Zgodnja
fiatoliik cerkven list.
Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr, V Ti«karnici nprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadeue na ta dan praznik, izide Dauica dan poprej.
Tečaj XXIX.
V Ljubljani 21. malega travna 1876.
List 16.
Rimske katakombe in zakramenti sr. katoliške cerkve.
Stopimo v pagansko rimsko mesto v pervih treh stoletjih. Prizor, ki se tu kaže našim očem, nas mora pretresti. Bogastvo in zakladi vsega sveta so tu nako pičeni, pa s to obilostjo bogastva tudi razuzdanost in mebkužno*t brez mere. Bliščeče palače služijo le napuhu in pohotnosti, krasni vertovi in palače služijo le mesu. Vse nam kaže, da tukaj vladajo Je slepe mesene strasti, ne pa pamet in prosta volja. Zapustimo toraj kraj, ki zarad svoje spačenosti ni vreden, da ga solnce obseva, zapustimo poveršje zemlje, ktero je razuzdanost preplula kot strašna povodenj, podajmo se v podzemeljske hodišča in prostore, ki obdajajo rimsko mesto med pervim in tretjim mejnikom. Tu najdemo dolge prehode, mostovže, pota. ulice, ki se križajo sem ter tje, kakor bi bili napravljeni brez pravega načerta. Prehodi so navadno po 4 čevlje široki, včasih pa tudi tako ozki, da more komaj človek skozi iti, visoki so po 7 do 15 Čevljev. Nekteri so razdeljeni v več nadstropij, ter je v nekterih krajih do pet hodiš, eno verh druzega. Od tal do verha so v steno vsekani predali, pripravljeni, da sprejmejo v se človeško truplo, merliča. To so namreč podzemeljske pokopališa pervih kristjanov. Pervotni namen teh velikanskih naprav je bil, da so tu polagali trupla v Gospodu zaspalih kristjanov k počitku. Te naprave pa, ki so se v pervih stoletjih imenovale „kriptae ali cemeteria", pozneje pa »katakombe", so kmalo dobile se drugi namen. O času preganjanja so prebivali tu dolgo časa papeži, škofje in drugi duhovni, pa tudi verni so iskali večkrat tukaj varnega pribežališa v viharnih časih. Posebno pa je bilo tu zbirališe k službi Božji.
Ker so bili pa v ta namen posamezni prehodi preozki, toraj nepripravni, jeli so delati za službo Božjo posebne prostore pod zemljo, v kterih je bil navadno tudi grob kacega mučenca, ki je služil za altar in se je imenoval ,.arcosolium". Zraven altarja je bil kamnit sedež za škofa Jn malo nižje v polokrogu sedeži za duhovne. Zrak S'» dobivali ti prostori po posebnih duških ali predorih, ki so bili izpeljani v kak samoten kraj in so se imenovali „luminaria<(. Tu so škofje učili in ker sevali katehumene; tu so posvečevali mašnike; od tod so vladali papeži vesoljno čedo Kristusovo; od tod pošiljali poslance sejat po svetu seme Božje besede; od ondod so se pervi kristjani, poživljeni s kruhom življenja, podajali serčno na moriša; tu sem so jih prinašali po slavni zmagi; tukaj so jih položili k počitku, da čakajo drugega, slavnega prihoda Kristusovega.
Ob času občega preseljevanja so divji narodi tudi
katakombe plenili, in da bi to odvernili, so kristjani, ko so smeli že bivati na poveršji zemlje in se katakombe niso več rabile, sami vhode zasipali, nekaj seje pa samo poderio, in tako so ostali ti podzemeljski zakladi do 16. stoletja le malo znani. Antonij Bosio (1593), pravi Kolumb za katakombe, je pervi začel znanstveno preiskovati te podzemeljske prostare. Poglavitna reč je pa prihranjena našemu času, in posebno sedanji sv. Oče Pij IX darujejo veliko v to, da ti podzemeljski zakladi zagledajo beli dan, in kakor poprej P. Marchi, tako si je sedaj slavni de Kosi pridobil v tem delu častni venec zaslug.
Zmed znanih katakomb so naj imenitnise sv. Neže, sv. Laurenca, sv. Boštjana, sv. Kaliksta; le v poslednjih dveh štejejo 147.000 mučencev in med njimi 46 papežev.
Ali imajo pa rimske katakombe za nas kaj pomena? Gotovo, da ga imajo, in pa prav velik pomen! Ondi je velik zaklad spominkov, napisov in simboliških podob iz pervih stoletij. Da ti niso brez pomena, je jasno. V njih nahajamo dokaze za vse resnice sv. katoliške vere, nektere v napisih, druge pa v podobah. Zmed teh jih je največ iz pervih treh stoletij , ki nam pričajo, da je sv. Cerkev takrat ravno to učila in verovala, kar uči in veruje sedaj. Ti dokazi so tedaj izdaten pripomoček neoveržljivo vterditi v nas vero v vse resnice sv. katoliške Cerkve, ker imamo dokaze zanje iz pervih stoletij. Katakombe so prava, neoveržljiva apologetika nase sv. vere, imeniten del cerkvenega izročila gledč naj važniših resnic, zlasti tudi tacih, ktere so krivoverci 16. veka zavergli, misleči, da jih je sv. cerkev pozneje postavila, n. pr. pervaštvo rimske cerkve, češenje Matere Božje, češenje svetnikov in njihovih svetinj, daritev sv. maše, molitev za duše ranjcih, edinozveličavna Cerkev, evangeljski sveti itd. Ker so tedaj ti spominki tolike važnosti, je pač vredno, da jih ogledamo malo natančneje. Pa ker bi bilo preobširno obravnavati dokaze za vse posamezne resnice naše sv. vere, ostanimo za naš namen le nekoliko pri naj bolj djanskem (praktičnem) delu sv. vere, pri izvirih milos'i Božje in našega odrešenja, pri ss. zakramentih, in vidili bomo, da se tu nahajajo dokozi za vsih 7 ss. zakramentov.	(Dalje nasl.)
Dobri pastir in najdena ovca.
IV.
„V vasi V. stanoval je pred kacimi HO leti pre-mežen kmet. Imel je več sinov in hčer, ktere je bil pa že večidel poženil in pomožil, ter je ostal doma samo
naj stareji sin Janez. Sestra njegova je bila zaročena sosedu, ki pa je zapravil vse premoženje in neke lepe noči zginil. Nekaj časa potem našli so ga v bližnji reki mertvega. Svojih otrok ta dva nista imela, pač pa je se živel Martin, sin perve žene, kterega je tudi žena prav rada imela. Žalovaje čez toliko nesrečo svojega m* ža ]e kiuaio zbolela in umerla priporočivši bratu sina in zadolženo posestvo. Ta je vestno spolnoval poslednjo v<>l,o ljubljene sestre, plačal mnoge dolžnike in skerbno oJgojeval s svojim sinom Janezom tudi Martina. Janez in Martin bila sta zelo enake starosti, imela sta se prav rada, ker pri materini, smerti je bil Martin star še le pet let, Janez pa šest. Šestnajst let preteče, kar se oče nekaj premrazi, zboli in umerje. Domačijo zapusti Janezu, Martinu pa očetovo posestvo mnogo zboljšano in brez dolgov, zraven pa še vsakemu dovolj denarja, da sta lahko spretno gospodarila in pri oženitvi si še po steno doto pridobila k hišama.
Ali prcdno nadaljujem, spregovorim na; še malo o njunem značaji.
Janez je bil priden in varčen gospodar, vedno pa se der/a! stare šege; bil je prijazen in dobroserčen; ako ga je pa kaj huOo razkačilo, povedal je nasprotniku kako debel««, pa knr-ilo ga e scrd zopet pustil. Nasproten v ua*ogetu i»i \>: Martin; bil je sicer priden, a privoščil si p; marsikdaj preveč dobrega ; ravnal se je pa bolj po novih pravilih zboljševanja kljubu drugim kme toni, ki s> bili starokopitue šege; manjkalo mu ]e po-terpezijivosti, in če je koga jel čertiti, ni jeujal, da ga je pripravil v škodo. Med seboj pa sta bila vedno prijatelja, da sta se semtertje malo sperla, česar je bila posebno kriva Martinova žei a, navtisrjena in nevošljiva ženska, na Janeza po3ebno jezna, odkar jo je bil Martiu dobro oštei zavoljo njega.
