0?^"AVE MARIA7'"-' ŠTEV. (No.) JANUARY ist, 1922. LETO (Vol.) XIV AVE MARIA Izhaja vsako drugo soboto—Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. S53 w«»t aand Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.60 per year. Eatered m aecond-class mater Oct. 20, 1919 at the post office at Chicago. HL, under the Act of March 3, 1879- Acceptance for mailing at tlM'Special fate of postage provided for in Section 1103, Act of Octo-k«r 3, 191T. authorized on October 25,- 1919. AVE MARIA" Naši zastopniki. Id ao pooblaščeni pobirati naročnino za "Are Maria", "Glasnik Presvetcga Srca Jezusovega", "Edinost", "Koledar Ave llaria", molitvenike in druge knjige ter ▼M tiskovine. OHIO. Baberton, Ohio.—Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph LekSan. Newburg, Ohio.—Rev. J. J. Oman, Mr. Jakob Resnik. Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik Rev. J. Miklavčič, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Notingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek. Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach. PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič. Braddock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth. Pogač-1 nik. Burdine, Pa.—Mr. John Krek. Canonsburg, Pa.—Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč-nik, Rev. J. E. Schiffrer. Ely, Minn.—Mr. Jos. Peshel, Mr. J. Otrin. / Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Gregorich. Greaney, Minn.—^Mfs. U. Babich. New Duluth, Minn.—Mr. M. Spehar, Rev. A. Pirnat. Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Soudan, Minn.—Mr . John Loushin. Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. Tower in Soudan, Minn.—Mrs. F. Loushin. McKinly, Minn.—Mrs. A. Hegler. ILLINOIS. Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, 111.—Mr. Leo Mladich, Mr. Fr \ Koren, Mr. Andrew Glavach. Joliet, ili.-i.Mr. Marko B'luth, Mr. Jo seph F. Muhich. La Salle, 111—Mr. North Chicago in Joseph Drashler, Springfield, 111.—Mrs. C. nnorews. Bradley, 111.—Mr. M. Smoley. Forest City; Pa.—Mrs. Anna Grčman, Miss M^ry Svete, Johnstowii, Pa.—Mr, Andrew Tcwnec. Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa.—Mr.' John* Gdlobič, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Wesftlich. Steeltonf Pa.—Mr. Anton Malesich. 1 Export, Pa—Mr. Jakob Rink. So. Bethhlehem, Pa.—Mr. J: Korpivšek. 'MINNESOTA. , Gilbert, Minn.—Mrs, A. Preglet. Aurora, Minn.—Mrs E. Smolicfo. Biwablk, Minn.—Mr. Frank Globokar. Milwaukee, Wis.—Mr. Steve Hoy nik Miss Mary Mohorko. Sheboygan, Wis.—Mr. M Progah. Willard, Wis.—Mr. Frank Perovšek. Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Newark, N J—Mrs. Johana Mevžek.* New York, N. Y—Very Rev. Benigen Snoj O. F. M. Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo.—Rev. P. Cyril O. S, ; Mri J.. Meglen.'" " , * ' Indianapolis, Ind.—Mr. Louis Komlanc, Mr. Frank Markič. > - Thomas, West Va(.—Mr. John Lahajnar, Mrs". M. Bulich. Calumet, Mich.—Mr. JJ Musich, Mrs. Frances Plautz. > Iron Mountain, Mich.—Mr. A. Bere«. Detroit; Mich.—Mrs. A.1 Banks. Bridgeport, Conn—Rev. M. J. Golob. Frontenac, Kans.—Mr. Martin ChanzeL Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. Dodson, Md.—Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont—Mrs. Frances Am-bro. St. Louis, Mo.—Mr. John Mihelich. So. Omaha, Nebr.—Mrs. M. Petrasidh. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia. Mrak. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vse naročnike prosimo, da v slučaj« preselitve pošljejo svoj NOVI IN STARI naslov na upravništvo lista, s ten* 11am prihranijo veliko dela. — Naročnike, katerim je naročnina potekla, prosimo, da naročnino ponovijo it» takoj bodemo poslati Koledar "Ave Maria" 1922, katerega vsak naročnik dobi z listom ako plača $3.00 za celo leto. sm^m^mm^mm^mmmmmmm Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50. Naročnina za celo leto s koledarjem za Ameriko $3.00, Za Evropo List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci, STEV. (No.) 1 JANUARY 1, 1922 LETO (VOL.) XIV Ob novem letu. Zopet smo v novem letu. Naš list Ave Maria stopa s to številko v svoj 14. letnik. Najprej prav iskreno in iz srca želimo vsem svojim dobrotnikom, zastopnikom, prijateljem in naročnikom prav veselo in srečno novo leto! Naj božji Zveličar na priprošnjo nebeške matere Marije obilno blagoslavlja vas vse, da bi bilo za vse srečno in blagoslovljeno! Naj nam vsem skupaj da milost spoznanja resnosti časa, katerega nam še daje božja previdnost, da ga porabimo za dobra dela, za to, da se obogatimo na duši z dobrimi deli za Boga in za bližnjega. "Bratje, odkupljajte čas, zakaj dnevi so hudi", kličemo vsem svojim naročnikom! * * * Vsem onim našim naročnikom in prijateljem, katere pa letos čaka najstrašnejši dan in ura njihovega življenja — smrtna ura, smrtni dan, pa želimo vso božjo milost in vso božjo pomoč! da bi srečno umrli prevideni in pripravljeni, da bi srečno iz bojevali zadnji boj večnega življenja. smrtni boj in dosegli krono Vse one naše naročnike in dobrotnike pa, ki so v minulem letu 1921 umrli prav toplo priporočamo v molitev tudi nadalje. Sedaj pa dragi naročniki: skupaj na skupno delo! Veliko delo imamo pred seboj! Novo leto nam prinaša veliko novih priložnosti, da delamo dobro! Povejte mi pa, s čim moremo danes več dobrega storiti, kakor pa ravno s časopisjem! Zato, vsi, ki se tega zavedate, skupaj! Vsi k nam in z nami za našega Boga in našega bližnjega! Vsak storimo kar največ po svojih močeh moremo! Toraj prav veselo in blagoslovljeno novo leto 1922. kakor za vas vse naročnike in dobrotnike lista "Ave Maria", tako tudi za list "Ave Maria!" Marija ne pozabi nas tudi v novem letu! II 48132 Ko se je Jezus vračal domov s svojimi zveseljenimi stariši, bil je prejšni vfcseli in živahni, vendar skrivnostno resni deček, na katerega vsemu obnašanju se je opazila ■ neka posebna božanska vzvišenost. Mati Marija in rednik Jožef bi bila rada veliko izpraševala svojega sina. Toda besede, katere jima je odgovoril v tempeljnu, ko sta ga našla, so jima zaprla usta. Govorili so vsakdanje stvari in deloma molčali. Marija je pogledovala nanj z veliko skrbjo. Jasno je sedaj vedela, da ne bo dolgo, ko se bo začelo uresničevati, kar je napovedano o tem detetu. Videla je v njem Boga, ki je prišel na svet da vzame nase človeško naravo in ž njo gre v strašno smrt, na križ, da bo tako pridobil tej človeški naravi in človeškemu rodu nazaj milost. Zato pa, kolikor-krat se je ozrla nanj — in to ni bilo malokrat — vselej se ji je zdelo, kakor da bi ji pogled predrl srce! Ve-likrat se ji je tudi solza skrivaj prikradla iz oči, katero je pa hitro skrila, da je ni nihče opazil posebno pa ne Jezus. Tudi na Jožefu se je videlo, da nekaj zelo resnega misli. Počasi je stopal poleg živinčeta, na katerem je sedela Marija. Tudi on je večinoma molčal in bolj poslušal pogovore med materjo in sinom, kakor da bi si upal kaj vprašati. Čutil je posebno srečo v svojem srcu, kolikor bolj je spoznaval v svojem varovancu Boga«-človeka, kolikor bolj je spoznaval kako velika je to čast zanj, kako velika sreča, da more biti temu najsvetejšemu bitju varuh in krušni oče. Kakor nekdaj Mojzes pred gorečim grmom, tako b5! se bil