★ * ★ * Kr * ★ ★ Ljubljana, 2013 /S ------r M J STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE r P -J rMEDNAl LETO STi ^^^^ fl SODELUJOČA C i= L. J? KOS MEDNARODNO STATISTIKE ORGANIZACUA Statistični portret ^Slolenlje v EU 2013 v Statistical Portrait of SloVenia in the EU 2013 Uvodna beseda Družina demokratičnih držav/ Evropska unija/ šteje danes 27 držav članic. Na njenem ozemlju živijo skoraj 504 milijoni prebivalcev/ ki govorijo 23 uradnih jezikov. Teh držav pa ne povezuje v skupnost le bivanje v skupnem evropskem prostoru/ temveč ustvarjajo trdne vezi med njimi tudi skupne vrednote: demokracija/ svoboda/ socialna pravičnost. Prav s spodbujanjem k spoštovanju teh skupnih vrednot je Evropska unija znatno prispevala k stabilnosti in širjenju območja miru/ in je zato prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2012. Gotovo pa ta nagrada ne pripada le institucijam Evropske unije in posameznim državam članicam/ temveč tudi vsem državljanom/ ki spoštujejo te vrednote. V letu 2013/ ki je razglašeno za mednarodno leto statistike/ Statistični urad Republike Slovenije znova izdaja priročno publikacijo Statistični portret Slovenije v Evropski uniji. V publikaciji želimo s pomembnejšimi podatki in kazalniki z različnih statističnih področij prikazati države članice Evropske unije ter predstaviti podobnosti in razlike med njimi. Obenem želimo spodbuditi tudi zanimanje za statistične podatke. Brez statističnih podatkov na evropski ravni in brez analiz/ ki temeljijo na teh podatkih/ bi bila Evropska unija le z mednarodnim aktom ustanovljena pravna oseba. S statističnimi podatki pa Evropsko unijo osmislimo in približamo ljudem. Z informacijami/ pridobljenimi iz statističnih podatkov/ Evropska unija lažje rešuje dejanske probleme in se spopada z ekonomskimi izzivi današnjega časa. Želimo si/ da bi s publikacijo prebudili vaše zanimanje za uporabne/ primerljive in verodostojne statistične podatke na evropski ravni. Introductory words The family of democratic countries, the European Union, today comprises 27 Member States. Nearly 504 million people speaking 23 official languages live on its territory. The life in the common European area is not the only thing connecting the countries. Common values such as democracy, liberty and social justice also draw strong bonds. And because the European Union encourages the respect of these common European values, it significantly contributes to stability and builds the area of peace. Therefore, the European Union was awarded the Nobel Peace Prize for 2012. Certainly this award does not belong only to EU institutions or to individual Member States, but also to all citizens of the European Union who respect the common values. In 2013, which has been designated the International Year of Statistics, the Statistical Office of the Republic of Slovenia is publishing again the handy publication entitled Statistical Portrait of Slovenia in the European Union. In this new edition we wish, with the help of statistical data and indicators, to present the Member States and to show the similarities and differences between them. At the same time we wish to stimulate the interest in the statistical data. Without the statistical data at the European level and without the analyses based on them the European Union would only be a legal entity established by an international act. But statistical data give meaning to the EU and bring it closer to the people. With information gained from statistical data the European Union can more easily solve real problems and deal with current economic challenges. We hope that the publication will awake your interest in useful, comparable and reliable statistical data at the European level. Mag. Irena Križman generalna direktorica Director-General Vsebina/Contents Splošni kazalniki.................................................................................................... 4 General indicators Prebivalstvo ........................................................................................................... 6 Population Izobraževanje......................................................................................................... 8 Education Trg dela.................................................................................................................. 10 Labour market Stroški dela............................................................................................................ 12 Labour costs Socialna zaščita..................................................................................................... 14 Social protection Zdravstvo............................................................................................................... 14 Health Življenjska raven.................................................................................................... 16 Level of living Bruto domači proizvod ........................................................................................... 18 Gross domestic product Zunanja trgovina.................................................................................................... 18 External trade Kmetijstvo.............................................................................................................. 20 Agriculture Industrija................................................................................................................ 22 Industry Gradbeništvo.......................................................................................................... 22 Construction Energetika.............................................................................................................. 22 Energy Transport in informacijska družba.......................................................................... 24 Transport and information society Turizem .................................................................................................................. 24 Tourism Okolje..................................................................................................................... 26 Environment Države in njihove koàe/Countries and their codes Vse države članice EU EU-27 Total of EU Member States Slovenija SI Slovenia Avstrija AT Austria Belgija BE Belgium Bolgarija BG Bulgaria Ciper CY Cyprus Češka republika CZ Czech Republic Danska DK Denmark Estonija EE Estonia Finska Fl Finland Francija FR France Grčija EL Greece Irska IE Ireland Italija IT Italy Latvija LV Latvia Litva LT Lithuania Luksemburg LU Luxembourg Madžarska HU Hungary Malta MT Malta Nemčija DE Germany Nizozemska NL Netherlands Poljska PL Poland Portugalska PT Portugal Romunija RO Romania Slovaška SK Slovakia Španija ES Spain Švedska SE Sweden Združeno kraljestvo UK United Kingdom Statistična znamenja/Statistical signs ni podatka statistika je večja od 0 in hkrati 0 manjša od 0,5 dane merske enote statistično zaupno z prelom v časovni vrsti b ocenjen podatek e začasen podatek p ocena Eurostata s nezanesljiv podatek u not available less than half the final digit shown and greater than real zero confidential break in series estimated value provisional value Eurostat estimate unreliable data Republika Slovenija Republic of Slovenia Žive naj vsi naródi, ki