Bil je lep poletni dan, — uesrečni dan, ko sta se sperla. Imela sta njive blizo skupaj; bila sta vsak pri svo i njivi, kar pravi Martin:
„Jaiiez, ali še veš, kako si bil ti v vodo padel tist: doti, ko so oče bili to njivo kupili od Mavričana ?;<
,,i'a ao jo res kupili od Matijevca, ne od Mavričana,reče Janez.
,,Ne, nikakor ne ti se motiš, Janez!" terdi Martin. ,.Nc v»š, kako so prišii na moje vpitje oče in Mavri-čan —"
.,Ne, ne, Matijev« c," zaverne Janez.
Tako prepirala sta se pol ure, od njive prUia na dru^e reči, ter se obadva ogrela in skregana šla vsaksebi. D .br<»serčni Janez je šel domu in kmalo si uto-laž l iezo, pozabil ves prepir. Martina pa je našuntala žena le še huje, obrekovala in obirala Janeza na vse moči tako, da je Martin jezo v sercu kuhal. Na jezo pije še niain vina, t«-.r je zvečer, ko ga Janez po stari navadi obiše. še bolj razkačen, in po kratkem prepiru Janeza podil iz hiše. Žena mu pouiaga na vso m<>č, in razjarila st* tudi mirnega soseda tako, ca je razkačen d jal:
„Ti me tefiaj iz hiše podiš; kje bi pač bil, ko bi se te m<>j oče ne bili usmilili, in ti po neumnosti zapustili hiš", veš, kje bi bil V beračil bi po svetu ti in tvoja babica *'
Ni bil te izgovoril, kar ga treši Martin s stolom tako močno po glavi, da stolu noga odleti, in se Janez zvem • na tla, kervoveč iz globoke rane na čelu. Tačas pribiti tudi Janezova žena, mirna, pobožna ženska, pa njegov hlapec, in spravita hudo ranjenega domu in v posteljo. Tedeu dni ,e bil v postelji. Perva njegova pot, ko je bila rana malo bolj zaceljena, bila je v mesto k Bodniji. Martiu je kriv spoznan in obsojen na mesec dni v zapor. Ta mož je bil moj oče."
Zadnje bescie bil je bolnik povzdignjeno izrekel;
kaplan pa je omahnil in toliko, da se ni zgrudil na tU. Že med pripovedovanjem mu je bledo lice se bolj bledelo in stresnil se je sem ter tje. Bolnik in kaplan — oba dva sta se malo odpočila, in ravno pristopi pisar. Kaplan in eden m6ž ostala sta za priči; in naredil je bolnik oporoko. Po tem opravilu poklical je zopet posle in nadaljeval svojo povest.
(Konec prih.)
Cerkveno premoženje.
(Dalje.) V.
Ostkerbovanje, raba in vživarije cerkvenega premoženja.
Cerkvenega premoženja oskerbovati, v gospodarstvu imeti, obračati in vživati Kristus ni izročil ne cesarjem, ne kraljem, ne vladam, ne srenjam, ampak le samo svojemu postavljenemu duhovstvu (Mat. 16, 18—19; 18, 18. Jan. 20, 21 — 23.), ktero ga ima namesto vati do konca sveta. — In res že aposteljni so z milimi darovi, ktere so od vernih prejemali, gospodarili. (Ap. dj. 4, 34—35; 6,1—6.) Za njimi so pa njih nasledniki papeži, škofje, duhovni po zgledih, pravilih in zakonilih apo-steljnov, potem po predpisih in postavah, ki so jih po potrebah in okolišinah časov dajali papeži in cerkveni zbrri, cerkveno premoženje oskerbovali, gospodarili in po namenu razdelovali tako, da so bili papeži kot vidni poglavarji vse Cerkve tudi oskerbniki vsega premoženja vse vesoljne Cerkve; škofje oskerbniki v3ega premoženja vsih cerkva svojih škt fij; in duhovni oskerbniki vsega premoženja cerkvi svoje duhovnije ali tare. Duhovni so bili oskerbniki pod nadzorstvom škofjv, in škofje oskerbniki pod nadzorstvom papežev. Ne verniki, ne vlade in ne srenje, se niso uič v to vtikali.
V Vircburgu leta 1848 zbrani škofje so se tako izrazili: Cerkev ima pravico vse katoliško cerkveno in vstavino premoženje prosto in samostojno oskerbovati.
Konkordata 1855. 1. člen XXX se glasi: Cerkvene dobrine imajo oskerbovati tisti, kterim oskerbovanje po cerkveuih postavah gre. To je zave it in prepričanje pravih katoličanov vsih časov, n. pr. Avgusta.
1875 je umeri neki neduhoven Jakob Majer, ki je v svoji pred 3 leti narejeni oporoki volil Paderbornski škofiji svoje premoženje, čez pol milijona, t. j., čez 500 000 tolarjev s tem pristavkom in pogojem, da ga le samo rimsko katoliško cerkveno osket bništvo oskerbuje, nikdar in nikakor pa ne kaka deržavna ali svetna oblast.
Le odpadniki, krivoverci, razkolniki, n. pr. luterani in njih ločine, ki so od edinosti vere, Cerkve, duhov-stva in papeštva odpadli, ko niso imeli ne prave vere, ne pravega duhovstva in papeštva, so bili primorani tudi v verskih in duhovnih razmerah in rečeh svetnim vladarjem se podvreči, in ti — ne leni — so se njih premoženje, ki so ga iz katoiištva seboj vzeii, kot glavarji ločin (sekt) svojemu gospodarstvu prilastili in prisvojili. To ravnanje, posilovanje in prisvojevanje prote-stanških vladarjev je bilo pa marsikterim katoliškim vladarjem tako mikavno in vabivno, da so jih jeli posnemati in tudi v katoliški Cerkvi gospodovati, ukazovati, vredovati, in si pravice, ki le Cerkvi gredo, prisvo-jevati, — ker ni bilo brez sladkačev in lizunov, kteri so jim prav dajali, jih podpihovali in podpirali. Tako se je izcimil galikanizem, febronijanizem, jozefinizem, ki je katoliški cerkvi koval čezdalje huje spone, jo v sušnjost deval, ji jemal premoženje, posestva, lastinc in jih v ovetuc namene tratil. To je pa skrivnim družbam,
kot raavtarjem itd., bilo voda Da njih mlin, ker imeli so skrivni naklep: katoliško Cerkev, ktera uči pokoršino in zvestobo do vladarjev, ravno po vladarjih oslabiti, ugonobiti, opleniti in zatreti ter tako z njo vred podreti prestole, dinastije pognati, brezvernost, brezpostavnost in novo poganstvo vstanoviti, kar je služba hudičeva. (Jan. 8, 44; 1. Kor. 10, 20).
Vlade, ki so tako delaie s sv. Cerkvijo, se od luči sv. Cerkve preč oberoile in ji sovražne postale, so se v mavtarske mreže zapletle, same oslabele, obnemogle, obožale, in ker niso hotle Bogu, morajo maliku mavtar-stvu služiti, s plenom sv. Cerkve svoj obstoj podaljševati, kakor nesrečna Italija. Vprašam: kdo je Viktor Emanvelovo vlado in armado s 60.000 vojaki v Rim tiral? Ali ne mavtarji, karbonarji in lažiliberalci? Sej so se mavtarji v svojih časnikih sami bahali, rekoč: „Ni še kmalo mavtarstvo tako slovesne zmage (zmagoslavja, triumfa) obhajalo, kakor je ta, da je Rim pograbilo in svojo veliko mavtarsko ložo v Rim prestavilo; pa da so bile vse vlade preslabe in nezmožne kaj takega ubraniti."	(Dalje nas!.)
iskrice ignncifanske
za drugi mesec.
(Dalje.)