tudi on najraje sezul in sklonil v globokem spoštovanju pred tem nebeškim dečkom in ga molil. "Kako je to mogoče, da je tukaj v tem dečku skrita božja narava?" si je mislil. "Bog je tukaj, ki se je skril v obliko tega dečka, tako popolnoma je zakril svoje božansko veličastvo, da nihče ne opazi, da nihče ne vidi v njem drugega kakor dečka. Pač vsakdo čuti, kakor« jaz, da je nekaj posebnega ta deček. Ima nekak skrivnostni vpljiv na vsakega, ki pride v njegovo bližino.. Vendar pa si nihče prav tega skrivnostnega vpljiva razložiti ne more!" Jezus se je med potjo večkrat o-brnil tudi nanj. Večkrat je prišel prav tik Jožefa, da sta korakala skupaj. In ko je Jezus videl njegovo globoko zamišljenost, je začel prav ljubeznjivo z njim govoriti in se šaliti, da je razvedril tudi Jožefov o-braz. Srečno so prišli domov v Nazaret, dasi nekoliko dni pozneje, kakor o-stala karavana iz Nazareta. Tu se je pa takoj začelo staro lepo in sveto družinsko življenje, ka-koršnega svet še ni videl in ga tudi ne bo. S koliko pridnostjo in skrbnostjo je Jožef delal in se trudil, da je prislužil potrebnega revnega vsakda- njega kruha sv. družinici. Nobeno delo mu ni bilo pretežko. Zgodaj je vstajal in delal in se potil, kakor drugi revnejši njegovi sosedje. In z veseljem je delal. "Kako sem srečen!" si je večkrat mislil pri delu, ko si je obrisal potno čelo in je pogledal na dečka Jezusa, ki mu je pri delu pomagal, "Kako sem srečen, da me je božja milost toliko odlikovala v mojem življenju in me postavila na tako častno mesto! Samemu Bogu smem skrbeti za vsakdanji kruh! Kako sveti namen ima moje delo!" In je prav imel! V resnici vzvišeni namen človeškega dela je, delo za Boga. Kako so mu bile toraj sladke težke ure dela! Kako je hitel in kako se je veselil, ker je vedel, da mora delati za Boga. "Bog mi bo enkrat plačnik! Kako sem srečen! Boga imam za svojega dolžnika! Njemu delam!" si je mislil in vsaka kaplja potu mu je bila kakor sladka kapljica tolažbe božje. Da, "ljubezen Kristusova nas žene!" je rekel pozneje velik apostolj in razširjevalec vere tega Jezusa — veliki sv. Pavel. Tudi njega je gnala ljubezen do tega Jezusa, da je šel po svetu oznanjat Jezusa Križane-ga in na tem svojem potu toliko prestal! Toliko pretrpel! Nazadnje dal še svoje življenje zanj. Pri vsem tem pa klical: "Meni je Kristus življenje ! Kristus moja smrt! Kaj i' mam v nebesih in kaj na zemlji, kakor samega Kristusa!" Tako je tudi sveti Jožef ljubil tega Jezusa in ta ljubezen je gnala tudi njega, da se je trudil in žrtovo-val do skrajnosti, da bi mu stregel in preskrbel vsega potrebnega. In je pri ljubezni do tega Jezusa res bilo že od tedaj in je še danes nekaj posebnega, nekaj skrivnostnega to, kar žene vsakega do velikih žrtev, do velikih del! Koliko milijonov svetih mučencev, ki so culi samo o tem Jezusu, ko so bili naučeni ga ljubiti, pa jih je ta ljubezen gnala, da so raje prelili svojo kri, kakor da bi ga bili žalili. Koliko svetih mož, koliko svetih žena vseh starosti in vseh stanov, vseh narodov po celem svetu je storilo enako. Vse so pustili, vse žrtvovali, samo iz ljubezni do Jezusa. Tudi vsak krščanski oče, ki ljubi tega Jezusa, kako ga bo ta ljubezen gnala, da bo delal in se žrtvoval za svojo družino iz ljubezni do tega Jezusa ! Kakor Jožef, tudi vsak oče ve in mora vedeti, da se ne žrtvuje za drugega, ko se žrtvuje za svojo dru-žinico, kakor da vse to gre samo za enega — za Boga! Bog šteje njegove žulje na rokah, Bog šteje njegove grenke ure, Bog šteje njegove težke ure dela in trpljenja, Bog šteje vse, kar stori in kar žrtvuje za to svojo nalogo, in On bo plačnik. O, kako naredi to prepričanje vzvišen očetovski poklic! Jožef v Nazaretu se je tega zavedal in zato tako skrbno čuval nad svojo družinico, tako skrbno se trudil, da bi ji pridobil potrebnih stvari za njih vsakdanje življenje. V tem so pa tekla leta. Toda ni bilo dolgo po onem nesrečnem prazniku, ko sta izgubila Jezusa, ko je Jožef začutil, da so mu začele moči pešati, da se mu bliža konec. In ni se tega ustrašil! Nasprotno, veliko veselje je . napolnilo njegovo srce, ko je začutil v sebi bližajoči se konec. Saj gre k svojemu očetu, k Bogu, saj gre k Onemu, čigar Sinu je bil varuh na zemlji, za katerega se je trudil in katerega je do sedaj čuval in varoval od nje- govega rojstva do sedaj. In ko je legel, da več ne vstane za ta svet, je sedel Jezus pri njegovi postelji. "O, kako lepo je umreti pri Tebi in s Teboj, Jezus", mu je govoril ljubeznjivo in položil svojo umirajočo roko okrog vratu Jezusu, ki ga je objemal. "Koliko je moje veselje! Nebesa so mi odprta. Tista nebesa, ki so se odprla s Tvojim prihodom na zemljo, ko si ta človeški rod zopet zvezal z Bogom; O, kako lepo je umirati sedaj, ko imamo Tebe, ljubljeni moj Jezus! ko Ti stojiš ob naši smrtni postelji! O kako smo v ' II) srečni! NAŠI NOVI DOSMRTNI NAROČNIKI. 210. Rev. Leon J. Medic OFM., Lackawanna, N. Y. 211. Mrs. M. A. Hegler, McKinly, Minn. 212. Mr. Jakob Brula, New Duluth, Minn. 213. Mr. Slavko Smolej, Jesenice, Slovenia. 214. Rev. Pavel Drew OFM., Cincinnati, Ohio. 215. Mr. Joseph Gachnik, Indianapolis, Indiana. 216. Mr. Joseph Lovišček, Indianapolis, Indiana. 217. Mrs. Amalija Virant, Ely, Minn. 218. Rev. Jos. Tomšič, New Haven, Conn. In pogled je šel od Jezusa proti nebu in zopet nazaj na Jezusa! Marija je skrbno mazala noge in roke umirajočega moža po navadi židovski z dišečim oljem. Solze so ji lile po licu, ker je videla, kako bo sedaj ostala popolnoma sama s sinom brez vse tolažbe v strašnih dnevih in urah, ki ju oba čakajo! Kako velika tolažba bi ji bila ko bi ji ostal zvesti mož! Ko bi bila pod njegovim varstvom! Kako veliko tolažbo bi dobivala v trpljenju Jezusovem od Jožefa. Toda ostala bo sama, popolnoma sama! Da, žena je grešila, žena bo trpela! Kar je zagrešila prva Eva, zastonj je, to bo morala sedaj ona, druga Eva, popraviti! Zato se je žalostna poslavljala od umirajočega zvestega in svetega moža. "Pojdi, ljubljeni mož in varuh, pojdi k Bogu po plačilo, katero si si tako zvesto zaslužil! Pojdi in vži-vaj večno srečo v naročju Abrahama ! Veseli se, Jožef, da smeš že sedaj oditi v večno slavo! Pogrešala te bom . . . Vendar . . ." Solze so se ji zopet vlile po licu. "Vendar, Bog tako hoče! Bog ve, kaj dela in zakaj !" Šaloma sestra Jožefova in otroci so stali okrog postelje in s začudenjem poslušali te beseda slovesa. Kakor nerazumljivo govorjenje jim je bilo. Čuli so, čuli besede, razumeli vsako besedo, pa vendar niso vedeli o čem govore! Jožefu se je slabšalo. Tudi on je moral iti skozi strašno trpljenje telesa v smrt, ker je nosil na sebi krivdo prvega greha, greha vsega človeštva. "Bla—go—slo—vi me, Je—zus—" je še počasi izgovarjal. In začeli so ga zapuščati telesni čuti. Oči so mu ugasnile. Okus ga je zapustil. Roke in celo telo je omahnilo . . . Prsa so se globoko dvigala v zadnjem boju s smrtjo . . . Jožef je umiral . , . Jezus je vstal s sedeža. Roko Jo-žefovo, katero je imel do sedaj o-krog sebe objeto, je polahko položil na postelj. Solze so ga polile. Trpeče človeštvo ga je ganilo do velikega sočutja ! Ko je pa gledal to hropenje u-mirajočega ljubljenega varuha, ko je videl njegov hudi zadnji boj, ko je videl njegovo zadnje