hrepené dočakat ' dan, da koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojaka prost bo vsak,, ne vrag, le sosed bo mejak! Gods blessing on al nations, Who long and workfor that blight day, When o 'er earth s habitations No war, no strife shall hold its sway; Who long to see That allmen free No more shallfoes, but neighbours be! (V angleščino prevedel Janko Lavrin Translated by Janko Lavrin) Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. Slovenija je parlamentarna demokratična republika . Od decembra 2012 je njen predsednik Borut Pahor . Državni zbor sestavlja 90 poslancev (88 izvoljenih predstavnikov parlamentarnih strank ter po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti) . Predsednik je Janko Veber . Za besedilo državne himne je bila izbrana sedma kitica Zdravljice, pesmi največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna (1800-1849) in v uglasbitvi slovenskega skladatelja Stanka Premrla (1880-1965) . Državni svet sestavlja 40 izvoljenih predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov. Predsednik je Mitja Bervar Uradni jezik je slovenščina, na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina . V začetku leta 2012 je na ozemlju Slovenije živelo 2.055.496 prebivalcev, od tega 1.969.941 državljanov RS (95,8 %) in 85.555 tujih državljanov (4,2 %) . Denarna enota je evro . 1 EUR ima 100 centov. Uveden je bil 1. januarja 2007. Prestolnica Slovenije je Ljubljana; ima 280.607 prebivalcev (1. 1. 2012) in je največje slovensko mesto ter hkrati tudi politično, upravno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče Slovenije The Basic Constitutional Charter on the Independence and Sovereignty of the Republic of Slovenia was promulgated on 25 June 1991. Slovenia is a parlamentary democratic republic. From December 2012 on its President is Borut Pahor. National Assembly consists of 90 deputies (88 elected representatives of the parliamentary parties and one representative each from the Italian and Hungarian national communities). Its president is Janko Veber. The national anthem is the seventh stanza of the poem Zdravljica (A Toast), written by the greatest Slovenian poet dr. France Prešern (1800-1849) and set to the music by Stanko Premrl (1880-1965). National Council consists of 40 elected representatives of employers, employees, farmers, tradesmen and the self-employed as well as the non-commercial sector and local interest groups. Its president is Mitja Bervar. Official language is Slovene; in areas of municipalities with the Italian or Hungarian national communities also Italian or Hungarian. At the beginning of 2012 there were 2,055,496 people living on the territory of Slovenia, among them 1,969,941 citizens (95.8%) and 85,555 foreign citizens (4.2%). The currency is the euro. 1 EUR equals 100 cents. It was introduced on 1 January 2007. The nation's capital Ljubljana has 280,607 inhabitants (1 January 2012) and is the largest Slovenian city as well as the political, administrative, economic, educational and cultural centre of Slovenia. Leto EU-27 Slovenija Avstrija Year Slovenia Austria Splošni kazalniki Skupna površina (1.000 km2) 2011 20 84 Prebivalstvo, 1. januar (mio.) 2012 503,7bp 2,1 8,4P Delež prebivalstva v EU-27 (%) 2012 100,0"1' 0,4 1.7" Stopnja delovne aktivnosti, 2. četrtletje (%) 2012 51,9 52,3 59,0 Stopnja anketne brezposelnosti, 2. četrtletje (%) 2012 10,3 8,2 4,3 Povprečna letna stopnja inflacije (%) 2012 2,6 2,8 2,6 BDP na prebivalca v standardih kupne moči (EU-27=100) 2011 100 84 129 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 2011 80,0bp1) 79,8 81,2 ... ni podatka/no? available, b prelom v časovni vrsti/órea/r in series, p začasen podatek/provisional value 1) 2010. Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 12.12. 2012, 7. 3. 2013) V začetku leta 2012 je v Evropski uniji živelo približno 503,7 milijona prebivalcev. Skoraj tretjina vseh prebivalcev (29,2 %) je živela v dveh državah - Nemčiji (81,8 milijonov) in Franciji (65,4 milijona). Poleg Nemčije in Francije sta več kot 60 milijonov prebivalcev imeli še dve državi, in sicer Italija in Združeno kraljestvo. Med državami članicami je imelo manj prebivalcev kot Slovenija pet držav: Malta, Luksemburg, Ciper, Estonija in Latvija. Prebivalstvo Slovenije je predstavljalo 0,4 % prebivalstva Evropske unije. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo med državami EU najdaljše v Italiji in Španiji, najkrajše pa v Litvi in Latviji. V Sloveniji pa je bilo pričakovano trajanje življena ob rojstvu 80 let, kar je enako evropskemu povprečju. At the beginning of 2012 there were around 503.7 million people living in the European Union. Almost one third of the population (29.2%) lived in two countries: in Germany (81.8 million) and France (65.4 million). Besides Germany and France, two other countries, namely Italy and United Kingdom, had more than 60 million people. Only five EU Member States - Malta, Luxembourg, Cyprus, Estonia and Latvia - had fewer people than Slovenia, whose population represented 0.4% of the European Union population. Life expectancy at birth was the longest in Italy and Spain and the shortest in Lithuania and Latvia. In Slovenia life expectancy at birth was 80 years, which is equal to the European average. Češka Belgija Bolgarija Ciper rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Belgium Bulgaria Cyprus Czech Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Rep. 31 111 9 79 43 11,0» 7,3 0,9 10,5" 5,6 2.2" 1,5 0,2 2,1p 1,1 49,3 46,2 56,2 54,5 58,6 7,0 12,3 11,4 6,7 7,8 2,6 2,4 3,1 3,5 2,4 119 46 94 80 125 80,31> 74,2b 81,2 78,0b 79,9 45 338 633 132 70 1,3P 5,4 65.4P 11,3p 4,6p 0,3P 1,1 13,0P 2,2p 0,9p 55,4 56,1 51,3 40,5 51,1 10,2 8,6 9,8 23,6 15,0 4,2 3,2 2,2 1,0 1,9 67 115 108 80p 129 76,5 80,6 82,3 80,8 80,6b Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, 2011 Life expectancy at birth, 2011 FR ES IT" PT'AT SE Fl LU DE BE8EU2fNL CY UK EL MT6 SI IE" DK EE CZb PL" SK" LT" LV" HU RO" BG" e ocenjen podatek/esf/mafed value b prelom v časovni vrstilbreak in series p zaüasen podatek/prowsfona/ value Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 15.3.2013) Italija Italy Latvija Latvia Litva na Luksemburg Madžar- Lithua- , ' ska Luxem- bourg Hungary Malta Nizo- Nemčija zemska Poljska Malta Germany Nether- Poland lands Portugalska Portugal Združeno Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo Romania Slovakia Spain Sweden United Kingdom General indicators 301 65 65 3 93 0,3 357 42 313 92 238 49 506 441 Total area (1,000 km2) 60,8P 2,0P 3,0 0,5bp 10,0p 0,4p 81,8P 16,7 38,5p 10,5p 21,4p 5,4 46,2p 9,5 63,0p Population, 1 January (mio) 12,1P 0,4P 0,6 0,1bp 2,0p 0,1p 16,2P 3,3 7,7p 2,1 p 4,2p 1,1 9,2p 1,9 12,5p Share of EU-27 population (%) 44,3 50,4 50,4 55,7 46,3 48,0 56,7 61,9 50,8 52,0 51,6 51,1 44,8 59,3 57,6 Employment rate, 2nd quarter (%) 10,5 16,1 13,3 4,7 10,9 6,5 5,4 5,1 9,9 15,2 6,9 13,6 24,7 8,3 7,8 Unemployment rate, 2nd quarter (%) 3,3 2,3 3,2 2,9 5,7 3,2 2,1 2,8 3,7 2,8 3,4 3,7 2,4 0,9 2,8 Average annual inflation rate (%) 100 58b 66b 271 66 85 121 131 64 78p 471) 73 98 127 109 GDP per capita in PPS (EU-27=100) 82,51) 73,9b 73,8b 81,1 75,1 80,9b 80,8 81,3 76,9b 80,9b 74,6p 76,1b 82,4 81,9 81,1 Life expectancy at birth Stopnja anketne brezposelnosti oseb, starih 15-24 let, 2. četrtletje 2012 Unemployment rate of people aged 15-24, 2nd quarter 2012 Letna stopnja rasti BDP, 2011 - stalne cene Real GDP growth rate, 2011 - constant price moškiImen ^^ ženske/women i ÜH mà ES EL IE PT SK IT LT BG EE LV HU SE CY Fl UKEU27 FR PL RO CZ LU SI MT BE DK DE AT NL e surs Vir/Source: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 12.12.2012) llll S^fElP b prelom v časovni vrstiIbreak in series p začasen podatekIprovisional value VvISource: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 7.3.2013) Leto EU-27 Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper Češka rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Year Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus Czech Rep. Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Prebivalstvo Letna stopnja rasti prebivalstva (%o) 2011 2,5bp 2,6 4,6p 3,7bp -5,7b 26,5 1,8bp 3,6 -0,4p 4,8 5,4p -1,7p 2,8bp Delež prebivalcev, starih 0-14 let, med vsemi prebivalci (%) 2012 15,6bp1) 14,3 14,5p 17,0b1) 13,4 16,5 14,7p 17,7 15,5p 16,5 18,5p 14,4p 21,6p Delež prebivalcev, starih 65 ali več let, med vsemi prebivalci (%) 2012 17,5bp1) 16,8 17,8p 17,1b1) 18,8 12,8 16,2p 17,3 17,2p 18,1 17,1p 19,7p 11,9p Koeficient starostne odvisnosti 2012 49,6bp1) 45,1 47,6p 51,7b1) 47,5 41,5 44,6p 53,9 48,6p 52,9 55,4p 51,7p 50,4p Živorojeni na 1.000 prebivalcev 2011 10,4bp 10,7 9,3 11,9bp 9,6b 11,3 10,4bp 10,6 11,0 11,1 12,7p 9,4p 16,3bp Delež živorojenih v zunajzakonski skupnosti (%) 2011 37,32> 56,8 40,4 49,2 56,1 16,9 41,8 49,0 59,7 40,9 55,03> 7,9 33,7 Povprečno število otrok na eno žensko 2011 1,592> 1,56 1,42 1,842> 1,51b 1,35 1,43b 1,75 1,52 1,83 2,033> 1,43 2,05b Povprečna starost matere ob rojstvu vseh otrok 2011 29,82) 30,4 30,0 29,62) 27,1 30,5 29,7 30,7 29,5 30,3 30,03) 30,4 31,5 Umrli na 1.000 prebivalcev 2011 9,6bp 9,1 9,1 9,6bp 14,7b 6,5 10,2bp 9,4 11,4 9,4 8,5p 9,8p 6,3bp Umrli dojenčki na 1. 000 živorojenih 2011 4,13) 2,9 3,6 3,3p 8,5 3,1 2,7 3,5 2,5 2,4 3,63) 3,7p 3,5 Samomori moških na 100.000 moških41 2010 16,5p 29,3 20,7 25,05) 15,3 6,1 22,1 15,8p2) 27,3 25,7 5,0 17,7p Samomori žensk na 100 .000 žensk4) 2010 4,3P 6,1 5,5 9,15) 4,0 1,8 4,1 4,3p2) 4,5 8,1 0,6 4,5p Sklenitve zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev 2011 4,52) 3,3 4,3 4,1 p 2,9 7,3 4,3 4,9 4,1 5,3 3,7p 4,9p 4,3p Razveze zakonskih zvez na 1. 000 prebivalcev 2011 2,06) 1,1 2,1 2,9p 1,4 2,3 2,7 2,6 2,3 2,5 2,1 1,26> 0,7 ... ni podatka/no? available b prelom v časovni vrsti/break in series, p začasen podatek/provisional value 1) 2011. 2) 2009 . 3) 2010 . 4) Standardizirana stopnja./Standardised rate. 5) 2006. 6) 2008. Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec. europa.eu/eurostat, 17 . 12. 2012, 21. 2 . 2013) V začetku leta 2012 je bila tretjina (33,1 %) prebivalcev EU starostno odvisna (to so mlajši od 15 let in starejši od 64 let) . Razmerje med starejšimi in mladimi je bilo 17,5 proti 15,6 . At the beginning of 2012 one third (33.1%) of the EU population was age dependant (persons younger than 15 years and persons aged 65 or more). The ratio between old and young people was 17.5 to 15.6. talija Italy Latvija Latvia Litva Lithuania Luksemburg Luxembourg Madžarska Hungary Malta Malta Nemčija Germany Nizozemska Netherlands Poljska Poland Portugalska Portugal Romunija Slovaška Romania Slovakia Španija Spain Združeno Švedska kraljestvo Sweden United Kingdom 3,2p -15,8bp -14,7b 25,4bp -2,8p 2,2bp 1,1p 4,5 0,2bp -2,9bp -2,7p 2,2b 0,9p 7,1 7,9p 14,01) 14,3p 14,9 17,1bp 14,5p 15,3W' 13,2 17,3 15,1p 14,8p 15,0p 15,4 15,2p 16,7 17,5p1' 20,31) 18,6p 18,1 14,0bp 16,9p 15,5W' 20,6 16,2 13,8p 19,4p 15,0p 12,8 17,4p 18,8 16,7p1' 52,31) 49,0p 49,2 45,1 bp 45,7p 44,5W' 51,2 50,5 40,7p 52,1p 43,0p 39,2 48,4p 55,1 51,8p1' 9,0P 9,1bp 11,3b 10,9p 8,8p 10,3bp 8,1p 10,8 10,1bp 9,2bp 9,2p 11,3b 10,2p 11,8 12,9p 26,3 44,6 30,0 34,1 42,3 22,7 33,9 45,3 21,2 42,8 30,0 34,0 33,8 54,3 47,3 1,413) 1,34b 1,76b 1,52 1,23 1,383) 1,36 1,76 1,30b 1,35b 1,25 1,45b 1,36 1,90 1,98s) 31,33) 28,7 28,9 30,8 29,4 29,43) 30,5 30,9 28,9 30,1 27,1 28,9 31,4 30,8 29,6® 9,8p 13,9bp 13,5b 7,4p 12,9p 7,9bp 10,4p 8,1 9,7bp 9,7bp 11,8p 9,6b 8,3p 9,5 8,8p 3,2 6,6 4,2 4,3 4,9p 6,1 3,6p 3,6 4,7 3,1 9,4 4,9 3,2p 2,1 4,3® 8,82) 33,8 51,4 15,8 37,4 14,1 15,6 12,7 28,0 13,5 20,8 19,4 9,4 16,4 10,1 2,32) 4,0 9,1 4,0 8,5 0,7 4,7 5,2 3,8 3,8 3,7 3,0 2,5 5,9 2,9 3,4 5,2 6,3 3,3 3,6p 6,1 4,6p 4,3 5,4 3,4 4,9p 4,7 3,4p 5,0 4,32' 0,93) 4,0 3,4 2,13) 2,3p 0,1 2,3 2,0 1,7 2,5 1,7p 2,1 2,2 2,5 2,1® Population Annual population growth rate (%o) Population aged 0-14 in % of total population Population aged 65 or more in % of total population Age dependency ratio Live births per 1,000 population Live births outside marriage (%) Average number of children per woman Mean age of mother at all births Deaths per 1,000 population Infant mortality per 1,000 live births Death by suicide: men per 100,000 men4' Death by suicide: women per 100,000 women4' Marriages per 1,000 population Divorces per 1,000 population Najugodnejšo starostno sestavo prebivalstva med državami članicami EU je imela Irska; več kot petina njenih prebivalcev (21,6 %' je bilo mlajših od 15 let. Najmanj ugodno starostno sestavo pa je imela Nemčija; več kot petina njenih prebivalcev (20,6 %) je bilo starejših od 64 let. Najvišji delež živorojenih otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti, je imela Estonija (59,7 %), sledili sta ji Slovenija (56,8 %) in Bolgarija (56,1 %) . Najnižji delež pa je imela Grčija (7,9 %) . The most favourable age structure of population among the Member States was observed in Ireland where mone than one fifth (21.6%) of the population was younger than 15. The most unfavourable age structure was recorded in Germany where more than one fifth (20.6%) of the population was aged 65 or more. The highest share of live births outside marriage was observed in Estonia (59.7%), followed by Slovenia (56.8%) and Bulgaria (56.1%). The lowest share was observed in Greece (7.9%). Izobraževanje Delež prebivalcev, starih 25-64 let, ki imajo dokončano najmanj srednjo šolo (%) Delež prebivalcev, starih 18-24, ki imajo končano le osnovno šolo in niso vključeni v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje (%) Delež žensk v terciarnem izobraževanju med vsemi študenti v terciarnem izobraževanju (%) Povprečno število tujih jezikov, ki so se jih učili dijaki v srednjih šolah Leto Year 2011 2011 2010 2010 EU-27 Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus Czech Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Rep. 73.4 84,5 13.5 4,2 55,4 57, 1,4 82,5 8,3 53,1 1,6 1,4 71,3 80,2 12,3 12,8 1,7 1,6 75,0 92,3 76,9 11,2 55,2 55,5 46,1 4,9 56,8 9,6 10,9 1,5 1,3 2,21) 83,7 71,6 64,5 73,4 9,8 12,0 13,1 10,6 58,1 60,9 53,8 55,0 49,8 52,4 1,7 0,9 0,9 ... ni podatka/no? available p začasen podatek/provisional value, u nezanesljiv podatek/unreliable data 1) 2008 . 2) 2009 . 3) 2007 . Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 19 . 12 . 