13.	Delavci v vinogradu Gospodovem morajo imeti samo eno nogo na zemlji, drugo pa vedno vzdignjeno za hojo. (S. Ignat. in Epist. Gosw. Nikl.)
Odlašati se pravi ne hoteti. Kdor godernjaje uboga, ni daleč od nepokornega. Nasproti pa, kakor tisti, kteri hitro d&, dvakrat dd, zasluži tudi tisti dvojno plačilo pokoršine, kteri naglo uboga.
Koliko je že počasnost in odlašanje škodovalo? pogosto je zveličanje navezano na en trenutek. Kjer je škoda le majhna, tam zamuda morebiti zasluži priza-nasljivost; toda kjer je duša, kjer je večnost v nevarnosti, tam se za odlaganje ne more z nobeno kaznijo zadosti pokoriti.
Nagla pokoršina je naj bolj posebno znamnje oči-šene čednosti; zakaj serce, ki je prazno vsih strasti in pazi le na migljej Božji, zaznamuje moža po volji Božji.
Milost sv. Duha ne pozn4 počasnosti volje. Nobena pot ne pelje hitreje in bolj gotovo k čednosti, kakor če se z migljejem povelja skuša naglost pokoršine.
14.	Kdor Boga ima, temu nič ne manjka tudi ie druzega nič nima. (S. Ignat. apud Bart. I. IV §. 35.)
Prav poseben dobiček, naj krajši pot do bogastva je: ne veliko požeieti in vošiti. Če edino to išemo, imamo vse. Čudno to bogastvo! Toda ne najdemo ga, če druzega vsega ne zgubimo.
Lahko je obogateti. Sami si nakladamo uboštvo, ker pustimo svojim strastim, da čez nas gospodarijo; če te otresemo, nam bo revšino lahko terpeti. Dokler strasti prenašamo, smo si sami sebi neprenašijivi.
Srečna zamemba! v Malo, kar čisto nič dati, in za to neskončno doseči ^ Če imam zlato, kaj imam potem in doklej ga imam? Ce imam Boga, če4a potem nimam in to doklej?
Ta ni Čisto pri pameti, kdor žeja po kaplji iz mla kuže, ko mu je celo morje naj čistejšega veselja pri rokah. Komu se pač težko zdi pustiti netečno sočivje, če mu je mana pri ustih?	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
U Ljubljane, 16. mal. travna 1876. (Vstal je Gospod zares. Aleluja. — Pogled nazaj na veliki teden, njegove opravila, njegov sneg.) Neki pridigar mčni, da farizeji grede s Kalvarije so opojeni s svojo zmago nad Kristusom bili presladko veseli. Jest pa nekoliko dvomim nad tem veseljem. Zakaj tema, ki je bila pokrila vso okrajino, strahoviti potres, kterega nasledki so še zmeraj očitni 8 strahovito razpok lino v tako imenovani „Adamovi kapeli" pod Kalvarijo, spreobernjenje naj hujšega tolovaja v poslednjem trenutku in Jezusove usmiljene besede do njega ter vse Zveličarjevo obnašanje, Malhovo ozdravljenje in več druzih čudežev še poslednje ure med terpljenjem — vse to ne verjamem, da bi bilo farizejem dalo mirno spati.
Kaj pa še le na vse zgodaj v nedeljo jutro, ko se je po vsem Jeruzalemu razlegal glas: „ Vstal je,—vstal je!" (Mark. 16.) Ni ga v grobu; angeli z nebes bivajo na grobu njegovem; — ta ga je vidil — uni ga je vidil: Magdalena Peter itd. In malo pozneje: Prikazal se je tudi učencem, že hodil, jedel je z njimi; — potolažil svojo Mater Marijo s svojo pričujočnostjo!
Koliko veselje za vse dobre v Jeruzalemu, kolik strah, groza pa za farizeje! Pač so tr sili denar in podkupovali svoje sužnje, da bi jim pomagali Gospodovo vstajenje tajiti; toda vse zastonj! Sej po vsem občevanji s tolikimi ljudmi skoz 40 dni ga je silna množica še na vse zadnje vidila očitno pred vsem mestom na Oljski gori v nebesa iti.
Kakor je bilo takrat, tako je še zmeraj pri obletnicah Kristusovega vstajenja: Aleluja za vse dobre, — groza za vse brezbožne. Kdo ne ve, da ni brez farizejev tudi še zdaj, ki taje Jezusove nauke, ki se 40danski čas niso nič postili, nič spovedi in sv. Obhajila opravili, ki so imeli namesto tega svoje kratkočase brez vsega razločka, kakor druge krati, celo plese in mnogotere razuzdanosti, ki so vse petke in druge postne dni ravno kljubu postu meso jedli, ali tudi v naj veči skrunjenje še meso in ribe ob enem! So ljudje, ki se sami hvalijo živinskega rodu, boje, ker so prepiškavi in 8i ne upajo človeku primerno živeti. So ljudje, ki taje Boga, ne-umerljivost duše, sodbo, svojo lastno dušo — in torej svojo lastno pamet, ki jo s tem sami sebi odrekujejo, pa ravno s to zmožnostjo, da morejo soditi, jasno pričajo, da dušo s pametjo imajo, pa jo nalaš taje, ker čutijo, da so se med živino pomešali in bi bili radi živine, samo zato, da bi ne bilo treba po pameti živeti!
Pa kaj bode ob koncu sveta? Farizeji so slišali glas: ,,Vstal je" in so si s podkupovanjem in lažmi iskali pomagati. Pri vesoljni sodbi ne bo nikogar več, ki bi se dal podkupiti in trositi obrekovanje zoper Božjega Sina, pred kterim bo zbrano k sodbi vesoljno človeštvo. Ozrimo se pa nekoliko nazaj na minule praznike.
Minul je veliki teden z lepimi, presunljivimi cerkvenimi opravili. Ginljiv je ta teden za vsacega vernega ali tudi le nekoliko vernega kristjana. Tudi prostomiš-ijak, ki vero smeši in zasramuje, ko vidi, da «se zamišljeno in resnobno k „b ž,im grobom" hiti, ima priliko prevdarjari: „kak», ali je svet v zmoti in !•• jaz „pameten"; ali pa sem jaz zbegana reva, in drugi ja^n* pameti in zdravega serca?"
Bilo je res tudi letos v Ljubljani vtliki teden vsa od ranega z« ra pa pozno v noč ob vsih u-ah in pri vsih božjih grobih obilno pobožnih, latopljmih v iu.»lite v in premišljevanje. O času očitne službe Boi;e in cerkvenih opravil pa so bile cerkve še posebno napo!-
novane. Tako pa je bilo tudi poprej v postnem času,
♦
kar je vsak lahko sam vidil, kdor je hodil k pridigam in duhovnim opravilom.
Kaj porečejo k temu ljudje farizejskega kopita današnjega časa V Naj hujši izmed njih ljudem godejo o mnosih prilikah , da so procesije in enaki obredi zastarane reči iz srednjega veka; da se to ne vjema s sedanjim napredujočim časom; — da se za to ne zmeni drugi kakor stare ženice in sploh le nevedno, „mraČDo" ljudstvo. Ali so mar ti ..frajgajsterji" slepi in niso vidili po cerkvah gospode iz naj viših in naj bolj olikanih stanov, io ne le pobožnega ženskega epola, ampak tudi imenitoih gospodov V — Kaj porečejo neki odveč „mo-drijani", ki se veliko potijo, da bi mladini izrovali sv. vero is dobrih sere, čudni „modrijani", ki zaničujejo šolsko in vsako molitev, ki bi naj rajši, da se mladini cerkve čisto zapro, če se tudi, namesto da bi se z bo-goljubnostjo, nasituje z otrobi „zgubljenega sina" in se pogrezne v vse pošastne brezna brezbožnosti in samo-pašnosti! Naj bi se bili taki razširjavci brezverstva po trudili v cerkve ali tudi po potih in cestah gledati, kako so starši vodili svoje otroke k božjim grobom in so skupaj molili Z/eličarja, kteri nam je prinesel na svet tisto sv. vero in umeri za njo, ktero oni s toliko terdo-vratnostjo išejo ugonobiti in v vsih lepih sercih jo za-treti!
