkometražnih filmov, med njimi tudi slovenskega "Romeo in Julija iz Kočevskega Roga", Boštjana Mašera iz Ljubljane, študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), ambicioznega mladeniča, dobesedno zasvojenega s filmom.Na predstavitvi je bil tudi častni generalni konzul RS iz Sydneya Alfred Brežnik.
Film prikazuje zgodbo Antona, ki se v domu za ostarele zaljubi v Mileno. Pričneta živeti skupaj, po nekaj letih pa se odločita za življenje v kočevskih gozdovih. Žal pa Milena po letu dni zboli, kmalu tudi umre in Anton ostane sam - s spomini; močno si želi videti morje in končno mu to uspe - s karavanom se preseli do tako željenih morskih obal, toda kljub vsemu ga spomin na svojo zadnjo veliko ljubezen z Mileno ne zapušča niti za trenutek.
Boštjan Mašera se je rodil leta 1970 v Ljubljani, več pa nam je povedal o sebi po projekciji filma, ko smo se zaklepetali dolgo v noč v majhni kavarnici na Bondi Beachu.
Glas Slovenije: Boštjan, vaš dokumntarnijilm "Romeo in Juliju iz Kočevskega Roga"je dobil že nekaj lepih nagrad...
B.M.: Film je bil v programu ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in bil leta 1997 prikazan na največjem študentskem festivalu na svetu v Munchnu. tam je dobil nagrado za najboljši šolski program (for outstanding School Program), potem je bil nominiran za letne akademijske študentske nagrade Zlatolaske, za najboljši scenarij, najboljšo režijo in najboljši film. Doživel je projekcijo naTV Slovenija in tole tukaj v Sydneyu je že njegov 14.festival, se pravi da seje predstavil na treli celinah, v Evropi, ZDA in zdaj v Avstraliji.
FILM
BOŠTJANA MAŠERE
Romeo in Julija iz Kočevskega Roga
*Ukaj ^ "<*0™	Brežnik
B.M.": Ja, tukaj	Foto: Florjan Auser
si ne bi drznil preveč napovedovati, vendar koliko sem videl filme sta dva favorita in sicer finski in moj.
Glas Slovenije: Vi ste direktor filma...
B.M.: Jaz sem režiser, napisal sem tudi scenarij. Na naši Akademiji je praksa takšna, da na začetku študijskega leta vsak študent prinese nekaj idej za dokumentarni ali igrani film. Odločiš se za eno idejo, ki jo razvijaš ves semester. V naslednjem semestru sledi produkcija filma, torej iskanje lokacij, snemanje in montaža zvoka, izdelava kopij in postprodukcija.
Glas Slovenije: Ste študent AGRFT, kateri letnik?
B.M.: Trenutno sem v četrtem letniku. Film "Romeo in Julija iz Kočevskega Roga" pa sem posnel, ko sem bil v drugem letniku.
Klub Triglav organiziral potovanje z ladjo Olympic Spirit po sydneyskem zalivu; za dobro razpoloženje sta Z igranjem na "frajtonarico " skrbela Denis Novato in Jože Galič. Foto: Florjan Auser
Organizator potovanjuDominik
Smuk pozorno posluša Galičevo igranje na harmoniko
(pj m> 15
VJ sl.DVF.Mjr * —'
Avstralski
slovenski mediji NOVOSTI
SVOBODNI RAZGOVORI - V
pogovoru z dosedanjo urednico Svobodnih razgovorov Pavlo Gruden iz Sydneya smo izvedeli, da bo ta trimesečna literarna revija dobila novega urednika. Namreč Pavla namerava preostali del svojega življenja posvetiti lastnemu ustvarjanju, z urejanjem oziroma pripravo revije pa naj bi nadaljeval njen dosedanji sourednik Leon Krek iz Sydneya. Svobodni razgovori izidejo štirikrat na leto. naročnina je S 30.00.