2012) Delež javnih izdatkov za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih, za vse ravni izobraževanja skupaj, 2009 Total public expenditure on education as % of total public expenditure, for all levels of education combined, 2009 Litva Luksem- Madžar Nizo- portu Združeno Italija Latvija burg ^ Malta Nemčija zemska Poljska „„^ Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo »i / <. • Lithua-Italy Latvia t IVIUILU I1GIMUI U Z-CIMOr\U I Ul OI\U t t ska galska Luxem- ,, Malta Germany Nether- Poland _ . , Romania Slovakia Spain Sweden United . Hungary , , Portugal . bourg " ' lands " Kingdom 56,0 87,7 92,9 77,3 81,8 31,5 18,2 11, 1,4 1,6 7,9 6,2u 11,2 33,5 11,5 72,3 89,1 35,0 74,9 91,3 53,8 82,0p 76,4 9,1 5,6 23,2 17,5 5,0 26,5 6,7 15,0 57,6 62,7 59,4 51,9 56,5 56,3 51,3 51,8 59,2 53,3 56,4 59,7 53,9 59,4 56,6 1,4 2,4 1,2 1,1 0,9 1,6 0,6 1,9 1,7 1,22) 1,6 0,53) Education Percentage of the population aged 25-64 having completed at least upper secondary education Percentage of the population aged 18-24 with at most lower secondary education and not in further education or training Women in tertiary education as % of all students in tertiary education Average number of foreign languages learnt by pupils in secondary education Študenti, vpisani na študij matematičnih, naravoslovnih in tehniških ved, 2010 Students enroled in mathematic, science and engeneering field, 2010 Vseživljenjsko učenje11, 2011 Life-long learning1), 2011 Fl EL DE FT IE ES MT AT SI FR CZ SE IT EUZ7BG EE SK UK RO LT PL HU LU DK CY LV BE NL Vir/Source: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 19.12.2012) S moškiImen ienskelwomen nninln in n ■ r DK FI SE NL LU UIC SI AT CZ°PT°ES EE EU27 DE CY BE IE MT IT FR LT PL LV SK HU EL RO BG b prelom v časovni vreti/öreak m series, p začasen podate k/prowsiona/ value 1 ) Glej definicijo na strani 28./See definition on page 28. Vir/Source: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 19.12.2012) 05137723 Leto EU-27 Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper Češka rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Year Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus Czech Rep. Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Trg dela Stopnja delovne aktivnosti, moški, 2 . četrtletje (%) 2012 58,3 57,6 65,4 55,7 50,3 62,0 63,6 62,4 60,1 59,5 56,1 49,3 55,5 Stopnja delovne aktivnosti, ženske, 2 . četrtletje (%) 2012 45,9 47,1 53,0 43,2 42,4 51,0 45,9 54,9 51,7 52,9 46,8 32,1 47,0 Stopnja delovne aktivnosti starejših oseb (starih 55-64 let), 2 . četrtletje (%) 2012 48,9 32,8 43,6 40,3 46,0 50,6 49,1 60,9 61,2 58,3 44,2 36,4 49,6 Delež delovno aktivnih oseb z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa, med vsemi delovno aktivnimi osebami, 2 . četrtletje (%) 2012 20,1 9,5 25,6 24,9 2,7 10,4 5,7 26,4 10,6 14,9 18,2 7,3 23,7 Stopnja anketne brezposelnosti, moški, 2 . četrtletje (%) 2012 10,3 7,7 4,5 6,9 13,7 12,2 5,8 7,8 11,6 9,4 9,6 20,8 18,2 Stopnja anketne brezposelnosti, ženske, 2 . četrtletje (%) 2012 10,3 8,8 4,1 7,2 10,8 10,4 7,9 7,8 8,8 7,8 10,0 27,3 11,1 Stopnja anketne brezposelnosti oseb, starih manj kot 25 let, 2 . četrtletje (%) 2012 22,5 17,7 8,4 16,2 28,4 25,9 19,2 14,4 24,4 23,7 22,7 53,9 33,0 Delež dolgotrajno brezposelnih oseb (več kot 12 mesecev) med vsemi brezposelnimi, 2 . četrtletje (%) 2012 44,5 53,6 24,6 44,6 55,6 28,4 44,3 27,2 52,1 19,4 41,2 57,2 63,4 Delovno aktivno prebivalstvo, staro 15-64 let, 2 . četrtletje (mio . ) 2012 212,7 0,9 4,1 4,5 2,9 0,4 4,8 2,6 0,6 2,5 25,7 3,7 1,7 Vira/Sources: SURS (Anketa o delovni sìlì/Labour Force Survey), Eurostat (http://ec. europa . eu/eurostat, 2 . 1. 2013) Delež delovno aktivnih oseb, zaposlenih z delovnim časom, ki je krajši od polnega, je bil v drugem četrtletju 2012 največji na Nizozemskem (49,7 % med vsemi delovno aktivnimi osebami), najmanjši pa v Bolgariji (2,7 %) . Stopnja delovne aktivnosti starejših oseb (starih 55-64 let) je bila v drugem četrtletju 2012 najvišja na Švedskem (73,3 %) . V Sloveniji je bila takrat 32,8-odstotna; nižja je bila le še na Malti (32,6 %) . The highest percentage of part-time workers in the second quarter of 2012 was recorded in the Netherlands (49.7% of total employment) and the lowest in Bulgaria (2.7%). Total employment rate of older workers (aged 55-64) in the second quarter of 2012 was the highest in Sweden (73.3%). In the same period in Slovenia the total employment rate of older workers was 32.8%. Only one country had lower rate, namely Malta (32.6%). Litva Luksem- Madžar Nizo- portu Združeno Italija Latvija burg . Malta Nemčija zemska Poljska . . Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo Lithua- ska galska Italy Latvia . Luxem- ,, Malta Germany Nether- Poland _ . , Romania Slovakia Span Sweden United nia , Hungary , , Portugal . bourg " ' lands " Kingdom Labour market Employment rate, men, 2nd quarter (%) Employment rate, women, 2nd quarter (%) Total employment rate of older workers (aged 55-64), 2nd quarter (%) 17,3 9,8 9,1 19,2 6,9 13,6 26,8 49,7 7,9 14,4 10,6 4,2 14,9 25,9 27,4 Part-time workers in % of total employment, 2nd quarter 54,0 55,3 53,9 62,9 53,1 61,7 62,5 67,5 58,8 57,3 59,0 59,1 50,1 62,7 63,3 35,4 46,5 47,5 48,6 40,3 34,6 51,2 56,4 43,6 47,2 44,7 43,5 39,8 55,9 52,1 40,4 52,4 52,6 40,1 37,2 32,6 61,1 58,4 38,4 46,8 42,4 43,3 44,3 73,3 58,0 9,8 17,2 15,4 4,2 11,4 11,5 15,1 11,2 5,5 10,3 33,7 31,0 24,7 17,7 27,9 53,7 54,1 48,2 29,7 45,2 22,6 0,9 1,4 0,2 3,8 6,5 5,6 5,2 9,2 15,4 6,6 5,2 5,1 10,7 15,1 16,1 8,1 9,2 25,1 35,5 48,1 46,8 35,2 40,8 47,9 0,2 39,2 8,3 16,0 4,4 7,5 13,3 24,6 8,4 8,3 6,1 14,0 24,7 8,2 7,2 21,5 31,7 53,3 27,4 20,6 45,7 66,5 44,0 16,2 35,2 9,0 2,3 17,3 4,6 28,4 Unemployment rate, men, 2nd quarter (%) Unemployment rate, women, 2nd quarter (%) Unemployment rate of people aged less than 25, 2nd quarter (%) Long-term unemployed as % of all unemployed, 2nd quarter Persons in employment aged 15-64 years, 2nd quarter (mio) Stopnja anketne brezposelnosti oseb, starih manj kot 25 let, je bila v 2 . četrtletju 2012 najvišja v Grčiji (53,9 %); sledili sta ji Španija (53,3 %) in Portugalska (35,5 %) . Slovenija se je s 17,7-odstotno stopnjo v istem obdobju uvrstila med države z nižjo stopnjo anketne brezposelnosti mladih . Delež dolgotrajno brezposelnih oseb med vsemi brezposelnimi je bil v 2 . četrtletju 2012 najvišji na Slovaškem (66,5 %), Irskem (63,4 %) in v Grčiji (57,2 %); najnižji pa na Švedskem (16,2 %). The unemployment rate of people aged less than 25 in the second quarter of 2012 was the highest in Greece (53.9%), followed by Spain (53.3%) and Portugal (35.5%). In the same period Slovenia's rate of 17.7% ranked our country among the Member States with low unemployment rate of young people. Long-term unemployed as share of all unemployed in the second quarter of 2012 was the highest in Slovakia (66.5%), followed by Ireland (63.4%) and Greece (57.2%) and the lowest in Sweden (16.2%). Leto Year EU-27 Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Czech Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Rep. Stroški dela1121 Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo (EUR) Struktura stroškov dela: prejemki zaposlenih oseb (%) delodajalčevi socialni prispevki in drugi stroški dela (%) 2010 2010 2010 2 . 