Strastno so liberalni pajdaši naznanovali in nazna nujejo plese, pustne šemarije, po oglih vabila nabijali, potlej pa radostno razglaševali, da je bila sijajna vde-ležba, da se je pri tej ali tej veselici 50 parov naba jalo! Pa kaj je to številce pri takem kokodakanji?
Koliko vzrokov ima pa sveta Cerkev razodevati radost! Ni z enakimi klici vabila svojih vernikov: dosti je, da jim d£ z zvonilom znamnje, in zadnje dni je tudi ta vabilni glas obmolknil; vender je bilo vkljub slabemu vremenu ne le po 50, ampak po 500 in več parov vernikov pričujočih po cerkvah pri raznih Božjih službah in opravilih. In zakaj bi tudi ne prišli? Sej vse posvetne melodije se ne dajo primerjati tistim, ki jih sv. Cerkev poje veliki teden (n. pr. z lamentacijami); kaj pa še le dušni prid, ki je s tim sklenjen!
Pomenljivo je, da te dni se odmakne blagoslovljena voda iz vsih cerkvenih posod; blagoslov s sv. Kešnjem Telesom se ne sme dajati; tudi viši pastirji niso blagoslavljali vernikov, čeravno so pred njimi pokleko-vali, kakor bi hotli reči: On, v čegar imenu vas druge krati blagoslavljam, počiva v grobu; pojdite, obiskujte „božje grobe" po svetiših, obžalovaje svoje grehe, in prosite Njega, naj vas blagoslovi. Prosite pa Boga tudi za vso terpečo sv. Cerkev, ki je tako rekoč v grobu s svojim Začetnikom, v grobu s svojim vidnim naj visim poglavarjem. v grobu ječe ali pregnanstva z marsikte-rimi svojih viših in nižjih pastirjev in tudi mnozih vernikov, v grobu tudi z mnogimi svojimi pravicami!
Zdaj pa se obernimo še nekoliko od žalosti k veselju. „Vstal je, ni ga več v grobu!" Umeri je bil za nas, vstal je za nas, ne sam za se; tega mu ni bilo treba. Blagor tistim, kterim ni treba vstati, ker niso padli v grob greha! Zato veselite se vsi dobri otroci ta dan in teden vstajenja. To je dan, je čas, ki naj se spolnujejo besede, da je ,,iz ust malih sebi pripravil hvalo". Zato, otroci, le veselo Jezusu kličite ,,Aleluja!" Pa ga tudi prosite, da bi mu enkrat v nebesih vekomaj Aleluja peli. Da bo pa to, se morate tudi v svojih slabostih poboljšati in se varovati greha. Ne smete kleti, ne škode delati, ne staršev žaliti, ne v spačenih drušino hoditi. Vi morebiti še ne veste, kolik revež je človek, kako nesrečen , kteri je v velikem grehu. Vsi pirhi, kolači, potica, ve* velikonočni „žegen" vas ne bo mogel veselih storiti, če bo greh v vašem sercu. O varite se greha!
Aleluja vsim odrašenim, ki živite v prijaznosti s Bogom, v „gnadi Božji", ki ste se pred veliko nočjo z Bogom spravili! Glejte, da ostanete stanovitni, zakaj „kdor ostane stanoviten do konca, on bo zveličan".
Ali ne tudi „Aleluja" grešnikom? Ni še vse zamujeno in zgubljeno. Vse vstaja, zakaj bi vi ne? Cvetice vstajajo in se prikazujejo v deželi, če tudi jih hoče sovražni sneg še o veliki noči ustavljati; žito na polji vstaja is svojega groba in nam kruha obeta; drevesa se dvigajo s prijetnim zelenjem, kmaii bode cvet pričel sad obetati; vstale in prišle so tičice iz tujega spet domu ter veselo prepevajo Aleluja za veliko noč Bogu; vstalo je veliko grešnih in mlačnih duš v postnem času in se očistilo Zveličarju na čast: glej tedaj, zagrešeni človek! da vse vstaja, ali hočeš le ti sam v grobu pregreh ostati iu podoben biti letošnemu velikonočnemu snegu, kakor bi hotel zatoniti vse vstajenje v spomladanski natori! O nikar! Posnemaj vstajoče cvetice, žito, drevje, mile tiče, očisene vernike ter vstani! Posnčmaj velikonočni sneg samo v tem, da tako naglo odpraviš nesnago svojih grehov, kakor naglo jo je sneg sam pobral.
Vstal je Kristus. O grešnik, vstani še ti! Vstal je Kristus iz groba Jožefa in Arimateja, ti pa vstani iz groba svojih grehov in hudih nav&d! Nisi ga še imel tako veselega dne kakor bo tisti, ko tebe — zgubljeno ovčico — „dobri Pastir" zadene na svoje rame in te prinese, milijonkrat osrečenega, k svoji čedi domu. — S tem zaupanjem kličem tudi tebi, grešnik: Aleluja!
Iz Ljubljane. Dober prijatel nam je izročil nekaj lepih slovenskih pridig, ki jih je v novi kranjski du-hovniji v Ameriki pridigal naš rojak ondotnim Kranjcem. Gotovo bomo bravcem prav dobro vstregli z naslednjo.
Drugo nedeljo po veliki noči (1874). Jest sem dobri pastir. (Jan. 10. 11.) Nas Gospod Jezus Kristus se primerja dobremu pastirju. Pervič gotovo zato, da bi ga lože natanko spoznali, ker namreč vsak, še tako priprost dobro ve, kaj je pastir. Da bi pa tudi nikdo se ne motil o dobrem pastirju, ga Kristus še sam natanko popisuje. Tisti je namreč dober pastir, ki svoje ovce natanko pozna, in ki o času nevarnosti ne beži ter ne zapusti svoje čede, temuč če je treba, še svoje življenje da za svoje ovce. Tak pastir je Kristus. Po tem razlaganji vsak mora spoznati neskončno ljubeče Serce Jezusovo, ki je pripravljen dati svoje življenje za svoje ovce. Drugič se pa tudi primerja pastirju ter »e naravnost imenuje pastirja zato, ker m» že preroki prihodnjega Odrešenika napovedovali kot dobrega, zvestega, nebeškega pastirja, Jz. 40. 11., Jerem. 23, kjer Rvari nevredne pastirje in svoji čedi napoveduje dobre, Eceh. 34., kjer tudi svari hudobne, ter (34. 23.) naravnost napove, da bo poslal čedi pastirja — edinega, v resnici dobrega, ki jo bo pasel in vodil po dobrih pašah. Zato Kristus farizejem naravnost pravi: Jest sem dobri pastir, ne pa vi, kakor si domišljujete.
Toliko časa so človeštvo vodili slabi pastirji. Bog v svojem usmiljenji jim obljubi edino dobrega — in zdaj je tu — o raduj se, človeški rod, raduj se čeda Kristusova, raduj se katoliška duša, radujmo se mi, preljubi vsi, le zapojmo preserčno Alelujo, zakaj Kristus Jezus je dobri pastir! — Da bomo pa Bužjo ljubezen bolj spoznali, da bo naše velikonočno veselje bolj popolnoma, premišljujmo danes našega dobrega pastirja bolj natanko. In ker je v svoji modrosti še nekaj drugih pastirjev zraven sebe postavil v svoji čedi — tudi nas — premišljujmo, kteri so ti, ktere dolžnosti imajo in kako jih pač spolnujejo.
Jezus, ti edini dobri pastir, vodi v tej uri naše misli, da bodo našim dušam teknile kot dobra hrana in tvojim ovčieam pripomogle v ovčnjak tvojega veličastva.