THE AUSTRALIAN SLOVENIAN REVIEW (ASR) Trimesečna revija v angleščini naj bi proslavila svojo peto obletnico decembra 1998. vzoredno z obletnico pa naj bi tudi izšla zadnja številka ASR. Toda skupina v Avstraliji rojene druge generacije Slovencev se je odločila, da bo ASR prenehal izhajati, čeprav je Glas Slovenije ponudil predlog, da se ASR ohrani in da uredništvo tega štirinajstdnevnika prevzame odgovornost za pripravo in izdajanje revije. Škoda. Upamo, da bo izšla še zadnja obljubljena številka in da bodo v njej navedeni tehtni razlogi za odločitve, za katere so se odločili ASR-ovci.
NOVA DOMAČA STRAN NA INTERNETU (slika desno) Aleksandra Ceferin, Sandi Ceferin in Chiron Morpheus (Bojan Ažman) iz Melbourna so odprli novo domačo stran na Internetu.
www.thezaurus.com. Projekt je nastal pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo v Viktoriji, ki je sponzoriralo jezikovna združenja v okviru današnje Avstralije ter vzpostaviti komunikacijo med učitelji in učenci. Njihov namen je tudi doseči prvi, drugi in tretji rod slovenskih izseljencev, kateri prvi jezik je angleščina, a se zanimajo za slovenski jezik, slovensko kulturo in slovensko deželo.
MISLI - informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji (izhaja že 47 let) ponovno ureja Katarina Mahnič iz Melbournea. Za računalniški prelom skrbi Draga Gelt, urednik in upravnik pa je pater Metod Ogorevc. O.F.M.
RAFAEL - glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu je pripravila Angela Mikuletelič pred Božičem, kakor tudi pred Veliko nočjo 1998. tekst je oblikovala na računalniku (pomagal ji je Florjan Auser), patru Valerijami pa je priskočila na pomoč tudi pri zbiranju gradiva.
Pustni ples
Sobota, 13. februarja, ob 7.30 zvečer
Piknik
Nedelja, 28. februarja od 12.00 ure dalje, BBO kosilo Igra ansambel The Masters
2-10 Elizabeth Street VVethcrill Park NSVV 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: sIodsyd@zeta.org.au
yni ma r*4hikmiuu IIm«hu.*m ii«io«» JiinxiiunaiaiKi Uv<r.ai<J»i,
www.thezaurus.coni
OBVESTILO
Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra Olimpijski komite Slovenije je obvestil Veleposlaništvo R Slovenije v Canberri, daje Izvršni komite Olimpijskega komiteja Slovenije na svoji 40. seji dne 8. decembra letos imenoval gospoda Alfreda Brežnika za uradnega atašeja slovenske olimpijske reprezentance na Poletnih olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000.
Za imenovanje gospodu Brežniku iskreno čestitamo ter mu želimo veliko uspehov pri njeeovem delu. Canberra, 23.12.1998 ~
Op.u.: Sporočilo o imenovanju Alfreda Brežnika je uredništvo Glasa Slovenije sprejelo tudi od Olimpijskega komiteja Slovenije oziroma predsednika OK Janeza Kocjančiča in Janija Dvoršaka.
Ste že poravnali naročnino na Glas Slovenije? Še ne?! Prosimo, storite to nemudoma Uprava
TISKOVNI SKLAD Glas Slovenije
$ 10.00 I.P. Krope S 20.00 M. Berkopec. I. Smole $ 30.00 F. Goleč HVALA
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street.
Canberra Citv telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square.
Canberra ACT 2608 Domača stran na internem: h ttp:/sloven ia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17 00
uradne ure so od 10.00 - 14 00 *
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul
Alfred Brežnik Obisk urada izključno
po dogovoru (Bv appointment onlv) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188
Coogec NSW 2034 *
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Hull (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smilil field NSW 2164.