trpljenje, bila je človeška njegova narava ginje-na nad prizorom trpljenja. Uhajal mu je njegov duh po širnem svetu in gledal milijone in milijone enakih prizorov, katere je že videla zemlja, enakih in še hujših, da veliko straš-nejših smrti, in sicer smrti brez njega, brez Jezusa , . . brez vsake tolažbe ... O tedaj je zakoprnelo njegovo srce, da bi že prišel oni tre- nutek, ko bo on v podobi male bele hostije — zadnje popotnice — lahko hitel k mil'jonom in milijonom umirajočih človeških src, ki bodo trepetala pred večnostjo, trepetala v strahu pred tem, kar ima priti v večnosti, ko bodo morala srečati večnega Boga od obličja do obličja . . . Ko bo hudobni duh tam in jih skušal še tedaj, da jih dobi v svojo o-blast, da jih naščuva v obup in brezup ... pa bo On prišel tja! Katoliški duhovnik ga bo prinesel vsaki dan k milijonom smrtnih postelj in bo umirajočim in trepetajočim srcem zaklical tolažilne in krepilne besede: "'Glejte Jagnje božje! Glejte ga, ki odjemlje grehe sveta!" in potem se bo on skrivnostno združil s tem u-mirajoqim srcem, da bo prav v njem in tam bodril umirajoče srce k pogumu in zaupanju, navdihoval in navdajal ga z udanostio, navdihovil s svetimi .mislimi, in objednem na tudi pomagal bojevati boj in tudi zmagati ... O, pridi, pridi že skoraj ta čas! Jožef je vidno pojemal in pojemal. Slednjič je prišel odločilni trenutek. Smrni boj je bil izbojevan in sicer, kajpada, srečno. Saj sta bila tam Jezus in Marija! Saj sta trv dva bila skupaj zadnji boj s svojo milostjo. In tako je Jožef onr-hnil in mirno izdihnil svojo sveto in deviško čisto dušo. Jezus mu je dvig nil glavo, da je izdihnil v Jezusovem naročju. O srečni Jožef! Da, velika naloga, katero je dobil od Boga, je bila izpolnjena. Bil je "zvesti in modri služabnik, katerega je Bog postavil črez svojo družino." Nevstrašeno se je potegnil z-i čast Mariie. Nevstrašeno je bežal ž njo v Egipt, da je rešil dete Jezusa. Trdo je delaT v Egiptu, da je zaslužil vsakdanjega kruha obema, Jezusu h Mariji in z veseljem ju je pelini nazaj v Nazaret, kakor ie bila božia odredba. Vse svojo življenje je posvetil službi Bogu in njegovemu Sinu in njegovi materi . . . sedaj pa je odšel po plačilo .• . . Umrl je sveti Jožef! O srečni sveti Jožef! Da, umrl je največji mož, kolikor jih je bilo na svetu in najzvestejši! Umrl je! Vendar dokler se bo ta zemlja vrtila okrog svojih tečajev, dokler bo obstala tako dolgo se bo izgovarjalo s spoštovanjem tudi to ime — sv. Jožef! Dokler bo na zemlji o-stal človeški rod in bodo na milijone na smrtnih posteljah v strašnih bo- lečinah in neizmernem strahu bojevala človeška srca svoje zadnje o-bupne boje — tako dolgo se bo ob teh posteljah čulo tudi ime priproš-njika za srečno smrt . . . svetega Jožefa. Da! O, Bog, daj mi, da bi bile tudi moje zadnje besede: Jezus Marija in sveti Jožef! Jezus, naš Odrešenik. t Konrad Bolanden: Šentjernejska noč. Zgodovinsk roman. Prosto preložil ; Rev. J. C. Smoley. PRED DUBOURG-OM. Velikansk odpad od cerkve v 16. stoletju imel je posebno v Franciji jako nesrečne posledice. Lutrov evangelij zadal je sicer nemškemu cesarstvu globoke rane; povzročil je divjo "kmečko vojno" in stoletje za njo tridesetletno vojno. Vendar je bil Lutrov evangelij vesela poslanica o vinu, ženski in petju, mejtem ko je napravila Kal-vinova "čista božja beseda" iz Gospoda vesoljstva pravega trinoga, proklela veseleje življenjsko nazi-ranje, prepovedala sploh vsako zabavo in razdivjala množice v pravcati fanatizem. Vsled tega je bilo v Franciji toliko krvavih meščanskih vojn, kakor hitro se je tam vkoreninila Kalvinova kriva vera. Hugenotom,kakor so imenovali kal-vinistične protestante Francije, ni nikakor mogla zadoščati verska svoboda, ker je pripoznanje kakega drugega verstva njihovim naukom nasprotovalo. Mračnjaški duh njihovih naukov in trdovratnost, s katero so se držali in oklepali svojih zmot, sta jih naganjala, da bi iztrebili in ukončali vsako drugo verstvo. K temu se je pridružilo še nevarno delovanje političnih strank; vsaka je zlorabljala vero, da bi z njo zakrila svoje politične nakane in stremljenja. Na francoskem prestolu so sedeli mladoletni Qtroci, pravcate igrače, v rokah njihove zvite matere, Katarine Medici, mlade in krasne vdove Henrika II. Nosila je vedno žalne obleke in se znala pretvarjati, da ni nikdo mogel uganiti njenih pravih naklepov. Zvijačna nad vse mere, gospodoželjna do skrajnosti se je skušala izogniti vsaki odkritosrčnosti in se posluževala hinavščine tudi tam, kjer tega ni bilo treba. Osebne srčnosti in poguma ni imela, kakor tudi vere ne. Princa je dala vzgajati od kalvinističnih pridigarjev, na drugi strani pa se je lizala katoličanom in hlini-la navdušenje za staro vero. Posebno je pa znala ravnati s strankami tako, da so si stale vedno druga drugi nasproti, vedno jih je spravila v tak položaj, da je druga drugo držala v pesteh, kljub temu pa so bile vse stranke odvisne od kraljice. Danes je podpirala katoličane, jutri zopet Hugenote, kakor je pač videla, da se je bati, da dobi ta ali ona stranka premoč. Stranki, ki ste se borili za vladar-stvo, za gospodstvo, ste bili stranki Gizov in Burboncev. Mejtem ko so se borili Burbonci pod praporom Kalvinovega evangelija za krono in žezlo, borili so se Gizi pod praporom stare vere. Meščanska vojna je divjala, ne da bi se zmaga odločila na to ali ono stran; krasna, bogata, prej tako srečna Francija se je vsled vojne spremenila v pravo puščavo. Sodobnik tega nesrečnega časa, Ca-stelnau, ki je videl sam vsa ta grozna opustošenja, piše: "Kmetijstvo, s katerim so se v Franciji, vrtu celega sveta, bolj pečali kakor kje drugje, je popolnoma uničeno. Mesta in vasi so oropali in jih požgali. Ubogi kmetje begajo kakor preganjana žival sem in tja. Trgovci in rokodelci so pustili svojo obrt in zagrabili za orožje. Plemstvo je v boju med seboj, duhovščino tlačijo vsestransko, nikdo ni več varen življenja in premoženja. Tatvine, u- mori, nesramstvo so na dnevnem redu, vera, pobožnost ste izginili. Pod pretvezo in krinko vere delajo brezverci, kar jim ljubo in drago. Kar so red in pridnost in delavnost vstvarile tekom stoletij, to ste razdrli in uničili prevzetnost in predrznost v enem samem dnevu." V bitki pri Jarnar, 13. marca 1569, bili so Hugenoti premagani. Katoličani so se radovali, — toda njihovo veselje je bilo prezgodnjo. Admiral Gašper Coligny, duša protestantovskega vojaškega vodstva in dejanska glava Iiugenotov, zbral je kmalu novo armado. Pozval je starodavne, smrtne sovražnike Francije, Angleže v deželo in najel nekaj luteranskih nemških knezov z njihovim vojaštvom. Kalvinisti so bili močneji kakor kedaj poprej. £nova je grozila meščanska vojna. Mejtem ko so se na vse strani razpršeni vojaki zbirali v nove vojne zbore, pričele so podivjane, fanatične kmečke tolpe z vojno. Podrli in zrušili so cerkve, kapelice, samostane, vpepelili cele vasi in požgali gradove. Mislili so, da so s tem odstranili vse zapreke, ki so ovirale razširjanje novega evangelija. Težko stališče so imeli katoličani v Normandiji, ker so bili v manjšini. Elizabeta, angleška kraljica in zaveznica Hugenotov, izkrcala je na obrežju te pokrajine pogosto svoje čete, tako da ie nasilje in angleški denar