1.	Pervi pastir v čedi Kristusovi, ▼ sv. Cerkvi, je Jezus sam. — Da prav spoznamo, da je dobri pastir, kakor nam pravi, premišljujmo: nas stan pred odreše-njem — otroci zaverženja Božje jeze, na napčnih potih, sovražniki Kristusovi — in vendar, kako je za nas po-skerbel! Kar sam pravi, kar apostelj (sv. Peter) pravi o njem. Ali toraj ni res dobri pastir? Ali ni res, kakor zgubljene ovce smo bili, pa z njegovimi ranami osdrav ljeni smo se spreobernili k pastirju in škofu naših duš? O pač da, sladki Jezus, ti si naš pastir, dobri pastir, ki si dal svoje življenje za nas nevredne ovčice. Pa sej si nas poznal, poznaš nas še, kako smo slabi, nestanovitni, omahljivi; o daj nam tudi tebe res spoznati in po tem spoznanji živeti, daj nam slišati tvoj glas in ga tudi spolnovati — vodi nas in pripelji nas v hlev večnega veselja.
2.	Pastirji so namestniki Kristusovi, skof|e in duhovniki, sklenjeni s sv. Očetom, rimskim papežem. Pa kakšni so? So li tudi dobri? — Žalibog se najdejo tudi med njimi kteri nedobri — ali sploh govoriti so dobri pastirii, ki so po zgledu dobrega pastirja tudi vsaki čas pripravljeni dati svoje življenje za svoje ovce. Zgodovina preganjanja, krivoverstva, liberalstva. — Darujejo za zveličanje duš sami sebe in svoje posestvo — na daljnih misijonih, v zapušenosti, v pozabljenju od sveta — ne boje se govoriti in pričati resnica, kadarkoli je treba. O kako se nam je zahvaliti za te dobre pastirje! Kje boš iskal in našel mir serca, če ne pri duhovnu? Kdo ti bo tolažil in miril trepečo dušo na smertni postelji, če ne duhoven? Kdo te bo spravil in sklenil z Bogom, če ne pastir, namestnik nebeškega pastirja? Bodi tedaj hvaležen, poslušaj ga, ubogaj ga, spoštuj ga, ne žali ga, sej ga tolikrat potrebuješ in ga bos še potreboval — še naj bolj na vse zadnje.
3.	Pastirji so tretjič starši. Sej je vsaka družina majhna čedica, in kdo je njen pastir, če ne tisti, o kterih nam Bog sam zapoveduje: Spoštuj očeta in mater? — Torej, oče in mati, vidva sta pastirja. Kako pa, ali sta dobra pastirja? Ali skerbita prav po Božji volji za svoje ovčice — za otročiče? Ali skerbita za njihov telesni blagor? Matere, že tolikrat sem mislil, kako bi vas enkrat na to opomnil; danes mi daje sv. evangelij priložnost. Ali ste dobre pastarice? ali skerbite prav za svoje otroke pred in po rejstvu? Toliko majhnih otrčk je že na pokopališu. Pač so srečni, in nekterega gotovo prav Bog koj pokliče k sebi. A je li pač to volja Božja, da jih toliko pomerje? Kdo more reči? Morebiti je kdo drug kriv: mati — pomisli! Dalje v celi fari še nisem vidil rudečega lica — vse bledo — je li to zdrava barva? Menda ne! Kdo je kriv, da so tako slabotni? Res, kraj se ni dosti obdelan, hiše slabe, ali vendar mati — pomisli! Ali skerbiš dosti za snažnost po hiši, pri jedi itd.? In očetje — tudi vi pomislite, da tudi vara je dal Bog pastiratvo; bodite toraj premišljeni, skerbni, pametni, dobri pastirji.
Pa še bolj imenitna kot telo je duša. Starši, ali ste tu dobri pastirji v podučevanji, v pazljivosti na otroke, v vodstvu otrok — z dobrim zgledom? Opominjal sem že vas v tem oziru — je li pomagalo? Otroci, ali podučujejo va3 vaši starši prav pridno? Ce ne, niso dobri pastirji. Ce pa, o zahvalite Gospoda za-nje, spoštujte, vbogajte jih ; če ne, bote sami krivi, če se po-gubite.
4.	Pastirji smo pa slednjič tudi mi vsi. Sej je vsakemu izročena neumerjoča duša; tista, ktero je Kristus tolikanj ljubil, ki je toliko vredna, ki jo torej tudi duhovni pastirji toliko cenijo, da vse zapustijo, grejo za njo jo rešit in zveličat; tista duša, o kteri Kristus Jezus sam pravi: „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpf?" Zdaj pa pre-
ljubi, kdorkoli si, prav natanko premisli, ali si dober pastir. Si li pripravljen dati svoje življenje sa zveličanje 1 svoje duše? Si li vodil do zdaj svojo ovdico po pravili potih? Je li nisi sapeljal v smert — v greh? Nisi li bil morebiti sam volk, ki si raatergal svojo ovtioo, svojo lastno dušo? Je li morebiti ne deriiš še sdaj, ravno sdaj v tem trenutku, v brezdnu — v greha? O neusmiljeni rabelj, neumerjočo dušo, ki bi jo imel zveličati, pogubiš prosto in radovoljno — ali nisi hnjši kot Herod in Pilat? O Jezus, morebiti sem tndi jest sam tak trinog! O dobri pastir, o razsvetli nas, pripelji nas k spoznanju, uči nas prav pasti, prav skerbeti aa svojo ov&co, zveličati svojo dušo! Pa sej si to že storil. Sej nas že apostelj v branju opominja: »Kristus je za nas terpel, in nam sgled zapustil, da bodimo po njegovih stopinjah. On ni greha storil, ni biio goljufije v njegovih ustih; ni klel, ko je bil preklinjan; ni pretil, ko je terpel; vdal se je temu, ki ga je sodil. Naše grehe je nosil na lesu (sv. križa), da bi mi grehu odmerli*'.
O preljubi, kaj hočemo se več? Naše grehe je nosil v svojem telesu — na križu, z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni; z njegovo smertjo odkupljeni; m njegovo kervjo oprani. Ali se hočemo še omadeževati, ali ga hočemo se žaliti, ali hočemo še grešiti? O nikdar več ne! O Jezus, le tebe hočemo čedalje bolj spoznavati, tvoj glas kot zveste ovčice poslušati in spolnovati, in svojo revno ovčico — svojo tako drago odkupljeno dušo po tvojih zapovedih voditi in skerbeti za večno zveličanje. Kar pa primanjkuje naši slabosti, dopolni ti, o dobri, edini pastir, ki te nam je mili tvoj Oče obljubil in poslal. Ti nas vodi, ti nas varuj — ti nas v sveti raj pripelji!
Tu nos pasce — nos tuere, Tu nas bona fac videre In terra viventium. Amen. (Ti nas pasi — ti nas vari, Vse dobrote tam podari Ti v deželah živih nam!)
iS Ogerskega, 9. mal. travna. (Kaj menijo Madjari o Slovencih.) Znano nam je, da na Ogerskem biva 150.000 Slovencev, ki se od druzih Slovencev v ničemur ne razločijo. Kranjec jih tako razume, kakor n. pr. šta-jarske Slovence.
Imenujejo jih Ogri „Vende"; pa kedar jih hočejo žaliti, zovejo jih »Vandale". S tim imenom si mislijo divje ljudstvo, ktero se je v nekdanjih časih z njimi vojskovalo, po njih mestih morilo in požigalo, ktero pa so oni zmagali in s časom k madjarskim segam privadili. Tako saj misli prosto ljudstvo.
6. aprila je „Hon", zelo razširjen madjarsk časnik, ki izhaja vsaki dan po dvakrat, obširen popis prinesel o Slovencih. Med drugim pravi: „Slovenci se smejo prištevati k onim Slavjanom, kteri od naj davniših časov govore slovanski jezik. Herodot in za njim Strabo, ta dva zgodovinopisca starodavnih časov, sta nam slova (besede) zaznamovala, ktera se dandanes ravno tako glasč kakor pred 2000 leti. Pri narodovskem preseljevanji se je del Slovencev (Vendov) preselil na Nemško, in tudi tam so dalj časa gospodovali. Nemških Vendov jezik se skoraj ne razloči od slovenskega. Oni so dobro izobraženi. Imajo literaturo in časopise. Čudno je to, da se je tam jezik v razmeri z vero izobrazil. Iz tega, kakošen jezik govorijo (nemški ali slovenski), se mora spoznati, kakošne vere da so: luterani ali katoličani.