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XIJ. Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721 E-mail - lupo.enterprise@siol.net
Slovensko društvo Sydney
Vabimo vas na: Prešernovo proslavo
Sobota. 6. februarja, ob 7.30 zvečer igra ansambel The Masters
Na zdravje! Na lepoto!
ig»*
'oto: Florjan A user
tí »< ' « " < - • • p o avstralskem kontinentu,
Austria,
Pred izidom
Urednik informarmativnega programa Televizije
Slovenije - TVstudio Maribor - Marjan Šrimpf in
snemalec Andrej Palčec v Avstraliji snemala
reportaže za novo TV oddajo Slovenci po svetu
Adeimde, Meluourne, Sydney/Glas Slovenije/- Marjan Šrimpf je posnel reportaže o Slovencih v Adelaidi s patrom Janezom Tretjakom, Ivanom Legišo, Veroniko Ferfolja, s kopalcem opalov Bunderlo, obiskal paje tudi slovensko društvo; v Melbournu se je pogovarjal s patrom Metodom Ogorevcem, na SBS-u z Elico Rizmal, obiskal je Slovensko društvo Melbourne, posnel reportažo z Mileno Brgoč in Marijo Gomizelj, srečal se je z konzervatorjem gospodom Benkom in z drugimi rojaki; v Sydneyu je obiskal uredništvo Glasa Slovenije. in uredništvo Stičišča avstralskih Slbvensev, tu se je pogovoril tudi z avtorjem nove knjige "The Snowy - Craille od a new Australia" Ivanom Kobalom, srečal seje t	-častnim generalnim konzulom RS\in olimpijskim atašejem Alfredom žnikoni, v hotelu Regent z.mlado Sofijo Vodušek, pogovoril se je s patrom Val erijan o m Jenkom in z Lj en kom Urbančičem, obiskal je FSlub Triglav, kjer je posnel pogovor s Petromfc^bpejem in Mart h o Magajno, v Slovenskem društvu Sydney s predsednikom iV^nom Koželjem ter Rudijem Čriičecem. Gornja imena smo zabeležili v pogovoru z Marjanom Šrimpfom,v kolikor je nekdo izpuščen se opravičujemo. Prva enourna oddaja bo konec februarja, posamezni prispevki pa bodo objavljeni v nekajminutnih naslednjih oddajah, ki bodo na programu vsak zadnji petek v mesecu. Stanka Gregorič je v uredništvu Glasa Slovenije posnela pogovor z Marjanom Šrimpfom - objavljen bo v naslednji
številki.V uredništvu Glasa Slovenije	.
smo se pogovarjali tudi o tem. da bi TV Slovenija - studio Maribor oddaje\ Slovenci po svetu dal na interneto v server, tako da bi bile dosegljive tistim Slovencem po svetu, ki imajo dostop do interneta. Na fotografiji Marjan Šrimpf. dan po otvoritvi olimpijskega stadiona v Sydneyu.
Iz Slovenskih brazd
"Profesor, moja hči se bo ubila, če pri vas ne naredi izpita!" "Brez skrbi bodite! V anatomiji je njeno znanje tako luknjasto, da se zagotovo ne bo zadela ne v srce, ne v glavo!"
Sodnik po razgovoru z obtoženim kar ne more verjeti svojim ušesom: "Vi torej trdite, da ste bili k temu kriminalnemu dejanju napeljani.
Kako?"
"Tako je, spoštovani gospod sodnik. Žena mi je namreč zagrozila, da se bo ločila od mene, če bom šel v zapor."
Bodibilder se je poročil in v sobi lepega hotela doživljal svojo prvo poročno noč. Slekel se je in pred nevesto napihoval svoje postavno telo. nato pa se udaril po prsih in se pohvalil:
"Ali vidiš tole, ljubica: tu je 85 kg eksploziva!"
"Vidim, vidim! Samo škoda, daje vžisalna vrvica malo kratka!"
In še to ^ med nami...
\Swney/GlasSlovenije/- V Klubu Triglav seje s časom razvil lep običaj: vsklub.u skupina slovenskih rojakov proslavlja vsak mesec enkrat svoje
"Ribnikar, povej, katera reka je daljša: Sava ali Donava? "Donava!"
"Točno! Za koliko pa?" "Ravno za sve črki."
"No, sin moj, kaj zdaj misliš o poročni noči?"
"Spominja me na partijo šaha, ki mi ni šel nikoli posebno dobro od rok: izmišljaš si različne poteze in variante, na koncu pa si vseeno matiran!"
Prijateljica sprašuje zaročeno Re-beko:
"Nekaj si pa le morala videti pozitivnega na njem, ko si se poročila?"