021 p 4 .034P 85,7p 14,3 73,4p 26,6 67,3 32,7 443 84,2 15,8 1.417 5.206 73,0 27,0 87,2 12,8 4.040 4.405 2 .7493> 3.921 78,4 21,6 67,1 32,9 76,13) 23,93) 84,7 15,3 ... ni podatka/no? available p začasen podatek/provisional value 1) Po SKD 2008 področja dejavnosti od B do N ./NACE Rev. 2 sections of activities B to N. 2) Vključena so podjetja, ki imajo 10 ali več zaposlenih oseb ./Enterprises with 10 or more employees. 3) 2009 . 4) 2008 . Vir/Source: Eurostat (http://ec. europa . eu/eurostat, 3 . 1. 2013) Stroški dela za opravljeno delovno uro1|2|3), 2010 Hourly labour costs')2)3), 2010 Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo so bili leta 2010 najvišji na Danskem (5 .206 EUR), najnižji pa v Bolgariji (443 EUR); v Sloveniji so leta 2010 znašali 2 . 021 EUR na zaposleno osebo . Average monthly labour costs per person in paid employment in 2010 were the highest in Denmark (EUR 5,206) and the lowest in Bulgaria (EUR 443); in Slovenia they amounted to EUR 2,021 per person in paid employment. 11111 in 1111111 m PT CZMT5)SK PL HU LV LT RO BG p začasen podatek/promicvia/ value 1) Po SKD 2008 področja dejavnosti od B do ti J NACE Rev. 2 sections of activities B to N. 2) Vključena so podjetja, ki imajo 10 ali več zaposlenih osebJEnterprisesviith 10 or mors employees. 3) Brez/lWtflotrf EU-27, EE, CY. 4)2008. 5)2009. Vir/Source: Eurostat (http://ec.europa.eu/euiostat, 3.1.2012) Italija Italy Latvija Latvia Litva na Luksemburg Madžar- Lithua- , ' ska Luxem- bourg Hungary Nizo- Malta Nemčija zemska Poljska Malta Germany Nether- Poland lands Portugalska Portugal Združeno Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo Romania Slovakia Spain Sweden United Kingdom 71,14) 28,94) 864 78,7 21,3 843 4 .777 1.090 1. 4043) 4. 006 4 .2894) 1.094 1.754 71,0 29,0 85,9 14,1 74,1 25,9 92,13) 7,93) 78,4 21,6 77,44) 22,64) 77,74) 22,34) 79,8 20,2 649 1.186 2.974 5.085 2.940 76,7 23,3 74,5 25,5 73,0 27,0 66,8 33,2 85,5 14,5 Labour costs1121 Average monthly labour costs per person in paid employment (EUR) Labour cost structure: employees' incomes (%) social security and other labour costs paid by employer (%) Izvoz na prebivalca, 2011 Export per capita, 2011 Uvoz na prebivalca, 2011 Import per capita, 2011 EUR 35.000 r I Hlliin BEbLU NLIEbpAT DK SE DECZ^SK0 Fl SI EEElE)'»HUM1tLTbFRP IT UKPES LV^Pl^PL^BG^RC^EL CY b prelom v časovni vrsti/òrea/an series p začasen podate k/prowsiona/ value Vira/Sources: SURS, Euiostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10.1.2013) EUR 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 t- lil "TTl Hill um........ LU BEbNL AT SE DK Fl DE SI M1iSKbIEbpCZbpEEEU8tpFRPUKPLTbCY HU IT ES LvVl^PL11 EL BGW b prelom v časovni mfJbreak in series p začasen podatek/prows/ona/ value Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10.1.2013) Socialna zaščita Izdatki za socialno zaščito, delež od BDP (%) Socialni prejemki na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) Delež izdatkov za socialne prejemke po področjih: Leto Year 2010 2010 EU-27 Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Czech Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Rep. 29,4p 24,8p 30,4 29,9 18,1 21,6 20,1 33,3 18,1 30,6 33,8p 29,1 29,6p 7. 184,7p 5. 167,9p 9.352,1 8.697,4 1.935,8 5.098,9 3.939,8 10.291,5 2.837,8 8.542,5 8.891,5p 6.224,1 9.247,6p za bolezen/zdravstveno varstvo (%) 2010 29,4p 32,4p 25,2 28,2 24,2 23,4 32,3 22,5 26,8 25,2 28,8p 29,2 43,3p za invalidnost (%) 2010 8,0p 7,2p 7,6 7,5 8,0 3,5 7,8 14,9 10,9 12,1 6,1p 4,7 4,7p za starost (%) 2010 39,1 p 39,4p 42,9 32,2 46,5 39,8 43,4 37,7 43,6 36,0 38,9p 42,3 19,5p za smrt hranitelja družine (%) 2010 5,9p 6,9p 6,7 7,4 5,0 5,9 3,8 0,0 0,6 3,2 6,0p 7,8 3,9p za zaščito družine in otrok (%) 2010 8,0p 8,9p 10,4 7,7 11,4 10,0 6,8 12,4 12,7 11,1 8,3p 6,4 12,9p za brezposelnost (%) 2010 6,0p 2,8p 5,7 13,3 3,4 5,0 4,2 7,5 4,2 8,2 6,9p 6,1 12,4p za nastanitev (%) 2010 2,0p 0,0p 0,4 0,8 0,1 5,2 0,6 2,3 0,3 1,7 2,6p 1,4 1,2p za druge oblike socialne izključenosti (%) 2010 1,6p 2,4p 1,1 2,8 1,4 7,2 1,2 2,7 0,8 2,4 2,4p 2,2 2,2p ... ni podatka/not available, p začasen podatek/provisional value, e ocenjen podatek/estimated value Vir/Source: Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 4 . 1. 2013) Zdravstvo Število postelj v bolnicah na 100. 000 prebivalcev 2010 545 457 763 655 649 352 701 350 533 585 Število zdravnikov na 100 .000 prebivalcev 2010 334 243 478 297 371 289 358 3481 324 2722) . ni podatka/not available 1) 2009 2) 2008 3) 2007 Vir/Source: WHO (http://data . euro . who . int/hfadb, 7 . 1. 2013) 664 4851) 610 315 315 Največji delež izdatkov od bruto domačega proizvoda je v letu 2010 za socialno zaščito namenila Francija (33,8 %), sledili sta ji Danska (33,3 %) in Nizozemska (32,1 %); najmanjši delež pa sta temu področju namenili Romunija in Latvija (17,6 % oziroma 17,8 %) . V Sloveniji smo za socialno zaščito namenili 24,8 % BDP oziroma 5 . 168 SKM na prebivalca, kar je 71,9 % povprečne vrednosti, ki so jo za socialno zaščito namenile države EU-27 . In 2010 France intended the greatest share of gross domestic product for social protection expenditure (33.8%), followed by Denmark (33.3%) and the Netherlands (32.1%), while Romania and Latvia intended the least (17.6% and 17.8%, respectively). In Slovenia, 24.8% of gross domestic product or PPS 5,168 per capita were intended for social protection, which is 71.9% of the average per capita amount intended for social protection in the EU-27 Member States. Nizo- Združeno Italija Latvija Litva burg Madžar Malta Nemčija zemska Poljska Portu Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo Italy Latvia . Luxem-na , bourg ska Hungary galska Malta Germany Nether- Poland portUgai Romania Slovakia Spain Sweden United lands Kingdom 29,9p 17,8" 19,1 22,7 23,1 19,8 30,7p 32,1" 18,9 27,0 17,6 18,6" 25,7p 30,4p 28,0 7 .337,3p 2.242,4p 2 .684,0p 14 .895,7 3. 628,3 4 .054,0 8.894,0p 10 .405,5p 2 .899,0 5. 274,9 1.998,1 3.334,7p 6 .283,9p 9. 239,9p 7. 676,4 Social protection Social protection expenditure as % of GDP Social protection benefits per capita in purchasing power standard (PPS) Social protection benefits as % of total benefits 25,6p 20,8p 25,8p 25,5 25,2 29,2 32,2p 35,2p 24,2 27,4 25,5 30,8p 28,6p 24,9p 31,5 sickness/health care %) 5,9p 7,6p 9,9p 11,4 8,5 4,4 8,2p 8,2p 7,4 8,2 9,1 8,7p 7,1p 14,2p 10,2 disability (%) 51,4p 51,8p 40,8p 27,4 40,7 45,6 33,0p 35,1p 50,0 44,4 46,2 37,7p 33,5p 40,4p 41,8 old age (%) 9,2p 1,7p 3,2p 8,7 5,8 9,3 7,2p 4,1p 10,9 7,3 4,5 5,3p 8,9p 1,7p 0,5 survivors (%) 4,6p 8,5p 11,9p 17,8 13,0 6,3 10,9p 4,1p 4,2 5,7 9,6 9,8p 6,0p 10,4p 6,9 family and children (%) 2,9p 7,4p 4,4p 5,6 4,0 2,8 5,8p 5,2p 2,2 5,7 3,2 5,1p 14,1p 4,5p 2,7 unemployment (%) 0,1p 0,8p 0,0p 1,4 2,3 0,8 2,1p 1,3p 0,3 0,0 0,1 0,9e 1,5p 5,6 housing (%) 0,3p 1,3p 3,9p 2,2 0,5 1,6 0,6p 6,8p 0,8 1,3 1,6 2,6p 0,9p 2,4p 0,8 social exclusion n.e.c. (%) Health 352 532 675 537 718 450 825 4661 658 335 629 642 316 273 298 Total number of hospital beds per 100,000 population 3681 291 372 277 287 307 373 2921 218 383 237 3003) 378 3801 273 Total number of physicians per 100,000 population Največ zdravnikov na 100 .000 prebivalcev sta leta 2010 imeli Grčija (610) in Avstrija (478), najmanj pa Poljska (218), Romunija (237) in Slovenija (243). In 2010 Greece had the highest number of physicians per 100,000 population (610), followed by Austria (478), while Poland (218), Romania (237) and Slovenia (243) had the fewest physicians per 100,000 population. Leto Year EU-27 Slovenija Slovenia Avstrija Austria Belgija Belgium Bolgarija Bulgaria Ciper Cyprus Češka rep. Czech Rep. Danska Denmark Estonija Estonia Finska Finland Francija France Grčija Greece Irska Ireland Življenjska raven Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo v 2011 7 172,7 22,1 165,8 187,6 24,3« 12,9 81,8 115,3 8,3 100,5 1. 