(Tedaj je resnica, da je slovenski jezik izvoljeni jezik, v kterem se je zmeraj pravi Bog na pravi način častil in ni bil oskrunjen z napačnim bogočastjem, odkar so se naši očetji podvergli edinozveličavni keršanski katoliški veri.)
Po tem govori „Hon" o naši kulturi, in pravi, da * imamo zlo razširjeno in cveteeo literaturo. Da imamo vsakega stebla političnih in lepoznanskih (szčpirodalmi) časopisov. Veseli ga, da imajo tudi ogerski Slovenci v Budapeštu svoj časnik „Prijatel", kteri kratko in dobro naznanuje katoliškemu ljudstvu deržavne zadeve. — Hvali ogerske Vende, da se ne pečajo z zunanjimi der-žavljani, kakor n. pr. s Slovaki, Hervati in Serbi, temuč so zadovoljni s 3vojim jezikom in se pokorno podver-žujejo ogerski deržavi.
„Hon" se razliva v hvalo proti onim učenikom in duhovnikom, če bi si nalogo storili, Slovence „poma-djariti". Govori še mnogo aem ter tje, in na zadnje jih vender le hvali z onirn serčnim željenjem , da bi pred ko mogoče svoj mater ni jezik pozabili in se popolnoma madjarskega privadili, ker: extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est ita.
Razgled po »vetu.
Laško {V črni levičarji in liberalulti napredujejof) Ministerski predsednik Depretis v okrožnici priporočuje davkarjem, da naj nadaljujejo iztirjavanje davkov s tistim pogumom in s tisto gorečnostjo, ki jih tako odlikuje že od poprej. Srečno „mlado Laško" pod „mladimi levičarji!" Tu je večno „likvidiranje", iztoževanje, izplačevanje. Nadaljeva se tedaj iztirjavanje osebnega posestva z davki, dopolnjeno je iztirjavanje (pograbljenje) cerkvenega posestva; zdaj pa novi levičarski ministri Nikotera, Depretis in Mancini študirajo osnovo za novo postavo, po kteri bodo iztirjavali (grabili) posestva „do-brotnih naprav". „Unita" pristavlja, da Italijanom v njih zadregi je bila ostala še pomoč hranilnic (Monti di Pieta); kadar jim je iztirjavec prodal kotel, posteljo in delavno orodje, so mogli pribežati še k dobrotnim napravam ; in če so bili bolni ali stari, so našli že odperte vrata bolnišnic in hospicev. Toda levičarji imajo stanovitno voljo, da tudi po tih mora seči grabežna roka deržavne blagajnice; po velikonočnih počitnicah bode eno pervih pretresanj o dobrotnih napravah (Opere pie). Novi ..ljudski osrečevalci", prave jutrove kobilite, nočejo nič zelenega za seboj pustiti.
Nemško. (Judje gospodujejo na Nemškem.) „Zadeva Judov je zadeva življenja ali smerti", tako piše ,,Eisen-bacher Ztg.", časnik, ki ni konservativen, ampak soci-jalističen, in torej njegovo pričevanje ne more biti sumljivo, tudi pri stranki nar bolj fanatičnih liberalcev ne. Na Laškem in Francoskem je zlo manjši število judov, kakor na Nemškem, v Avstriji in v nekterih krajih na Jutrovem, kjer so tako neštevilni, da se njihovi pre-derznosti in mogočnosti skoraj ni moč več ustavljati. Še le malo let je, pravi omenjeni nemški časnik, odkar so v nekih poglavitnih ulicah v Berolinu izločno le kristjani stanovali. Dandanes so tiste ulice, izjemši neke očitne spominke, lastina judovska, ter se poglavitne ulice v glavnem mestu imenujejo: „Judovske ulice", vse to se je izveršilo v komaj 25 letih.
Leta časnik na dalje še druge zglede pripoveduje ter pravi, da jud in oderuh ste dve besedi enacega pomena. Na borsi v Berolinu je število deležnikov v primeri: 100 judov proti enemu kristjanu, in poslanec Lasker je torej detiniral borso ko akademijo, v kteri se brez kazni oskrunuje postava, ali zavod nekaznovanega oskrunovanja postav. — Ravno tako neprimerno so judje zastopani pri druzih društvih na Nemškem, kjer imajo izroed^ 100 po 90 svetovalcev iz svoje kaste.
Še več: Na Nemškem je vse časništvo, ki tolmači očitno mnenje, lastina judov. Oni gospodujejo in vre-
dujejo celo vradne časnike. Določevalni vredniki časnikarstva, ktero kraljevi vrad svojim poslancem na vnanjih dvorih kot kažipot podaja, so zgolj sami judje. Odkar je jud Abel postal dopisnik v „Times", so se prestrojili vsi dopisi, ki so bili pred njim knezu Bismarku sovražni, ter so knezu vgodni postali. Ker imajo judje ves tisk v svojih rokah, so nedotakljivi; oni namreč ved6 vse na njih merijoče napade odstraniti. Omenjeni časnik nasvetuje pregnanje judov iz Nemčije kot edini po-moček, da se nevarnost sedanjega časa in stanu odpravi. Sklicuje se na zgled pregnanstva katoliških duhovnih redov po ukazu višjih vradnij, ter pravi: „Ako so se pregnali jezuiti, ker so se deržavi nevarni zdeli, zakaj bi se tudi judje ne izgnali, ki so nar nevarnejši?" Lejte judje, tako vam liberalni svet plačuje, ko mu pomagate kristjane treti.
Ko so bili judje že povsod izgnani, so našli vender še en kraj zavetja, in ta kraj je bil Rim pod oblastjo papežev; iu zdaj pa oni sebi skazano gostoljubnost s teui povračujejo, da papeža, škofe, duhovne, re-dove, in vse katoličane oskrunujejo. Zadeva judov je zadeva življenja ali smerti. Mogoče je pa to zadevo rešiti, da ni treba novih krivic in stiskanja rabiti. Naj se derž »ve spet k poprejšni keršanski podlagi overnejo, od kWe so po razporu zašle, in zadeva bo brez preganjanja rešena. Na vsak način ne bomo nikoli pozabili: da so po celem svetu raztrošeni judje žive priče o resnici keršanske ver«.
Drobne novice. Zaterjuje se, da turška vlada se namerja pritožiti pri vladah zoper obnašanje Serbije in Černogorc, ki odvračate mir. To bi bilo znamnje, da ti dve moči narnerjate res po orožji seči. - Angleški lord Derby je bil line dni prišel v Pariz dogovarjat se s francosko vlado zarad egiptovskih reči in pravijo, da se je vernil domu prav zadovoljen. To bi bilo po eni strani dobro znamnje, zakaj huje ko ste si Francija in Anglija v laseh, višej je Bismark na konji. Kjer imate Anglija in Francija kaj opraviti, je še kaj cvetja svobode, bodi si tudi v Egiptu; kjer pa bizmarkovstvo, tam ne raste trava več. — Sv. Oče so si izvolili tajnega kamernika g. Vil. Hutčinon a, uda katoliške akademije, mlajšega iz kraljeve družine Stuard »vske. — Iz Berlina pišejo, da ukaz, ki razperšuje delavske družbe, nahaja veliko pritežnost. Bismarkovstvu na Pruskem se bo ravno tako utepalo počenjanje zop*r papeža, kakor se zdaj že tudi Viktor Emanvelu na Laškem. Rudeč-karstvo meri videsno na altar, zadeva pa prestol. — Masoni v Neapelnu so hvalo poslali laškemu novemu mini^terstvu, posebno pa Nikoteru za znotranjstvo. Ta mavtarska zaupnica dosti očitno kaže, kakošnega kopita je to ministerstvo. - Vojvoda Nassavski, akoravno protestant, zvedivši, da pruska vlada v Visbadnu je katoličanom ugrabila njih cerkev, je katoličanom dal svojo palačo, ki jo ima v tem mestu. — Prusija, sre-diše posilnega šolstva, „soluce novošegne olike", ima 4505 šol brez učenikov. Ako se šteje po kacih60otr6k na eno šolo, tedaj 270.000 otrok brez poduka. Pa sej pognali so iz dežele menihe ! pristavlja „Unita". Je tedaj znamnje, da v tem „osolnčji pruske olike" je veče sovraštvo do nedolžnega bližnjega, kakor pa ljubezen za šole in oliko! — Pruska vlada je zapovedala pregnati prekucuhe (komunarde), ki so bili pribežali v Alzacijo in Loreno. Samo v Strassburgu se jih je bilo vselilo 39. Bismark tedaj vse podi in dervi iz dežele — nedolžne in „guncvete", koristne in škodljive! Kako se pravi takemu početju?