kmalo spreobrnil pobrežne kraje k Kalvinovi veri. Katoličane so tlačili, preganjali, morili, njihove cerkve oskrunjali, vsak spomin in vsako znamenje rimske vere, toli sovražene vere papistov so uničili. Bretanjska. ki je mejila na Nor- mandijo, pa si je ohranila od očetov podedovano vero. Razjarjeni vsled preganjanja in krvoločnega more-nja sokatoličanov preganjali so Bre-tonci Hugenote ravno s tako vnemo, kakor so preganjali Normanci katoličane. Ob meji so se doigravali vedno kruti prizori. Pogosto so poklicali trpeči normanski katoličane svoje verske tovariše iz Bretanje na pomoč proti krivovercem, ki so vsak pojav katoliškega prepričanja, posebno pa procesije in daritev sv. maše takoj kaznovali s požigom in klanjem. Baron Dubourg, star junak in vnet katoličan, ko>ega posestva so ležala nekako jedno miljo od nor-manske meje, moral je enkrat sosednji občini hiteti na pomoč proti Kalvincem. Dasi je dobro vedel, da si bo vsled tega nakopal jezo in sovraštvo protestantov, ki bodo porabili prvo priliko, da se maščujejo, se vendar ni obotavljal niti trenutek, marveč takoj uslišal prošnje sovernikov. Na čelu svojih junakov je hitel v normansko občino, kjer se je boj že pričel. Prihod Dubourgov je odločil boj v korist katoličanov. Vjetega kalvinističnega pridigarja, ki se je jako hrabro boril na čelu svoje občine, dal je razjarjeni baron bratkomalo obesiti. Štiri tedne nato napadle so kal-vinistične čete v noči, ko Dubourga ni bilo doma, vas Dubourg, pomorili vse prebivalce, vas pa požgali. Gradu samega — ki se je imenoval tudi Dubourg — in bil na gričku kakih 2000 korakov od vasi, niso s svojim napadom presenetili. Straža je vestno čuvala in je prve predr-zneže, ki so preplavali grajski jarek in skušali splezati po zidovju, pobila. Gorečnost za Kalvinovo vero je gnala Normance v boj. Pomen vreč in zavojev pojasnjuje sodnik in natančen opazovalec takratnih francoskih razmer, beneški poslanec v Parizu, Giovanni Correr. V svojem poročilu na republikansko vlado piše 1. 1569: "Pod imenom "Hugeno-ti" treba razumeti tri vrste ljudi, namreč plemenitaše, srednji stan in navadno ljudstvo. Plemenitaši so se pridružili ti verski sekti iz častihlep-nosti in iz želje, da uničijo svoje sovražnike. Srednji stan je privabila svoboda verskega življenja in upanje, da se polaste cerkvenih posestev in cerkvenega premoženja. Preprosto ljudstvo pa je bilo kratkoma-lo zapeljano od' krive vere. Lahko rečemo, da je bila pri prvih časti-hlepnost, pri drugih tatvina in pri tretjih nevednost vzrok, da so se pridružili krivovercem." Mej tem ko je srednji stan čakal, da pograbi cerkvena posestva in cer kveno premoženje, zadovoljili so se kmetje z živino in z drugimi malenkostmi, katere so mogli pokrasti. "Predikanti" poučujejo kmetsko ljudstvo s posebno vnemo in skrbnostjo", nadaljuje republikanski poslanec v svojem poročilu. "Utrjujejo kmete v njihovem prepričanju in se poslužijo vsakega sredstva, da pridobe tudi druge za to prepričanje. Rekel sem "s posebno vnemo in skrbnostjo." Ako pa hočem biti natančen, moram pa reči, "z največjo vnemo in gorečnostjo." Ko bi naši katoliški župniki storili le polovico tega, bi v krščanstvu ne bilo toliko zmed in zmešnjav, kakor jih imamo ravno sedaj." Hugenoti pred gradom Dubourg so imeli tudi predikanta za poveljnika. Zavit v černo haljo, koje rob je segal do gležnjev, s pridigarsko čepico na glavi, temnih mrkih po- gledov je korakal gori in doli med taborečimi četami. Njegovo ime je bilo prav za prav Combal, imenoval se je pa Samuel Caleb vsled svojega dozdevnega poklica kot voditelj izvoljenih otrok božjih. Bil je one vrste vročekrvnih sanjačev, ki s svojim divjim navdušenjem naenkrat potegnejo množice za seboj. Razun tega pa se je znal pokazati svojim četam tudi kot proroka in "razsvetljenca" božjega. Kmetje so kaj radi poslušali in ubogali moža, ki jim je zatrjeval, da bodo z boji in ropanjem prišli v nebesa. Tudi pri tej priliki je hvalil svoje vojaštvo, češ da so sovražnike božje pokončali in njihovo premoženje uropali. Potem pa je sklical posamezne poglavarje vkup v krog okoli sebe. "Poslušajte, bratje, kaj mi je vdihnil duh, da zavzamemo oni utrjeni grad prokletega papista Dubourga. Poslušajte in razumite! — O-troci božji bodo šli s sekirami v bližnji gozd, da tam nasekajo vejevja, katero bodo povezali v snope. Snope pomečite potem v grajski jarek, vse na en kraj, tako da bo nastal pravcati most, po katerem bomo prišli lahko v grad. Zidovi niso visoki, branilcev je le malo. Z delom treba pričeti nemudoma; kajti ko bi zvedeli papisti, ki prebivajo v okolici o našem bogoljubnem delu, bi takoj prihiteli na pomoč in preprečili naš načrt. Zato treba, da postavite straže, ki bodo takoj javile morebiten prihod amalečanskih čet. Ne pravim to radi tega, ker treba pogledati nazaj, ako smo enkrat prijeli za plug. V duhu sv. Pisma pravim: "Bodite previdni ko kače!" Previdnost pa bo, če se hitro umaknemo, ako bi nam grozila premoč papistov I" Glavarji so prikimali z glavami v znak soglasja. "Idite sedaj, bratje, da naše božje bojevnike poučite o tem, kar smo sklenili. Ne pozabite opomniti vaših sobratov v orožju, da pokoljejo z mečem vso hudičevo zalego, ki se nahaja v gradu, da nas ne bo zadela kazen božja, ker smo morda enemu samemu sovražniku prizanesli." ' iZopet so prikimali glavarji. Pomešali so se v taboru med vojaki in jim poročali o svojih sklepih. Polni divjega veselja so sprejeli sklep o napadu na grad. Grajščaka so smatrali splošno kot jako bogatega. Pričakovati je bilo obilnega plena. Stotine in stotine jih je hitelo v bližnji gozd, sekat vejevja za most; drugi šo pa tekli v gorečo vas, da bi pobrali lestvice, s katerimi so hoteli preplezati zidovje. Samuel Caleb je vteknil svoji roki v široke rokave svoje predikant-ske halje in zrl proti gradu, iz kojega šip so se odbijali in odsevali prvi jutranji žarki majnikovega solnca. Zrl je na grad, kakor da bi ležal že v razvalinah. Ogenj in klanje so oznanjale njegove poteze na obrazu. Bolj in bolj se je mračil njegov obraz, iz njegovih oči je žarelo pravo peklensko maščevanje. "Osramočeni bodo in bežali bodo vsi, ki sovražijo Sion", začel je mr-mraje Caleb proklinjati. "Razbil bo Bog zobovje v njihovih ustih. Razpadli bodo v nič; kakor vosek, ki se raztopi ob plamenu, bodo prešli. Umil bo pravični svoje roke v krvi grešnikov, v krvi prokletih papi-stov." Od gozda sem je bilo slišati u-darce sekir. "Na korenine papežtva smo nastavili sekire", je nadaljeval. "Ostre sekire otrok božjih ne bodo odnehale, dokler ne pade drevo strupa, rimski Babilon. Radoval se bo in veselja poskakoval pravični, ko bo videl, da je padla zadnja trdnjava satanove sužnosti —,. ko bo videl, kako v svoji lastni krvi leži in umira zadnji Belialov sin." Sanjač se je obrnil in napotil proti samotno stoječemu drevesu ob poti na grič. Sedel je v njegovo senco in poslušal udarce sekir, oziral se na 'grad in mrmraje proklinjal. Tu ga je naenkrat prestrašilo rožljanje orožja. Tolpa jezdecev se je bližala po poti. Beli trakovi okoli ram, bela čel&dna perjanica in bela zastavica v rokah jezdecev mu je bila znamenje, da so jezdeci Hugenoti. "Prijatelji, — borilci Izraelovi!" je vzkliknil Caleb, ko si je od strahu