118,8 160,0P 72,6 tekočih cenah (mrd . EUR) od tega: delež za hrano in brezalkoholne pijače (%) 2011 12,9 14,8 9,9 13,4 18,8« 12,6 14,5 11,4 19,8 12,2 13,5 16,2" 10,4 delež za alkoholne pijače, tobak in mamila (%) 2011 3,6 5,4 3,4 3,5 7,0« 4,4 9,2 3,5 9,1 4,9 3,2 4,4p 5,8 delež za obleko in obutev (%) 2011 5,3 5,5 5,7 5,0 3,0« 6,0 3,1 4,6 6,3 4,9 4,3 3,7p 4,4 delež za stanovanje, vodo in energijo (%) 2011 23,6 19,4 21,5 23,9 16,9« 18,6 26,5 29,1 20,0 26,9 25,1 23,8p 21,5 delež za pohištvo, gospodinjsko opremo in 2011 5,7 6,1 6,5 5,7 7,5« 5,0 5,4 5,0 4,0 5,3 5,8 4,0p 4,6 storitve za gospodinjstvo (%) delež za zdravje (%) 2011 3,6 3,7 3,5 5,6 4,2« 5,0 2,4 2,8 2,6 4,7 3,9 6,4p 5,0 delež za transport (%) 2011 13,2 15,1 13,4 12,4 16,8« 11,5 9,4 12,3 13,2 11,2 14,4 11,8p 13,3 delež za komunikacije (%) 2011 2,6 3,2 2,1 2,1 5,7« 3,4 3,1 1,7 3,3 2,2 2,6 2,9p 3,0 delež za rekreacijo in kulturo (%) 2011 8,8 8,7 10,4 9,0 7,9« 7,9 9,8 10,9 6,4 11,3 8,4 5,6p 7,4 delež za izobraževanje (%) 2011 1,1 1,2 0,7 0,5 0,9« 2,7 0,7 0,8 0,6 0,4 0,8 2,4p 2,2 delež za hotele, kavarne in restavracije (%) 2011 8,6 6,9 12,1 6,1 6,2« 15,3 7,4 5,2 7,5 6,4 7,1 11,7p 13,1 delež za druge dobrine in storitve (%) 2011 10,9 10,0 10,7 12,8 5,1« 7,8 8,6 12,6 7,1 9,5 11,1 7,0p 9,3 Prebivalci v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov (%) stari 0-17 let 2011 10,7 4,0 5,0 12,5 17,0 5,8 7,2 8,2 9,0 4,9 9,9 9,2 20,2 stari 18-59 let 2011 10,5 8,9 7,1 12,9 13,3 6,2 6,3 9,9 9,8 9,4 10,3 13,7 15,5 Stopnja tveganja revščine (%) 2011 16,9s 13,6 12,6 15,3 22,3 14,5 9,8 13,0 17,5 13,7 14,0 21,4 16,1« p začasen podatek/provisional value, s ocena Eurostata/Eurostat estimate 1) 2010 . 2) 2009 . Vir/Source: Eurostat (http://ec. europa . eu/eurostat, 9 . 1. 2013, 18 . 3 . 2013) Delež oseb, starih od 18 do 59 let, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih noben član ni delovno aktiven, je bil v letu 2011 največji na Irskem (15,5 %), najmanjši pa na Cipru (6,2 %). V Sloveniji je živelo v takih gospodinjstvih 8,9 % oseb, starih od 18 do 59 let. In 2011 the share of persons aged 18-59 living in jobless households was the highest in Ireland (15.5%) and the lowest in Cyprus (6.2%). In Slovenia the share of persons aged 18-59 living in jobless households was 8.9%. Litva Luksem- Madžar Nizo- Portu Združeno Italija Latvija burg . Malta Nemčija zemska Poljska . . Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo Lithua- ska galska Italy Latvia . Luxem- ,, Malta Germany Nether- Poland _ . , Romania Slovakia Span Sweden United nia , Hungary , , Portugal . bourg lands Kingdom Level of living 976,9 12,4 18,02) 15,9 54,0 4,6 1.409,8 267,4 223,4 115,5 77,61) 38,9 625,61) 180,9 1 070,0 Final consumption expenditure of households at current prices (mrd EUR) of which: 14,2 19,9 25,42) 8,5 17,1 15,2 11,5 11,8 18,9 16,8 27,51) 17,4 14,11) 12,2 9,1 food and non-alcoholic beverages (%) 2,8 7,4 7,42) 8,4 7,4 3,0 3,2 3,1 6,5 3,1 5,01) 5,0 3,01) 3,6 3,7 alcoholic beverages, tobacco and narcotics (%) 7,4 4,9 6,52) 4,6 2,8 4,3 4,9 5,4 4,2 6,0 3,81) 4,0 5,21) 4,8 6,0 clothing and footwear (%) 22,4 24,8 16,12) 23,9 21,9 12,0 24,4 23,8 24,3 15,3 22,31) 25,5 20,21) 26,9 24,0 housing, water, electricity, gas and other fuels (%) 7,2 3,5 5,52) 6,4 4,3 6,8 6,2 6,0 4,5 5,8 4,91) 6,1 4,81) 5,0 5,0 furnishings, household equipment and routine maintenance of the house (%) 2,9 3,8 4,72) 2,0 4,3 4,4 4,8 2,7 4,4 5,9 6,01) 4,0 3,51) 3,2 1,8 health (%) 12,8 13,6 14,62) 19,1 13,0 13,1 14,0 12,5 10,0 12,6 11,0" 7,3 11,61) 13,3 14,3 transport (%) 2,4 3,3 2,82) 1,7 3,7 3,4 2,6 4,1 2,9 3,1 4,91) 3,7 2,81) 3,3 2,2 communications (%) 7,3 7,3 6,32) 6,9 7,5 10,3 8,9 10,0 7,7 7,2 5,81) 9,5 8,21) 11,1 10,7 recreation and culture (%) 1,0 1,8 1,02) 0,8 1,4 1,3 1,0 0,6 1,2 1,3 1,2" 1,5 1,41) 0,3 1,5 education (%) 10,2 4,8 2,82) 7,0 6,7 16,0 5,9 5,1 2,8 11,2 3,31) 5,5 16,91) 5,6 10,1 restaurants and hotels (%) 9,6 5,0 7,02) 10,5 9,9 10,1 12,6 14,8 12,6 11,6 4,41) 10,6 8,11) 10,7 11,5 miscellaneous goods and services (%) Persons living in jobless households %) 8,3 10,9 12,9 4,8 16,3 8,4 8,8 11,1 10,2 12,6 7,2 12,5 7,1 8,4 19,6 19,3 20,0 13,6 13,8 15,4 15,8 5,3 8,7 7,8 12,1 9,6 11,9 8,4 7,1 10,0 8,2 11,7 8,6 12,9 10,4 11,0 17,7 18,0 22,2 13,0 21,8 14,0 17,3 aged 0-17 years 11,9 aged 18-59 years 16,2 At risk of poverty rate (%) Delež ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine, je bil v letu 2011 največji v Bolgariji (22,3 %), najmanjši pa v Češki republiki (9,8 %) . V Sloveniji je v letu 2011 pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 % ljudi . In 2011 the highest share of people living below the at-risk-of-poverty threshold was recorded in Bulgaria (22.3%) and the lowest in the Czech Republic (9.8%). In 2011, in Slovenia, 13.6% of people lived below the at-risk-of-poverty threshold. Leto Year EU-27 Slovenija Slovenia Avstrija Austria Belgija Belgium Bolgarija Bulgaria Ciper Cyprus Češka rep. Czech Rep. Danska Denmark Estonija Estonia Finska Finland Francija France Grčija Greece Irska Ireland Bruto domači proizvod BDP v tekočih cenah (mrd . EUR) 2011 12 .642,8 36,2 300,7 369,8 38,5 18,0 156,2 240,5 16,0 189,5 1.996,6 208,5p 159,0 BDP v tekočih cenah na prebivalca (EUR) 2011 25. 100 17 . 600 35 700 33 700 5 200 21. 100 14 . 900 43 200 11 900 35 200 30 600 18. 500p 35 400 Letna stopnja rasti BDP (%) 2011 1,5 0,6 2,7 1,8 1,7 0,5 1,9 1,1 8,3 2,8 1,7 -7,1p 1,4 Bruto dodana vrednost v tekočih cenah (mrd EUR) 2011 11.282,6 31,5 272,5 330,6 33,1 16,3 140,8 206,7 13,9 163,4 1.789,0 183,1 p 144,9 od tega: delež v kmetijskih dejavnostih (%) 2011 1,7 2,6 1,6 0,7 5,6 2,3 2,2 1,4 3,6 2,9 1,8 3,4p 2,0 delež v nekmetijskih dejavnostih (razen storitvenih) (%) 2011 25,7 30,5 29,3 22,7 31,1 16,9 37,0 22,0 30,0 27,7 18,8 15,8" 26,3 delež v storitvenih dejavnostih (%) 2011 72,6 66,9 69,1 76,6 63,3 80,8 60,8 76,6 66,4 69,4 79,4 80,8P 71,7 Tekoči presežek (+)/primanjkljaj (-) sektorja država, 2011 -4,4 -6,4 -2,5 -3,7 -2,0 -6,3 -3,3 -1,8 1,1 -0,6 -5,2 -9,4 -13,4 delež od BDP (%) Dolg sektorja država, delež od BDP (%) 2011 82,5 46,9 72,4 97,8 16,3 71,1 40,8 46,6 6,1 49,0 86,0 170,6 106,4 Delež bruto domačih izdatkov za raziskovalno- 2010 2,01s 2,09 2,79e 2,01 0,60 0,50 1,55 3,07 1,63 3,90 2,24b 1,71e razvojno dejavnost (BIRR) v BDP (%) ... ni podatka/not available e ocenjen podatek/estimated value, p začasen podatek/provisional value, b prelom v časovni vrsti/break in series, s ocena Eurostata/Eurostat estimate 1) 2010 . Vir/Source: Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 7 . 3 . 2013) Zunanja trgovina Izvoz (mrd . EUR) 2011 4 .363,4 20,8 127,5 342,0 20,3 1,3 117,1 80,4 12,0 56,9 428,5 22,8 90,3 Uvoz (mrd EUR) 2011 4 .457,8 22,5 137,5 335,2 23,4 6,2 109,3 68,7 12,7 60,5 517,3 43,7 47,8 Saldo (mrd EUR) 2011 -94,5 -1,6 -10,1 6,8 -3,1 -4,9 7,8 11,6 -0,7 -3,7 -88,8 -21,0 42,5 Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 10 . 