"Seveda sem videla. Samo tisto sva že porabila do zadnjega tolarja."
"Franci, a je res, da imaš najbolj lenega petelina v vasi?" "Na žalost res! Zjutraj, ko zapoje sosedov petelin, moj petelin samo prikima z glavo!"
Zdravilo proti plešavosti
/DPA/- Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kateri je najbolj plešasti moški v deželi tej, se včasih malo za šalo in malo zares sami iz sebe norčujejo moški, ki se jim na glavi sveti pleša. V svetu jih je na milijone, in medtem ko so nekateri zaradir nje silno nesrečni, so drugi na svojo golo lobanjo, ki jo negujejo z različnimi mažami, prav ponosni.
A za vse nesrečne se na koncu predora brezupa že svetlika luč, saj so v Nemčiji izdelali tabletko propecia, ki bo po napovedih strokovnjakov postala to, kar je viagra za spolno nemočne ali Xenical za predebele. Pri raziskavah in preizkusih novega preparata, ki vsebuje snov finasterid, je sodelovalo več sto moških. Po zatrjevanju nemškega farmacevtskega koncema MSD Sharp&Dohme so bile ugotovitve osupljive. Šestini od osmih moških, ki so jemali propecio, so namreč nehali izpadati lasje, dvema tretjinama pa so na delu pleše začeli poganjati novi. "Dognanja so spodbudna", je povedala profesorica Ingrid Moll iz Iiamburške bolnišnice Eppendorf in pristavila, da so nad njimi silno navdušeni tudi pri združenju nemških dermatologov, kjer pravijo, da gre za prvo tableto, katere učinek so znanstveno dokazali. Nekoliko bolj zadržan pa je hamburški frizer in strokovnjak za lasulje Ingo Klimmet; meni namreč, da gre zgolj za še en spodletel poskus. "Če je uničen lasni mešiček, ne more pomagati niti propecia, kajti finasterid - ta zavira nastanek hormona, ki povzroča krajšanje lasnih korenin - je učinkovit samo, če mešiček ni docela uničen."
Za mnoge fante in mlade moške je izpad prvih las hud šok. Po izsledkih raziskave, ki jo je opravila neka nemška organizacija, postane kar 37 odstotkov od 18 do 34 let starih moških tedaj izjemno nesrečnih in pani.čhp|Edravlje^je s propecio, ki stane okrog 10.000 tolarjev, ni primerno za ženske, zelo nevarno pa je zlasti za nosečnice._
rojstne "dneve tako, da \ pripravijo balinarsko tekmoVanj 6- slavij ene i so sponzorji - po balinanju pa sevzb'erejo na --večerji in se^b petju slovenskih pesni i prav po domače zabawajq. Ob obisku Glasa .venije so^siavili svoje/ rojstne dnevxe-Marica . Vrh, "i^že BratoVjc in naša občasna sodčlavka Martha Magajna. Vs~ trem vse najboljše!
Iljörda niste vedeli da...
-	je prazno^apjelBožiča 25. decembra in Novega leta 1 .januarja določil papež Inocenc XII. šele leta 1691
-	je v novem slovenskem pravopisu dovoljeno uporabljati:-termin "pred dvemi meseci" in "pred dvema mesecema"
-	se Slovenija po nakupu UNICEF-ovih božičnih in novoletnih voščilnic uvršča v sam svetovni vrh - konec leta 1998 so namreč Slovenci kupili dva milijona sto tisoč voščilnic
-	avstralska političarka Pauline Hanson, ki ji mnogi očitajo lasizBa (Ustanovila jBOne Nation Party) ne odneha kljub neuspehu na volitvah; na TV ekranih se pojavljajo reklame v katerih nastopajo mladi in vabijo mladino v stranko Young Nation
v Tqsntanijo, Argentino, ZDA, Kanado/Švico, Avstrijo, Italijo, liSko,
in y Slovenijo Australia, Argentina, nada, Switzerland, Sweden, Japan mul vènia/
Glas Slovetiije - sponzorji: The Voice of Sloven i a -1.1 ^Sponsors:
®EMONfï
KQJ INSTRUMENTS
Impact International Pty. Limited
ROSEWOOD
uriMFC