oddahnil. Stopil je na sredo poti in pričakoval verske tovariše. Na čelu tolpe je jezdil poveljnik v jekleno-visnjevem oklepu. Na čeladi mu je vihrala velika beJa perjanica, jekleni ščit je bil okrašen letečim zmajem. Ob sedelnem glaviču so visele velike železne rokavice in silen buzdovan. Dolgo kopjišče je tičalo v stremenu in bilo pritrje«-no z močnim jermenom za mečev pas. Skozi čeladino odprtino je bil videti mlad, plemenit obraz, ki je z bistrim pogledom motril čakajočega predikanta. Za goreče razvaline v vasi in za ostala znamenja izvršenih zločinov se pa še malo ni zmenil; bil je pač že navajen na take in stične pojave v divji meščanski vojni. Presenečen je opazoval Caleb jezdeca, ki se je ustavil tik pred Cale-bom. "Vidim-li prav? Ste v resnici vi Jozuov poročnik?" "Da, sem s kostmi in kožo, častiti Samuel, in me res jako veseli, da sem vas tu našel. Sem ravno na po ti k vam", odvrnil je Jozuov poročnik in skočil iz sedla. "Meni pa pravi moj duh, kaj vas je privedlo sem", je rekel Caleb in skrivnostno dvignil svoj pogled proti nebu. "Zastonj vas ni poslal izvoljenec božji, junak Coligny, k Ca-lebu." Plemenitaš je ukazal svojim vojakom,, da naj na tem mestu nekoliko počijejo. S predikantom pa je stopil pod drevo.. Vojaki so peljali svoje konje v bližnje deteljno polje, od sedelnih glavičev so odvezali svoje culice, vzeli iz njih meso in kruh in posedli po travi. (Dalje prihodnjič.) CLEVELAND — ŽUPNIJA SV. VIDA. Tako lepo kot je bil letos 8. decembra zvečer, je malokdaj. Ob 7. uri so pripele prekrasno pesem "Daj mi vredno počastiti" v cerkev belo oblečene deklice, kandidatinje Marij-ne družbe. Bilo jih je nad 50 parov. V lepem redu so se razvrstile v njim odkazane klopi. Cerkev je bila pa tudi ozaljšana, posebno okusno so čč. sestre okrasile velik kip brezmadežne Device, last Marijnih hčera. Jaz sem isti dan obiskal več cerkva v našem mestu, a ni bila nobena tako okinčana kot naša. V cerkvi so prepevale dekleta različne Marijne }>esmi cele pol ure. Nato je bil govor, po tem pa je bilo 70 deklic iz VIII. razreda sprejetih slovesno v Marijno družbo. Pete litanje z blagoslovom in zahvalno pesmijo so zaklučile pomembno slovesnost. Da bi le res dekleta srčno udane služile Mariji! Da se je toliko deklet oglasilo za sprejem v Marijno družbo, se imamo zahvaliti čč. sestram učiteljicam. Nimajo majhnega dela, ko podučujejo 1800 otrok. V 24 razredih so naši otroci. Meni se zdi, da je naša šola ena izmed največjih, le Poljaki pri sv. Stanislavu nas posekajo. Sestram pomaga tudi 7 svetnih učiteljic, katere moram očitno pohvaliti. Kakor sestre tudi te lepo versko vzgajajo mladino. Pa kakšen red vlada v njihovih razredih! Na celi šoli je najboljši razred IV. c. Otroci so med poukom tako tihi, da bi slišali miško, ako bi priskakljala v šolo. Mirni so in niti eden se ne zgane. Ko pridem v razred, vstanejo brzo kot vojaki in me pozdravijo z "Hvaljen bodi Jezus Kristus" nato molimo "Češčenamarijo." Potem se brez hrupa mirno vsedejo, vzamejo v roke slovenske katekizme in ko rečem, da bomo brali, vzdignejo vsi roke in vsi bi radi brali; znajo namreč vsi gladko slovensko brati in govoriti. Pa kako me poslušajo, ko jim razlagam!! Med takimi disci-plinirami otroci je veselje bivati in jih učiti. Imajo pa tudi učiteljico da je malo takih. Tako bi morali biti vsi otroci v šoli in za tak red in tako vzorno disciplino bi morale skrbeti povsod v šolah. Tudi v verskem oziru so dobro otroci preskrbljeni. V dveh velikih oddelkih se vsaki dan udeležijo sv. maše ob 8. in pol 9. uri. Pa kako znajo lepo . zapeti, da bi jih Vi čuli gospod u- Za novo leto. Rev. Jurij Trunk. rednik! Peti znajo vsi od II. razreda naprej. Saj se pa tudi trudi zelo Mr. Holmar za petje, poučuje namreč najmanj 15 ur na teden. Ob nedeljah imajo višji razredi sveto mašo z angleško pridigo ob 7, nižji pa s slovensko ob pol 10. uri. Mali iz I. razreda so pa bolj gosposki, ti pridejo k glavni maši ob pol 11. uri. Popoldne ob pol 3. uri je služba božja samo za šolarje. Svete zakramente prejemajo zelo pogosto, prav mnogi vsak teden, vsi pa prav gotovo mesečno enkrat. Dokler časa ni bilo mraza, smo imeli vsako nedeljo izlet v kak park. To so bili takrat otroci veseli, posebno še, ker sem jim pri igrah delil nikel ali candy. Upam, da bodo naši otroci dobro napredovali v lepi, veliki novi šoli pod izbornim vodstvom čč. sester in gospodičen učiteljic. Sestra Celestina je umrla v ma-terni hiši Notre Dame. Učila je IV. a in zato so otroci iz tega razreda. 13. t. m. na dan pogreba zanjo darovali sv. obhajilo. Bila je mirnega, tihega značaja, izvrstna učiteljica in zelo pobožna nuna. Osem dni bomo vsaki večer ob 7 s šolarji molili zanjo rožnivenec in molitve za mrtve. R. i. p. Gospod urednik, tu imate kratko poročilo o naši ,šoli in šolarjih ; to Vam moram še tudi povedati, da so otroci in starši bili zelo zadovoljni s spričevali, katere so dobili 1. dec. Večina je prevladoval red od 80 do 100. Sedaj Vas najiskrenejše pozdravljam in prosim, spomnite se mene in mojih pridnih šolarjev pri sv. maši. Rev. John Miklavčič. Veselje, radost, kakoršno poznajo pač le nedolžna otroška srca, šviga iz zimskega mraza zardečenih detin-skih obrazčkov, ko hiti na dan nedolžnih otročičev in ob novem letu v nekaterih krajih na Slovenskem deca od hiše do hiše z šilasto bri-njevko in vošči srečo! "Šip, šap, šip, šap.! Zdravi in veseli dolgo živeli . . ." To je voščilo ljubih malčkov. Za plačilo dobijo in pričakujejo kopico orehov, suhih hrušk, rdečih jabolk, pri sorodnikih celo kak srebrn cvenk, ki bo zdaj bržkone, ako bo kaj, u-mazana "flika". Ta nedolžna in lepa šega se je oprijela odraslih, da si med "šapanjem" (brinjevko nadomešča včasih — metla) voščijo: "Zdravi ko riba vode, močni ko volk gore!" Naj bi se lepa šega ohranila! Vsako voščilo je izraz nepokvarjenega človeškega srca. Hudobnež ne vošči in ne sprejme voščila. Naša srca drhte po sreči, zato voščila za srečo radi sprejemamo in ako smo blagega srca želimo, da bi bil srečen tudi naš bližnji, zato mu vošimo Korošci pravijo "unšvamo", srečo. Srečo, duševno veselje v Bogu, veri, svetosti in nedolžnosti, ki so podlaga vsake druge sreče, mora "Ave Maria" voščiti vsem čitate-ljem, ker njegov namen je, da pospešuje to srečo gladi pota, ki vodijo do nje, odstranjuje zapreke, ki jo ovirajo. A pri golem voščilu sreče "Ave Maria" ne more ostati. Da-si je vsako voščilo sreče izraz krščanske ljubezni, ako prihaja od dobrega srca, toraj nekaj dobrega, je vendarle goli glas, ,izraz notranje dobre misli, zvok plemenitega srca. Mnogokrat je voščilo samo zunanjost, formaliteta, morebiti celo o-vito v ovčjo obleko hinavščine, kakoršno je bilo Herodovo, ko je voščil božjemu Detetu s sladko besedo strupenega srca. Pa pustimo zadnje. Vsekako voščilo ne sme ostati gola beseda, prazen izraz. Da ni in nebo, treba storiti korak dalje. Naš Valentin Vodnik poje: "Sreča te išče, um ti je dan, našeljo bodeš če nisi zaspan!" To velja pred vsem o notranji duševni sreči. Dobro je, ako nam kdo vošči, a treba je srečo najti. V novem letu moramo toraj srečo iskati. Kako jo iskati, o tem le eno miselj, le eno pot. Latinci so imeli rek: "Quidquid agis, prudenter agas et respice finem!" — "Pametno vse zbiraj in na konec se oziraj", bi rekli po našem. In sv. Avguštin si je večkrat ponavljal : Fac, quid facis!