1. 2013) V letu 2011 sta največjo gospodarsko rast dosegli Estonija (8,3 %) in Litva (5,9 %) . Slovenija se je z 0,6-odstotno rastjo uvrstila na 22 . mesto . The highest real growth of GDP in 2011 was recorded by Estonia (8.3%) and Lithuania (5.9%). Slovenia ranked twenty-second with 0.6%. Italija Italy Latvija Latvia Litva Lithuania Luksemburg Luxembourg Madžarska Hungary Malta Malta Nemčija Germany Nizozemska Netherlands Poljska Poland Portugalska Portugal Romunija Slovaška Romania Slovakia Španija Spain Združeno Švedska kraljestvo Sweden United Kingdom Gross domestic product 1.579,7 20,2b 30,8 42,6 99,8 6,5 2 .592,6 602,0 369,7 171,0 131,3 69,1 1.063,4 387,6 1 747,1 GDP at current prices (mrd EUR) 26 000 9 .800b 10 .200b 82 . 100 10 . 000 15 . 600 31 700 36 . 100 9 600 16. 100p 5 .8001 12 . 700 23 . 100 41 000 27 800 GDP at current prices per capita (EUR) 0,4 5,5b 5,9 1,7 1,6 1,6 3,0 1,0 4,3 -1,6" 2,2 3,2 0,4 3,7 0,9 Real growth of GDP (%) 1 413,5 18,1 27,7 38,6 84,8 5,7 2 . 317,4 539,4 324,6 149,3p 115,0 62,5 976,3 340,3 1 544,4 Gross value added at market prices (mrd EUR) of which: 2,0 5,1 3,5 0,3 4,5 1,6 0,9 1,6 4,0 2,2p 7,5 3,4 2,5 1,8 0,7 agriculture (%) 24,7 24,8 31,3 14,1 31,0 17,9 30,8 24,8 33,0 23,9p 42,8 36,0 27,0 26,8 23,3 industry (%) 73,3 70,1 65,2 85,6 64,5 80,5 68,3 73,6 63,0 73,9p 49,7 60,6 70,5 71,4 76,0 services (%) -3,9 -3,4 -5,5 -0,3 4,3 -2,7 -0,8 -4,5 -5,0 -4,4 -5,5 -4,9 -9,4 0,4 -7,8 General government deficit/surplus as % of GDP 120,7 42,2 38,5 18,3 81,4 70,9 80,5 65,5 56,4 108,1 33,4 43,3 69,3 38,4 85,0 General government gross debt as % of GDP 1,26 0,60 0,80 1,48 1,17 0,67 2,80 1,85 0,74 1,59 0,46 0,63 1,39 3,39e 1,80e GERD as percentage of GDP 375,9 9,4 20,2 15,7 80,7 3,2 1.058,9 401,4 11,7 22,8 21,1 73,6 4,5 901,5 -25,5 -2,3 -2,7 -5,4 7,1 -1,4 157,4 479,2 135,6 42,3 45,3 57,5 220,2 134,4 430,3 151,3 57,7 54,9 57,6 270,6 126,9 48,9 -15,7 -15,4 -9,7 0,0 -50,3 7,5 External trade 361,0 Exports (mrd EUR) 484,0 Imports (mrd EUR) -123,0 Trade balance (mrd EUR) V letu 2011 je k skupni blagovni menjavi Evropske unije največ prispevala Nemčija (24,3 % izvoza in In 2011 Germany contributed the most (24.3% of exports and 20.2% of imports) to total external 20,2 % uvoza) . Prispevek Slovenije k skupni blagovni menjavi pa je bil 0,5 odstoten . trade of the EU-27 Member States. The contribution of Slovenia was 0.5%. Leto EU-27 Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper Češka rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Year Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus Czech Rep. Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Kmetijstvo Delež kmetijskih zemljišč v uporabi od skupne površine (%) 2010 24,0 38,41) 44,9 46,31) 12,4 45,6 63,1 22,4 7,62) 46,1 29,21) 60,81) Število kmetijskih gospodarstev (1. 000) 2010 74,6 144,8 38,6 365,0 38,4 19,8 39,9 17,6 62,5 402,4 722,4 139,6 Delež gospodaric med gospodarji na družinskih kmetijah (%) 2010 26,8 32,0 14,7 22,9 26,6 16,2 9,2 38,6 11,4 24,4 32,9 12,4 Kmetijska proizvodnja v osnovnih cenah (mrd . EUR) 2012 393,6e 1,2e 6,9e 8,6e 4,1e 0,7e 4,7e 11,0e 0,8e 4,4e 73,7e 10,1e 6,9e od tega: delež rastlinske pridelave (%) 2012 52,9e 52,1e 46,7e 45,9e 63,9e 50,4e 59,1e 35,2e 49,0e 39,7e 59,5e 68,5e 26,1e delež živinoreje (%) 2012 42,3e 46,3e 48,9e 53,6e 29,6e 49,6e 38,5e 60,2e 47,5e 58,0e 35,6e 27,7e 68,8e delež kmetijskih storitev (%) 2012 4,8e 1,5e 4,4e 0,5e 6,4e 0,0e 2,3e 4,7e CO 4e 2,3e 5,0e 3,8e 5,1e Govedo (1. 000 glav) 2012 86 . 196« 460 1. 956 2 438 531 574) 1. 321 1. 607 249p 901 19. 032p 627P4) 6 253 Krave molznice (1.000 glav) 2012 22 .844p4) 111 523 504 287 244) 367 579 96p 280 3 643p 130p4) 1 060 Prašiči (1.000 glav) 2012 148 .545p4) 296 2 983 6 448p 540 4394) 1. 534 12 . 310p 377p 1. 271 13. 742p 1. 109p4' 1 493 Pridelek pšenice na ha (t) 2011 5,3 5,2 5,9 8,1 3,9 2,2 5,7 6,8 2,7 3,9 6,5 3,1 8,65) Pridelek koruze za zrnje na ha (t) 2012 7,74) 7,1 10,7 10,2 3,7 7,3 5,2 9,1 11,94) Pridelek krompirja na ha (t) 2012 32,74) 23,4 30,6 45,4 11,2 22,7 27,8 39,0 17,4 26,5 46,94) 26,64) 34,44) ... ni podatka/no? available e ocenjen podatek/estimated value, p začasen podatek/provisional value 1) 2009 . 2) 2008 . 3) 2007 . 4) 2011. 5) 2010. Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 21. 1. 2013, 28 . 3 . 2013) Med državami članicami so v letu 2012 največ krompirja pridelali v Belgiji (45,4 ton na hektar) in v Nemčiji (44,8 ton na hektar). V istem letu smo v Sloveniji pridelali 23,4 ton krompirja na hektar. Among the EU Member States in 2012 the highest yield of potatoes was produced in Belgium (45.4 tons per hectare) and in Germany (44.8 tons per hectare). In the same year in Slovenia 23.4 tons of potatoes per hectare were produced. Litva Luksem- Madžar Nizo- Portu Združeno Italija Latvija burg . Malta Nemčija zemska Poljska . . Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo Lithua- ska galska Italy Latvia . Luxem- ,, Malta Germany Nether- Poland _ . , Romania Slovakia Span Sweden United ma , Hungary , , Portugal . bourg " ' lands " Kingdom Agriculture 45,32) 29,51) 44,2 51,01) 63,91) 36,2 47,9 55,5 48,0 ... 59,61) 40,0 48,51) 7,5 73,73) Utilised agricultural area as % of total area 603,7 82,9 196,7 2,1 567,3 33,2 46,8 48,3 20,8 26,4 47,3e 1,0e 2,6e 0,4e 7,2e 4, 5 58,3e 62,0e 50,9e 58,4e 35,3e 38,3e 35,6e 47,8e 36,6e 10,6e 3,3e 2,4e 1,3e 5,0e 6 092 393P 729P 188 753 2 009 165P 331P 45 253 8 662 355P 808P 89 2 956 3,8 3,1 3,4 5,5 4,2 8,4 6,1 8,2 4,0 2,6 18,0 18,0 32,3 23,1 12,1 294,1 68,0 1.482,6 297,4 12,1 9,1 5,7 30,9 31,2 0,1e 54,9e 26,0e 23,8e 6,2e 41,0e 49,6e 49,0e 51,0e 51,6e 59,0e 47,1e 39,9e 47,0e 45,4e 0,0e 3,3e 11,1e 2,0e 3,0e 16 12 . 507 3 985 5 520 1.498P 6 4 191 1. 541 2 346 237P 45 28 331 12 . 104 11. 132 2 .024P 7,0 7,9 4,1 1,4 10,5 11,7 7,4 8,3 27,04) 44,8 44,6 24,4 14,7 828,4 22,2 861,9 65,9 176,5 32,6 17,6 27,9 15,4 13,2 13,8e 2,0e 41,4e 5,5e 28,3e 67,4e 52,4e 59,5e 50,1e 38,6e 31,6e 43,0e 39,4e 44,3e 56,7e 0,9e 4,6e 1,0e 5,6e 4,6e 2. 020P 471 5 . 813P 1 444 9 6754) 1. 178P 150 827P 346 1 8004) 5. 370P 631 25 .250P 1 474 4 3264) 3,6 4,5 3,5 5,4 7,8 2,2 5,5 10,5 6,5 4,6 10,7 18,5 29,4 32,6 35,0 Number of agricultural holdings (1,000) Female holders as % of total holders on family farms Agricultural output at basic prices (mrd EUR) of which: crop output (%) animal output (%) agricultural services output (%) Cattle (1,000 heads) Dairy cows (1,000 heads) Pigs (1,000 heads) Production of wheat per hectare (t) Production of grain maize per hectare (t) Production of potatoes per hectare (t) Delež rastlinske pridelave v celotni kmetijski proizvodnji je bil v letu 2012 najvišji v Grčiji (68,5 %), delež živinoreje na Irskem (68,8 %), delež kmetijskih storitev pa na Nizozemskem (11,1 %). The highest share of crop output in total agricultural output in 2012 was recorded in Greece (68.5%), the highest share of animal output in Ireland (68.8%) and the highest share of agricultural services output in the Netherlands (11.1%). Leto Eu 27 Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Year Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus Czech Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Rep. Industrija1! Indeksi industrijske proizvodnje skupaj (2005=100) 2011 100,8 104,0 116,7 111,0" 103,2P 91,0 121,3P 89,0 123,1 102,1 92,1 77,0 109,0 rudarstvo (2005=100) 2011 75,6 118,6 113,0 105,5" 82,1P 96,2 96,7p 65,3 122,3 99,4 88,7 76,7 61,3 predelovalne dejavnosti (2005=100) 2011 102,8 104,6 115,1 111,3P 101,6P 86,7 125,5p 94,4 124,8 100,3 91,8 76,6 110,6 oskrba z elektriko, plinom in vodo (2005=100) 2011 95,1 89,7 135,1 104,8P 118,7p 110,9 99,0p 93,9 111,1 106,2 94,9 78,4 zs Gradbeništvo1' Indeksi proizvodnje v gradbeništvu skupaj2' (2005=100) 2011 92,5 77,2 103,5 108,0p 113,5p 84,4 101,0 93,5 102,0 132,1e 96,5 53,6 23,5 stavbe (2005=100) 2011 91,2 59,8 104,9 103,3ps 98,9p 75,3 96,8 89,8 96,9 142,4e 97,1 25,6 18,7 inženirski gradbeni objekti (2005=100) 2011 98,2 90,8 96,7 116,8^ 142,4p 121,0 112,2 71,1 111,7 97,7e 94,0 84,0 52,8 . ni podatka/not available p začasen podatek/provisional value, z statistično zaupno/confidential, s ocena Eurostata/Eurostat estimate, e ocenjen podatek/estimated value, 1) Podatki so prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni ./Data are working day adjusted. 