Cret in Mati zreste mo litre.
Zahvale.
Moja mati M. P. so bili pred malo dnevi tako hudo zboleli, da je zdravnik rekel, čez 4 ure ne bojo več živeli. Nato sem začela k N. lj. G. za nje 9dnev-nico opravljati in obljubila sem očitno naznaniti, ako jih Bog ohrani na Marijno prošnjo. Čast bodi Bogu in preserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca: res se jim je precej začelo boljšati ter so zdaj iz nevarnosti. V Ljubljani, veliki petek 1876.
Johana JP.
Prošnje.
Št. 1. Bolnik s silo hudo in tevarno rano, zoper ktero zdravila nič ne zdajo, je serčno priporočen bratom in sestram Naše ljube Gospe presv. Serca v molitev za dušuo in telesno pomoč. Ako pomoč sprosijo, se bo zahvala očitno naznanila.
Št. 2. Iz Goriškega. Nekdo, tako slaboten na očeh, da ni za nobeno delo, zraven pa zmeraj bolehen in obložen z mnogimi dušnimi in telesnimi britkostmi, Be goreče priporoča v m- litev vsim bratom in sestram Naše ljube Gospe presv. Serca. Ako doseže pomoč, obeta v Njeno slavo razglasiti po Danici in druzih časnikih, pa tudi Njej storjeno obljubo zvoste spoiniti. *)
Družbine zadeve.
Mesca sušca je bilo zopet v bratovske bukve zapisanih 2193 novih udov Naše ljube Go?pe presv. Serca. Tedaj v 14 mescih 39.497, ki vsi pod belo Marijno zastavo kličejo: „0 naša ljuba Gospa presv. Serca, za nas Boga prosi!" da si pridobe ko ži\o brambo presv. Serce Jezusovo, iz kterega zajema Marija vse gnade, ki jih razliva čez vesoljni svet. Božje Serce Jezusovo — to je pra\i naš zveličanski studenec. To je Serce, ki je ljudi tako nezmerno ljubiio, in jih ljubi ter želi vse osrečiti; kteremu pa premnogi te ljubezni ne jenjajo povračevati z naj bolj černo nehvaležnostjo! To Serce Jezusovo je ediuo, ki nas vsih nesrčč, in končno večne nesreče rešiti zamore; ia ventier se mu ravno v tem reševanju tolikanj nasprotuje! Kdo bo pa pri tem presv. Sercu za nas posred- val, za nas prosil, ker smo sami nevredni, če ne Marija, ki je bila vselej v milosti pri Njem? ,.Kdo je bolj zmožen, da naj govori na Serce našemu Gospodu Jezusu Kristusu, kakor ti, o preblažena Marija?" pravi sv. Bernard.
Kdaj pa je bolj potreba za nas posredovati in prositi, kakor v sedanjih viharnih časih, ko sv. Cerkev ima toliko terpeti? Blagor jim, kteri poznajo studenec vsih tolažil in zajemajo iz njega. Marija iz tega studenca zliva milosti v užaljene serca tistih, ki jo prosijo, ker ona je upanje obupljivih, obupajočih in obupanih, pravi sv. Etrem. To Marija premore, to Marija želi. To željo moramo pa tudi mi imeti, jo Mariji razodevati, priznati to njeno nezmerno predpravico, njeno moč do Jezusovega Šerca, in jo torej na pomoč klicati. Klicati jo moramo kakor zanesljivo pomočnico v naj hujših silah, v naj večih nevarnostih.
O da bi kdo povedal za ta studenec vse pomoči tudi prežalostnim družinam kristjanov na Turškem, ki tako strahovito zdaj terpe! Koliko pomoči bi si lahko sprosili v svojih nezmernih britkostih! Molite, molite torej, bratje in sestre naše družbe, tudi prav posebno za kristjane na Turškem, naj bi jim Bog na prošnje
*) Odgovor na vprašanje: Ne za take in za nobene sprejeme v „Danici" se ue sprejema nobena plača.	Vr.
Naše ljube Gospe presv. Serca prikrajšal njih terpljenje, varoval njih življenje in njih poštenje pred turško gro-zovitostjo. Priporočujte po Mariji Jezusovemu Sercu razkolnike, da se k Jezusovi Cerkvi spreobernejo, ker za svoj odpad od prave Cerkve so prišli Turku v oblast.
Lepo delo za sv. Cerkev.
Veliko oseb se je zavezalo za sv. Cerkev in sv. Očeta, dokler se zmaga ne doseže, zmiraj tako-le opravljati. (Dalje.) Št ev. 101. Joh. Derečin vsak teden 3 psalme; — 102. Mar. Štuli ravno tako; — 103. II. Pre-setnik vsak teden „Češena Kraljisa"; — 104. Am. De-rečin vsak dan molitev k N. lj. G.; — 105. Fr. Engler litan. M. B. vsak teden: — 106. Jih. Gajeta lavno tako; — 107. 9 oseb vsak petek r«žni venec; — 108. 3 osebe vsak teden r« žni venec N. lj. G.; — 110. 5 oseb vsak teden ss. obhajila; — 111. 5 oseb vsak tedeu ss. maše; — 112. vsak četertek daroranje sv. Režnie Kervi.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
.Mali traven. — April.
23.	.Nedelja I po veliki niči ali Bela nedelja. Evangelij: „Jezu-i se prikazuje po svojem vstajenji". (Jan. 20.) — Sv. Adalhert, po Pemekem : Vojtieh, to je, „Voiskina tolažba", škof v Pragi r:a Češkem, sprič., je keršansko vero oznanjeval po Poljskem, Ogerskem in poslednjič na Pruskem, kje; jc bil od inališkega služabnika s sulico prehoden leta 997. *) — Zvelič. Egidij (lin, Tiln, Tilh), Asiski, brat iz reda sv. Frančiška Asiskega. t 1272. (Glej Danico lansk. 1. List 16.)
24.	Ponedeljek. Sv. Juri, sprič., je bil sloveč, premožen poveljnik cesarske armade, spervenja liublje-nec cesarja Dioklecijana, j 303 po Kr. — Sv. Fidel s Sigmaringe, sprič., mašnik kapucinskega reda, misijonar na Tirolskem in Švicarskem, je bil od krivovercev umorjen 24. aprila 1. 1622.
25.	Torek. Sv. Marka, tudi Janez Marka imenovan, evangelist in sprič., je bil učenec sv. Petra, od njega keršen in škof posvečen. Pod grozovitim cesarjem Neronom je v Aleksandriji na Egiptovskem dosegel mučeniško krono 1. 6S po Kr. Njegovo truplo je bilo v Benedke preneseno 1. 815. — V Rimu je slovesna procesija z litanijami vsih svetnikov, ktero je bil zapo-vedal papež Gregor za odvernitev strahovite kuge leta 590. — Šv. Anijan, škof v Aleksandriji, spoz., je bil učenec in naslednik sv. Marka.
26.	Sreda. Sv. Klet, drugi papež sprič. za sv. Petrom, je vladal sv. Cerkev 12 let, 7 mescev in 2 dni, ter je pod cesarjem Domicijanom dosegel mučeniško krono 1. 91. — Sv. Marceliu, papež sprič., je ob času cesarjev Maksimijana in Dioklecijana vladal sv. Cerkev blizo 8 let, in je prejel mučeniško krono 1. 304. Tisti čas je bilo v enem mescu 17.000 kristjanov pomorjenih. (Gl. Danico lansk. 1. List 17.)
Danes je dan dolg 14 ur.