—karkoli delaš, dobro stori! Na konec se oziraj! in ta je vendar smrt! Kdo naj se bo oziral zdaj ob novem letu in splošnem radova1-nju, da smo prestopili v novo dobo našega življenja, na konec, na smrt? To bi bila vendar čmerna miselj, ki bi nam vzela vsako veselje v novem letu, vsak polet našega duha, pobe-sila nam glave, napolnila nas s težkimi mislimi. Kje more biti potem sreča ker konec in smrt vendar ni sreča?! Počasi, prijatelj, ne prenagli se Iz srca ti želim srečo, voščim ti veselo novo leto, ne žalostno, ne čmerno, a ravno radi tega pravim: Na konec glej! Bilo je začetkom meseca Kimov-ca. Ko je iz velikega mesta odhajal poseben vlak z zletniki 1200 jih je bilo. Udeležili so se neke slavno-sti. Veselja in dirindaja ni bilo mere. Vse je bilo prešerno židane. volje. Dan je za ta čas nenavadno soparen. V daljavi se zbirajo črni o-blaki. Menda se obrnejo navadno proti govorju! Ne! nevihta se za-suče proti dolini, po kateri drvi izletniški vlak. Nastane tema, bliski švigajo, grom treska vsuje se debe- la toča, dež lije kakor iz škafa. Izletniki se izpregledavajo ob takem pišu in vrevenju. V prvem vozu je nekaj prešernih razposajeneev. "Kdaj jenjajo tu gori s tem kegla-njem?" zakriči eden izmed njih in vse se mu krohota. Posmehujejo se glasu, ki govori iz oblakov. Naenkrat strašanski pok, grozen sunek zmeda, pretresljivo kričanje. Vlak se je ponesrečil. 70 je mrtvih, nad 100 ranjenih, prvi voz je zdrobljen na kosce. Sama kri in kosi človeških trupel . . . Čemu spomin na to nesrečo? Prijatelj, kako je bilo na starega leta dan? Ali ni odšel dolg, do zadnega kotička zaseden vlak ob polnoči v novo leto? Ali ni bilo vrvenja in dr-venja, krika in vrišča, ukanja in petja, veselja in veseličenja brez konca in kraja? Tisočeri so se gnetili, da zasedejo najboljše prostore, kakor bi šlo v deželo sreče, uživanja, bogastva, vse gostilne so bile polne. Pijača je tekla od mize. Samo petje, ples in vrisk povsod. Umetni ogenj, govorance, slovo, v divjih izrazih, ko se je vlak začel pomikati. Pa vedo ti, od pijanega veselja razgreti ljudje, da se vlak ne bo ponesrečil, da se ne prekucne o prepad? Morda ležijo že razmesarjeni med razbitimi vozovi preden dospe vlak da prve postaje? Kdo ve in kdo jih more take nagle nesreče rešiti? . . "Na konec glej", ako si tudi ti med njimi! Ali bo taka smrt tebi v srečo? In tukaj ti pomaga voščilo, ako se vsedeš na tak vlak in ponesrečiš? Srečno novo leto si želiš, a veruj mi, srečno ne bo, če ne misliš že začetkom na konec, na smrt.-- Kosi, kosi grenka smrt, Tvoj travnik velik, velik vrt. A kdaj pa ti umrješ, smrt? Ko zadnji človek bo zatrt." Tako nas pesnik Gregorčič. Koliko jih je odpadlo, umrlo že prvih mescih starega leta, ko ob no- vem letu na smrt niso niti mislili! Za mizo ste se pogovarjali o umrlih v pretečenem letu. Pri tem ali onem je nekdo pristavil. "Ta pred letom dni tudi ni mislil da ga bo krila črna zemlja!" In ga krije in jih krije morda ogromno število. Vaški kovač je bil mož najbolših let, čvrst, zdrav ko riba. Starejši, bolehavi sosed zboli in kovač se izrazi: "Ta ne bo več slišal škrjan-čkov peti!" Pa jih je, ampak kovača smo pokopali ravno ko je šustela vesna skozi livade in so škrjančki žvrzeleli. "Človek glej dognanje tvoje: Danes zdrav si in vesel, Jutri že ti zvon zapoje, Truplo tvoje bo pepel." Lahko da te bleda smrt povabi na ples, da se ž jno zavrtiš v tem letu, da je stran mrtvaške knjige že zaznamovana, kjer bo zapisano tvoje ime, da so vrata večnosti, kamor gre vse živo, tudi za te že otvor-jena. Ko bi vedil, da je tvoja rakev kamor te bodo še to leto položili, že iz-tesana, povej, ali bi ne začel resno misliti na dobro, krščansko življenje? Ali bi ne pazil skrbno na vse misli in dela, ki bi ti morda zagrenila smrtno uro? Stori tako, kakor bi te tesne deske že oklepale.. "Pametno vse zbiraj in na konec se o-ziraj!" Menih Oton pripoveduje o Cezarju Henriku: "Zatopljen v globoko molitev je nekoč zadremal. Zdelo se mu je, da je v grobu sv. škofa Vol-benka. Škof se dvigne iz groba in Henrik ga prosi za kako milost. "Ozri se na moj grob in čitaj", mu veli svetnik, Henrik vidi napis: "Po šestih." Prebudivši se primišluje, kaj to pomeni in misli, da bo po šest dneh umrl. Spove se svojih grehov, deli miloščino in se pripravi na smrt. Ko mine šest dni in ni še mrtev, misli, da pride morde v šest tednih in se še bolj pripravi. Po šest tednih ko še živi, misli na šest mesecev. Potem na šest let in še bolj se oklepa Boga. Obljubi mu devištvo in mu zvesto služi dan na dan vedno vtopljen v misel na smrt. V šestem letu dospe v Rim kjer ga izvolijo za rimskega cesarja. Tu so se izpolnile sanje. Henrik je bil zvest vladar in ob vedni misli na številko šest, smrt in Boga je postal svetnik. Ali se ti pobeša glava pri takih o-pominih na smrt? Ali res misliš,kakor široki svet, da je veselje samo tam, kjer je uživanje, veseličenie, godba, petje in ples? Motiš se. Celo Nitsche, oče vseh brezvercev, in materialistov, je zapisal nekoč pa'-metno besedo: "Mati razuzdanosti ni veselje, temveč pontankanje veselja." Vir prvega veselja je mirna vest; to zadobiš, ako večkrat resno misliš na konec. Glava si ti ne bo obešala,-temveč narobe, veselega srca boš stopal po koncu, sprejemal boj življenja, prenašal težave, vstajal, ako si spodrsnil vesel boš delal in veselega lica, mirnega obraza gledal v večnost. Daj si dopovedati, ljuba duša! Veselo novo leto smo ti želeli, a da bo res veselo, moraš skrbeti sam. Poglej' nazaj! Dosti dolgo si živel tja-vendan. Preveč izročenih ti talentov si zapravil. Prepičla je bila žer-tev tvojih let. Kako bo če te letos zgrabi smrt in te tirja pred sodnika? Ne žvenkentanja kozarcev naj te ne spremlja v novem letu, temveč resna misel na smrt in sodbo. Ako v tem spremstvu izpolnuješ voljo božjo, si hvaležen v veselju, potrpežljiv v bridkosti, stanoviten v boju in v skušnjavi, zvest v izpolnjevanju dolžnosti, skratka kristjan; ne po besedi temveč v dejanju, pravi učenec Jezusov, — potem je novoletno voščilo izdalo in ob koncu leta ti ča-stitam! i Glasnik Društev Najsv. Ime?,a. POSVEČENO BODI TVOJE IME! Ta mesec je zopet dolžnost vseh društev Najsvetejšega Imena, Holy Name Society, da imajo redno letno sejo, katere pa še niso imela. iZ velikim veseljem opažamo po nekaterih župnijah živahno delovanje med možni in fanti po teh pre-koristnih društvih. Čast jim! Kako lepo se zbirajo mesec za mesecem, ali vsaj vsake tri mesece, možje in fantje pri skupnih svetih obhajilih! Kako lepo se zbirajo pri mesečnih sejah! Koliko dobrega se sklene pri teh sejah! Koliko duhov-, nik koristi prinašajo fantom in možem ta pogostna sveta obhajjila! Kdo more to povedati! * * * Na drugi strani pa se nekatere naselbine kar še niso zganile! Kar še so preslišali klic, katerega tako glasno vsi ameriški škofje kličejo v vrste katoliškega moštva: Možjte na plan! Možje organizirajte se! Kar zastonj jih opozarjajo na krepko organizirane vrste naših verskih in cerkvenih nasprotnikov! Nič jih ne vzdrami! Nič jih ne prebudi! Dal Bog, da bi se letošnje leto število naših slovenskih moških društev pomnožilo za veliko! Da bi jih dobile še vse ostale slovenske naselbine, kjer jih še ni bilo do sedaj. * * * Vendar kar pa je glavno, je pa to, da vsa že ustanovljena društva o-hranijo svojo čilost in živahnost. V več naselbinah se je društvo u-stanovilo. Toda spi. Malo se dela. Možje, novo leto je! Tem kličemo z besedami svetega Pavla: "Bratje, vemo, da je čas, da iz spanja vstanemo!" Da, bratje, danes smo med ameriškimi Slovenci v času, kjer je res že skrajni čas, da se predramimo iz spanja! Razmere med nami so se že precej zboljšale. Z veseljem mora opažati vsak zavedni katoliški Slovenec, kako se ljudstvo zaveda. Kako se zaslepljeni in varani rojaki, ki so vrjeli rdeče neumnosti, zavedajo, kako britko so bili varani. Treba samo: navdušenega dela od naše strani, treba samo, da najdemo pot in način, da tem našim sobra-tom pomagamo priti nazaj preko prepada, kateri nas je ločil do sedaj in nas delil. Treba jim samo roko podati in jim pomagati iz blata, pa bomo tisoče pripeljali nazaj. Da je res temu tako, to vemo pri uredništvu naših listov. Naši listi se nekak termometer, ki natanjčno in zanesljivo kaže, kako stoji naše katoliško prepričanje in mišljenje med ameriškimi Slovenci. O tem smo se prepričali zadnjih 14 let. In po zadnjih mesecih napredka v našem podjetju lahko sodimo, da smo na potu — zboljšanja razmer. Sedaj nam ni treba druzega, kakor treba nam veliko usmiljenih Sa-marijanov. Veliko naših dragih sobratov in ■rojakov, ki so padli med te rdeče razbojnike, leži sedaj ob potu ranjenih in razmesarjenih s krvavečimi dušnimi, moralnimi srčnimi ranami. O, ne bodimo kakor je bil židovski levit ali židovski duhovnik, ki bi šli mimo ubogega ranjenca! Ne! Usmilimo se ga! Zavzemimo se zanj! Zadenimo ga na svoje ramena ljubezni in usmiljenja in sočutja in ponesimo ga seboj v našo sveto "gostilno", k našemu Svetemu Samafijanu Jezusu, v cerkev, da mu bo naš nebeški Gostilničar Jezus na' lil hladilnega olja v njih srčne ra- ne, jih pokrepčal zopet s svojim svetim angeljskim kruhom .in presveto krvjo! * * * Možka društva Najsvetejšega I-mena, tu je velikansko polje vaše delavnosti. Začnite se o tem pri prihodnji seji pogovarjati, kaj bi se naredilo in kaj ukrenilo, da bi kolikor mogoče naših rojakov rešili nazaj k cerkvi. *•' * * Možje! Drugi mesec, mesec februar, bo mesec katoliškega tiska! Koliko dela je zopet tukaj za vas! Duluthski škof, Rt. Rev. McNi-cholas, je imenoval katoliški časopis "Moderna prižnica." Iz te prižnice — kakor je poročala že "Edinost", se čuje pridiga veliko dalje, kakor pa pridiga iz cerkvene prižnice. V cerkvi poslušajo pridigo samo dobri katoliki, ki še v cerkev hodijo. Toda iz "moderne prižnice" se pa čuje glas tudi med vrste nasprotnikov, tam kjer so besede božje še bolj potrebni ! Ako ste toraj pridobili kakega zgubljenega rojaka, da začne enkrat poslušati govore iz te "moderne prižnice", ste ga že na polj pota pripeljali, da se bo vrnil popolnoma nazaj na pravo pot, iz katerega so za pregoljufali nasprotniki kmalu bo prišel poslušal tudi govore iz cerkvene prižnice! — iZato možje po vseh društvih Najsvetejšega Imena, z novim letom na novo delo! Kakor smo že tolikrat prosili prosimo zopet: pogostega poročanja o društvenem gibanju. Poročanja v liste je najboljše sredstvo, da se o-hrani društvo delavno! Kolikor več, tem bolje. Vsem članom društev Najsvetejšega Imena prav veselo novo leto! NAZNANILO MOŽKIM DRUŠTVOM NAJSVETJEŠEGA IMENA. Z letošnjim letnikom bomo nazaj uredili kotiček za možka društva Najsvetejšega imena. Vsaki mesec v prvi številki bomo prinesli kotiček, ki bode posvečen posebno društvenim namenom in društvenim zadevam. Ta kotiček je na razpologo vsem društvenim duhovnim voditeljem in tajnikom, kakor tudi posebno vsem članom. Navadnih dopisov v "Ave Maria" ne moremo priobče-vati, ker je premalo prostora. Vendar v tem predalu bomo pa drage volje odprli prostor članom teh društev in vabimo vse, ki se zanimajo za napredek teh društev, da se pridno poslužujejo te prilike in pridno oglašajo svoje društvene zadeve in povedo svoje misli in drug drugega navdušujejo. Vsak dopis, vsak članek in vsako poročilo bomo hvaležno sprejeli. Pueblo, Colo. — Na naši glavni seji društva Najsvetejšega Imena, katera se je vršila dne 4. novembra srno sklenili sledeče: Prihodnje leto 1922 bomo vsi člani plačevali vsaki mesec 25c v društveno blagajno. To pa zato, da ne bomo mi slabši, kakor so naše žene, katere so to pri svojem društvu Sv. Ane sklenile, da bomo tudi mi mogli reči, da mi možje in fantje delujemo v korist naše cerkve in da bomo mogli tudi mi darovati iz naše blagajne kaj za cerkev in ji kupiti, kar bomo videli, da ji je potreba. Tudi mi bi bili radi ponosni na kak dar v cerkvi, katerega smo kupili, in ki nas spominjalo na naše društvo. — Nadalje se naznaja članom, da se bo prihodnja seja vršila v nedeljo 8. januarja 1933. Na to sejo ste vsi uljudno vabljeni, ker imamo zelo važne reči, katere treba urediti. * * * Chisholm, Minn. — Društvo Najsvetejšega Imena je imelo svojo letno zborovanje v decembru v publični knjižnici. Pri tej seji je pristopilo 30 novih članov, katere prav iskreno pozdravljamo v našem krogu. Tako je prav! Vsi možje in vsi fantje v krog katoliških zavednih . mož in fantov. Med temi novimi so bili skoraj sami mladi fantje. Društvo na Chisholmu jako lepo napreduje pod vod-stvom Rev. J. Schiffrerja, župnika. _ Poročevalec. Z novim letom. Z novim letom 1922 smo sklenili, da bomo uredili tako-le: "Ave Maria" stane od sedaj naprej samo $2.50 (reci dva dolarja petdeset centov) na leto. Koledar bo izšel, kakor do sedaj vsako leto zase, toda vsakdo ga bo moral sam posebej naročiti. Vidimo, da je bila prvotna uredba veliko boljša, kakor lansko leto. Veliko naročnikov ni dobila koledarja po kaki pomoti. Potem so bili pa hudi in nekaterim smo se radi tega celo zamerili. List bo pa shajal od sedaj naprej vsakega meseca 1. in 15. dne. To je sicer prav mala razlika, ker pome-nja samo dve številke manj. Vendar tiskarna bo veliko lažje delo zmagovala in dosegli bomo na ta način, . da bo list redno izhajal. no časopisje, bomo katoličani slab-ji? Bomo mi manj navdušeni za svoje resnice, kakor so oni za svoje zmote?! Nikakor! Kaj ne, šli bomo na delo vsak po svoji moči! vsak med svojimi prijatelji in delali na vse kriplje, da naše časopisje zmaga in se razširi! Zato krepko na delo! Bog in Marija sta z nami! Saj bo šlo! Kjer je Marija, tam je zmaga! Marija je pa z nami, toraj je zmaga zagotovljena. Zato bratje, v boj! Bratje na delo! OPOZARJAMO. vse čitatelje na krasen zgodovinski roman "Šentjernejska noč", katerega smo začeli priobčevati s to šte-veliko. Ta roman je nekaj krasnega. Takoj v začetku prvi odstavki morda ne bodo še tako zanimivi. Vendar ko se roman nekoliko razplete, potem pa vemo, da bode vsakdo komaj čakal nadaljevanja. Shranjujte številke, da ga boste na koncu še enkrat prečitali, ker le potem boste imeli pravi vžitek od njega. Vse slovenske duhovnike prosimo sodelovanja in pomoči s peresom! Delajte, prijatelji, da se Ave Maria še bolj razširi! Deljate, kolikor največ morete. TO JE BIL MOŽ. Tomaž Mor, ki ga je kronani pohotnež Henrik VIII. obsodil na smrt, je čakal dobro pripravljen v ječi poslednje ure. Njegova žena Alice je