27.	Četertek. Sv. Peregrin, spozn. iz r< da služabnikov Marije Device ali servitov. t 1345. — Sv. Anthn, škof v Nikomediji na Jutrovem, sprič., je bil pod ce-Barjern Dioklecijanom ob glavo djan. Za njim je bila skorej vsa njegova čeda umorjena: nekteri so bili na
*) Popravi tiskano uapako v „Danici" lansk. leta, kjer se bere 7'JO.
sodnikovo povelje z mečem pokončani, nekteri na ger-madi sežgani, nekteri pa v morje potopljeni. — Sv. Cita, devica, 48 let dekla na neki grašini, je s svojimi čednostmi in čudeži slovela, t v Luki na Laškem 1. 1172.
28. Petek. Sv. Vital, oče ss. Gervazija in Prota-ziia, vojaški poveljnik, sprič. t v Kaveni 1. 165. — Sv. Valerija, žena sv. Vitala. (Glej Dan. lansk. 1. List 17.) — Sv. Teodora in sv. Didim sta pod cesarjem Dioklecijanom bil* mučena. (Gl. daljši popis v Dan. lanskega leta. List 17.)
21*. Sahota. Sv. Peter, sprič. iz reda sv. Dominika, misi}onar na Laškem, je bil od najetega krivo-verca preboden 1. 1252. — Sv. Robert, vstanovnik cister-cijenškega reda, je zopet vpeljal natančno spolnovanje vodil fregeljc) sv. Benedikta, ktere so se v mnozih samostanih opušale. Iz tega reda se je spočel leta 1700 red trapistov, kterih namen je živeti po pervih vodilih sv. Benedikta. Opat Robert spozn. je umeri 1. 1110.
Iz LjubljaDC. Pravila za družbo sv. Vincencija v Ljubljani so poterjene. V nedeljo bo za srečen začetek sv. maša; 24. t. m. zvečer ob šestih se bo družba vstanovila v Alojzijevišu. Ta drutba je v resnici keršanska in človekoljubna, nezmerno dobrotna za resnično ubožne po družinah in v velik prid zapušene mladine.
Lovro Pintarju spominek napraviti je dr. Poklukar nasvetoval v deželnem zboru, in poslanci so v ta namen pred svojim odhodom zložili 71 gl.
»Glasba Hervatov je bila izferstna, drago ni bilo nič vredno." Tako kritiko je izrekel mlad civilist nad neko tujo nespodobno igro, ki so jo bili v ponedeljek zavlekli ko slovensko igro v kazališe. Ne mislite torej, da občinstvo ima tako spačen kus, kakor nekteri izmed vas menijo ali tudi žele. Ni brez vzroka očitanje, ki se večkrat sliši: da bodo domači v tej reči, ako k moči pridejo, ravno taki, kakor so nasprotniki. „Novice" po pravici protestirajo zoper take spake.
Iz Tersta. Preč. gosp. dr. Janez Glavina, kakor se za gotovo govori, bode poreško-poljski škof. Preč. g. Jan. Dukič, častni kanonik, župnik itd. v Novem gradu, je postal, stol j ni kanonik pri sv. Justu. Prečast. gosp. dr Jan. S u s t, škofijski kancelar, je postal častni kanonik.
Y Celje smo k undanjemu številu čez 400 udov bratovšine ss. Cirila in Metoda jih zopet poslali 231 novih, največ iz Lašič in nekoliko iz Ljubljane. Iz Celja se nam poroča, da o prilikah priporočajo to bra-tovšino pri sv. Jožefu in po misijonih. — Ta bratovšina, kakor je znano, je delo ranjcega škofa Slomseka in moli za zedinjenje naših ubozih ločenih bratov, razkolnih gerkov in zlasti Slovanov, največ pod Turkom in Rusom, in je torej neizrečeno koristna, da je ni kmalo boljše in primerniše za sedanji čas. Tukaj naj bi se pokazalo, kteri eo pravi rodoljubi, ter naj bi razširjali molitev, da poprej sužnjost jenja, v ktero so zašli bratje naši zarad odpada od edinosti sv. Cerkve.
U Maribora. Mil. g. knezo-škof Lavantiski, kteri so se 17. t. m. skos Ljubljano, Gorico, Benetke in Bolonjo podali v Rim, ostanejo ondi do konca tega mesca.
Iz nofe tre. v Požonji (Presburgu) v žagrad frančiškanske cerkve hodi vojak, odloži vojaško obleko, se obleče v duhovsko, gre s kelihom bogoljubno k altarju in mašuje. Ta vojak je frančiškan P. Jan. Miczelj ; ne znavši novih postav, je bil opustil k novačenju se oglasiti, in zdaj je za kazen prisiljen vojaško službo opravl|ati, akoravno je že posvečen. (Blahov.)
? Jeruzalema in Sfeti deželi se je sveto leto pričelo še le mesca grudna 1875 in po posebnem privoljenji iz Rima bode terpelo še v letu 1876; 5. grudna in v praznik čistega spočetja popoldne ob treh je bila velika procesija po mestu Jeruzalemu. (Tedaj je turk bolj ,,liberal" v tem oziru kakor pa evropejsko mav-tarsko, bahaštvo, ki od samega »liberalizma1' napenja debele šobe, pa svobodo tepta in tare!) Obiskala je procesija 4 cerkve na skrajnih koncčh mesta ter sov prehodili vse mesto podolgoma od severa do juga. Sli so iz patrijarbove cerkve v frančiškansko (št. Salvator), doli po križevem potu v cerkev ,,Ekce-Homo, in v cerkvico kervavega bičanja. To je bilo kaj častitljivega, godilo se je med turki in razkolniki, angleškimi, ameri-kanskimi in nemškimi protestanti in judi, pa živa duša jih ni motila. Spredej so stopali kavasi (kakor turški vradni stražniki), za njimi križ in procesija, namreč: šolski otroci, frančiškanov do 100, vsi v pare, duhovni v roketih, semenišniki iz Bejt- Džalle (patrijarhovega semeniša pri Betlehemu), kanoniki v ornatu, mašniki in poslednjiČ patrijarh, na zadnje katoliški konzuli s svojimi kancelarji, nune, družniki sv. Vincencija, gospe in veliko mož: vse je na glas pelo in molilo. Po planotah na hišah in povsod, kodar se stranske ulice izhajajo, je stalo številno turkov, grekov, vojakov — vsi s spoštovanjem in v radovednosti. V Adventu 3. nedeljo bo zadnja procesija. Pred Božičem so ondotni katoličani skoz 8 dni imeli tudi ljudski misijon, ki sta ga vodila 2 oo. jezuita iz Bejruta.
Spomladanšica.
Svečana meseca sem se sprehajal, Pod hribcem cvetke nežno so cvetele, Vijolice v germičkih modre, bele, Prijetni duh bližino je obdajal.
Na gorah led visocih se je tajal, Odete s snegom trate so kopnele, Že tu pa tam so tičice že pele, Narave plajš zelčn je že prihajal. —
A glej! naenkrat burja silovita Oblake temne pred saboj pritira, Na zgodnjo pomlad sneg in led kopiči!
Tako pregrehe burja strahovita Spomlkd, ki v duši se ti razprostira, Ves cvet serca — na mah strahotno vniči!
R a d o s 1 a v.
MMuhorske spremembe.
¥ La?antinski škofiji: Č. g. Juri Bezenšek, vikar Celjski, je prezentiran za Cadramsko župnijo.
Mtobrmtni darovi.
Za nafn-avo neozdravljivih v Ljubljani: Prejel gosp. K. Heidrih: Iz Stare loke po preč. gosp. dekanu 7 gl. 40 kr.; — č. g. Žiga Bohinec v Ljubljani 10 gld.; — Neimenovan po č. g. Porentu 5 gl.; — p^g. Špend. 1 gl.
Za varhe Božjega gi°oba: Dekanija Smartniška pri Litiji po č. g. dekanu i5 gl. 86 kr. — Po č. g. dekanu Semiškem: Semič 6 gl.; Dragatuš 3 gl.; Verh 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznUovi dediči v Ljubljani.