prišla zadnjič k njemu. Ljubezen jo je premagala, da ga je začela prositi, naj se premisli in pristane na sicer res krivične kraljeve zahteve, ter si tako reši življenje. "Kako dolgo pa ljuba Alice," ji odvrne, "misliš, da bi še znal živeti? Kvečjemu dvajset let, če bi Bogu dopadlo. In za to naj dam celo večnost? To bi bila slaba kupčija. "In s solzami ji je podal roko v zadnje slovo. Zahvalim se Mariji in Sv. Jožefu in sv. Ani in sv. Antonu za obilne uslišane prošnje. M. A. L. Za Boga moramo imeti srce an&>?la: za bližnjega srce matere, za se srce sodnika. — S Rozalija, sotrudnica sv. Vin-cenca Pav. Ljubezen ima vedno kaj dati. Sv. Avguštin. MESEC KATOLIŠKEGA TISKA! Prihodnji mesec, to je februar so odločili katoliški škofje kot mesec katoliškega tiska. Ta mesec vas bodo vsi škofje in vsi duhovniki po celi Ameriki opozarjali zopet in zopet na dolžnost, katero ima vsak katolik, da namreč podpira katoliško časopisje. Za ta mesec moramo naročniki Ave Maria tudi nekaj storiti! Na vsaki način moramo ta mesec znatno pomnožiti število čitateljev lista Ave Maria. V vsako slovensko katoliško hišo mora, kjer koli je le še malo mogoče, da bi ga sprejeli! Zato pa bomo v prihodnji številki razpisali posebne nagrade vsem o-nim, ki bi nam pomagali, da dobimo vsaj kak tisoč naročnikov več na list Ave Maria. Ce nasprotniki toliko delajo in toliko žrtvujejo za svoj slab tisk in toliko kolektajo in toliko razširjajo svoje slabo, okuževalno in strupe- mmxizmmmmmwA & £ ts PRVA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH. Z žalostjo sva te iskala. Luk. 2, 48. Današnji evangelij nam pripovecl-nje znan dogodek. Dvanajstletni Jezus je potoval z Marijo, svojo materijo, in sv. Jožefom v Jeruzalem, ker so se bližali velikonočni prazniki. Kristus pa je ostal v templju, česar Marija in Jožef nista opazila. Še le, ko sta napravila dan hoda, sta videla, da ga ni v družbi, in sta se hitro vrnila. Skrbno sta ga povsod iskala, žalostno je bilo njuno srce — dokler ga nista našla tretji dan, sedečega v templju. "Sin, čemu si nama to storil? Z žalostjo sva te iskala." Kak krasen zgled nam dajeta Marija in Jožef, kako naj skrbe stariši za svoje otroke! Bog jim je otroke izročil, iz njihovih rok jih bo enkrat zopet tirjal. Gorje starišem, ki za svoje otroke ne skrbe, ki jih krščansko ne vzgajajo! Pokazaty vam hočem danes, da je krščanska vzgoja 1. Jezusu Kristusu najdražja in 2. ljudem med vse koristna. * * * 1. Krščanska vzgoja je Jezusu najdražja. Sv. Avguštin pravi: Vladarji i-majo svoje ljubljence — in tako ima vladar vseh vladarjev svoje ljubljence — so to čiste, nedolžne duše. In take čiste, nedolžne duše so v otrocih. Pri sv. krstu je bila duša očiščena izvirnega greha, noben greh ie ne omadežuje. Sveti se v vsej svo-jej krasoti—zato pa Jezus najrajše prebiva v otroški duši. Do otrok je imel vedno največjo ljubezen: "Pustite male k meni priti!" Ljubil je njihove duše. Glejte, dragi stariši, ravno ta Jezus izročil je vam otro- TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ Piše Rev. J. C. Smoley. mmmmmmmmmmmmmmmrn:< ke v vzgojo. Kakor je svoječasno vprašal Petra: "Ali me ljubiš?" in mu rekel potem: "Pasi moja jagnje-ta!" ravno tako govori k vam: "Ta jagnjeta so vaši otroci. Pasi jih, oče, pasi jih, mati! Vzgoji jih, da bodo dobri, da bodo pobožni; vzgoji jih, da bodo, ko dorastejo, moji dobri učenci!" Tako govori k vam Kristus, a svet hoče drugače. Svet vam kliče in vabi: Nakopiči jim dovolj denarja in premoženja, to edino kaj velja! A Gospod kliče: "Ali me ljubiš? Pasi moja jagnjeta!" Vzgajajte vaše o-troke krščansko! To je vaša glavna naloga. Učite jih pravo časno resnice sv. vere. Učite jih, da se bodo bali Boga in ga ljubili. Rekajte pogosto, kar je rekla sv. Blanka malemu Ljudevitu: Rajše bi te videla mrtvega, kakor da bi storil kak smrten greh!, ali kar je rekla junaška makabejska mati: Ljubi otročiči,poglejte na nebo; to je kraj, kjer bote na veke prebivali, in kjer vas čaka večna blaženost! Tako vzgajajte .otroke že od malega; in ko bodo doraščali, ko jim bodo grozile raznovrstne nevarnosti, opozarjajte jih na te nevarnosti. Opozarjajte jih: Videli bote marsikaj hudega, videli bote ljudi, ki ne molijo — ne dajte se zapeljati; videli bote ljudi, ki ne prejemajo zakramentov, ki ne hodijo v cerkev— i:c dajte se goljufati, hodite za Kristusom, On je vaša rešitev; videli bote ljudi, ki vas bodo hoteli zapeljati v greh — recite jim: Poberi se od mene, skušnjavec! Tako vzgajaj te svoje otroke, tako jih oborožajte za boj, v življenju, dragi stariši, pa bote vašo dolžnost vestno izpolnjevali. 2. Krščanska vzgoja je pa ljudem samim nad vse koristna. € <1 € mmmm^mmmmmfo*^ Kterim ljudem? Najprej otrokom samim. "Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi ?" je rekel Jezus. Kaj bi pomagalo otrokom, ko bi si pridobili znanosti vsega sveta, če bi panjihova cluša bila zgubljena? Res, da se morajo otroci učiti, da si bodo služili svoj kruh, morajo se pripravljati za ta ali oni poklic, toda gorje jim, ko bi jih ne vzgajali v prvi vrsti za nebesa: "Iščite najprej božje kraljestvo in njegove pravice !" Krščanska vzgoja koristi dalje občini, narodu, sploh celi človeški družbi. Nikdo ne bo tajil, da hiti človeška družba k svojemu poginu. Kje dobiti zdravilo proti temu? Pove nam sledeča legenda. Pobožna duša je v svojih molitvah vedno tožila Bogu nad grešnim življenjem lju-dij in ga prosila, da bi jih zopet pripeljal na pot čednosti in svetosti, kakor so bili prvi kristjani. In Gospod se je prikazal tej duši, da bi jo potolažil. Pokazal ji je gnjilo jabolko in rekel: "Iz tega jabolka ne moreš napraviti zdravega jabolka; toda vzemi jedra in vsadi jih, pa bodo zrastla drevesa, ki bodo obrodila zopet krasen sad!" Ta pobožna duša je razumela, da se zboljšanje družabnih razmer ne da doseči drugače nego le z krščansko vzgojo. Ako je človek skažen, ko je dorastel, ga je težko poboljšati, lahko pa se to doseže pri otrocih. S krščansko vzgojo svojih otrok bote pa koristili i sebi samim., To pa na dvoje način : Dobro vzgojeni otroci vam bodo v veselje in podporo na stara leta. Ni večje šibe za sta-riše, kakor hudobni otroci; in nasprotno ni večje radosti za stariše, kakor dobri, pobožni otroci. Pobožen otrok ne bo pozabil svojih sta-rišev ne v življenju, ne po njihovi smrti. Bil je obrtnik, ki si je precej prislužil, a vendar živel jako preprosto. Sosedje so se čudili, kam deva denar. Kaj jim je rekel? Plačujem dolg, nekaj pa hočem dobro naložiti. A kako to? so ga spraševali. Dolg, je rekel, plačujem svojim starišem, ki ne morejo več delati; kar pa izdam na vzgojo svojih otrok, to pa hočem dobro naložiti, in upam, da bodo vračali meni, ko sam ne bom mogel več delati. Toliko sem vam hotel kratko povedati o krščanski vzgoji. Glejte, že narava sama nas k temu vzpodbuja. Nek star duhoven je opominjal sta-riše, da naj krščansko vzgajajo svoje otroke;' rekel je: "Kaj naj vam pridigam danes? To, da vzgajajte otroke k cilju, za katerega so vstvar-jeni? K, kakim starišem pa govorim? K poganskim, ali morda celo divjakom, ki o večnem cilju človeka ničesar ne vedo? Ne, govorim k krščanski starišem, ki jih razsvitljuje luč sv. vere. ki poznajo svoje dolžnosti. Molči, jezik moj! l