2) Uporablja se t Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 22 . 1. 2013) Energetika Skupna proizvodnja primarnih energetskih virov (1.000 toe1)) 2010 830 868 3 726 11 755 15 115 10 . 381 84 31 523 23 321 4 930 16 . 989 134 .400 9 456 1 984 od tega: delež trdnih goriv (%) 2010 19,6 32,1 0 0 47,5 0 65,8 0 80,0 10,6 0 77,4 52,4 delež surove nafte in naftnih proizvodov (%) 2010 11,7 0 8,7 0 0 0 0,9 53,5 0 0,7 0,9 1,2 0 delež zemeljskega plina (%) 2010 18,8 0 12,6 0 0 0,5 31,5 0 0 0,5 0 15,9 delež jedrske energije (%) 2010 28,5 39,2 0 81,8 38,1 0 23,0 0 0 34,6 82,2 0 0 delež obnovljivih virov energije (%) 2010 20,1 27,9 73,2 13,2 14,2 91,7 9,2 13,4 20,0 53,2 15,5 21,0 31,3 Poraba primarne energije (1. 000 toe1)) 2010 1.759. 015 7 264 34.618 61 503 17 . 831 2.717 44 771 19 .321 6 . 101 36 978 268 576 28 841 15. 100 Delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih 2010 19,9 33,1 61,4 6,8 15,2 0,7 8,3 33,1 10,8 26,5 14,5 16,7 12,8 virov energije, v bruto porabi električne energije (%) ... ni podatka/not available, 0 statistika je večja od 0 in hkrati manjša od 0,5 dane merske enote/less than half the final digit shown and greater than real zero, 1) toe = tona ekvivalenta nafte/tonnes of oil equivalent. Vira/Sources: SURS, Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 22 . 1. 2013) Industrijska proizvodnja se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2005 najbolj povečala na Slovaškem in Poljskem, in sicer za 51,6 % oz. za 43,7 % . V Sloveniji se je industrijska proizvodnja v istem obdobju povečala za 4,0 % Compared to 2005, in 2011 the industrial production increased the most in Slovakia (51.6%) and in Poland (43.7%). In the same period the industrial production in Slovenia increased by 4.0%. Litva Luksem- Madžar Nizo- portu Združeno Italija Latvija burg . Malta Nemčija zemska Poljska . . Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo Lithua- ska galska Italy Latvia . Luxem- ,, Malta Germany Nether- Poland _ . , Romania Slovakia Span Sweden United nia , Hungary , , Portugal . bourg " ' lands " Kingdom 88,3 106,1 112,6 74,6 120,3 70,9 88,3 106,1 118,6 93,4 107,9 78,8 86,8 113,8 104,3p 67,9 98,6 52,2p 86,2 114,1 105,3p 95,8 95,6 96,8p 111,5 105,7p 143,7 79,0 100,0p 89,4 113,9 109,1p 152,7 88,6 91,6p 98,9 90,2 130,9 151,6 79,4 86,7 98,1 90,8 136,7 166,2 89,1 119,3 101,6 83,0 98,5 90,3 61,5 121,6 63,1 82,2 98,3 95,9 95,3 95,1s 95,5 90,8 70,1 90,1 z 51,6 68,8 z 95,8 123,6 106,6 64,0 111,5p ... 62,8 ... ... 65,8 ... 123.2 97,7p 186,5 125.3 Zp 147,2 119,9 Zp 225,0 68,2 148,9 113,9 58,2 142,6 118,6 79,6 152,6 109,7 47,0 128,7 99,2p 47,3p 135,9 95,8p 45,5p 75,1 151,0p udi izraz "indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del"./The term "indices of the value of construction put in place" is also used . Industry1 Index of production total (2005=100) mining and quarrying (2005=100) manufacturing (2005=100) electricity, gas and water supply (2005=100) Construction1 Index of production total2' (2005=100) buildings (2005=100) civil engineering (2005=100) Energy 30 . 192 2 114 1.310 130 10 . 997 0 131 505 69 .916 67 098 5 581 27 674 5 969 34 072 33 078 147.568 Total production of primary energy (1,000 toe") of which: 0 0 0,7 0 14,5 34,3 0 82,1 0 21,3 10,3 8,9 0,7 7,0 solid fuels (%) 19,8 0 8,9 0 9,8 0 2,9 2,6 1,1 0 16,1 0 0 0 43,3 crude oil and petroleum products (%) 22,8 0 0 0 20,3 7,4 90,7 5,5 0 31,1 1,5 0 0 34,9 gas (%) 0 0 0 0 37,1 0 27,6 1,5 0 0 10,8 64,0 46,9 45,1 10,9 nuclear energy (%) 54,1 99,4 90,5 70,8 17,5 0 24,9 4,1 10,2 97,4 20,5 23,4 43,0 52,6 3,6 renewable energies (%) 175 .515 4 538 6 864 4 658 25 978 911 336 095 86 924 101.704 24 374 35 708 17 . 922 130 .224 51 352 212 . 629 Gross inland consumption (1,000 toe") 22,2 48,5 7,8 3,1 7,1 0,0 16,9 9,3 7,0 50,0 34,2 20,5 33,1 54,5 6,7 Share of electricity from renewable sources to gross electricity consumption (%) V letu 2010 je največ električne energije iz obnovljivih virov energije proizvedla Avstrija (61,4 % bruto porabe električne energije); sledile so ji Švedska (54,5 %), Portugalska (50,0 %) in Latvija (48,5 %) . Contribution of electricity from renewable sources to gross electricity consumption in 2010 was the highest in Austria (61.4%), followed by Sweden (54.5%), Portugal (50.0%) and Latvia (48.5%). Leto Year EU-27 Slovenija Slovenia Avstrija Austria Belgija Belgium Bolgarija Bulgaria Ciper Cyprus Češka rep. Czech Rep. Danska Denmark Estonija Estonia Finska Finland Francija France Grčija Greece Irska Ireland Transport Delež cestnega blagovnega prevoza v skupnem 2010 76,4 82,3 56,3 69,5 68,1 100,0 79,0 87,0 45,8 75,0 82,2 98,0 99,2 kopenskem blagovnem prevozu, tonski km (%) Delež prevoza z osebnimi avtomobili v skupnem 2010 84,1s 86,8 78,2s 79,4s 79,3s 81,6s 73,7s 81,5s 83,5s 84,9 84,4s 82,3s 84,2s kopenskem potniškem prevozu, potniški km (%) Informacijska družba Delež gospodinjstev z dostopom do interneta (%) 2012 76 74 79 78 51 62 71 92 75 87 80 54 81 Delež prebivalcev, ki uporabljajo internet21 (%) 2012 70 65 76 78 50 58 66 89 75 88 78 50 74 Delež prebivalcev, ki uporabljajo e-nakupovanje3) (%) 2012 44 34 48 45 9 21 301) 701) 23 65 57 20 46 Delež prihodka podjetij od e-poslovanja4) (%) 2012 15 13 13 14 3 5 24 u 13 18 14 2 21 s ocena Eurostata/Eurostat estimate, . . . ni podatka/not available, u nezanesljiv podatek/uneliable data 1) 2011. 2) Posamezniki v starosti 16-74 let, ki internet uporabljajo vsaj enkrat na teden ./People aged 16-74 who use the Internet at least once a week. 3) Posamezniki v starosti 16-74 let, ki so naročili ali kupili blage oziroma storitve po internetu v zadnji Vir/Source: Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 24. 1. 2013, 26 . 3 . 2013) Turizem Hoteli in podobni objekti: število objektov 2011 202 021 648 13 . 134 2 091 1 862 683 4.612 519 374 830 17 .219 9 648 3. 071 število ležišč1 (1.000) 2011 12 . 602 45 594 131 242 83 262 87 31 122 1. 252 764 167 prihodi domačih turistov (mio . ) 2011 396,8s 0,7 9,0 3,9 2,2 0,5 4,1 2,3 0,7 6,9 79,8 u 3,9 prihodi tujih turistov (mio ) 2011 239,0s 1,5 17,0 6,1 2,4 1,9 6,4 1,5 1,7 2,3 30,4 u ...u prenočitve domačih turistov (mio . ) 2011 852,6s 2,2 23,2 6,5 5,2 1,2 9,9 6,5 1,1 11,7 135,1 u 7,9 prenočitve tujih turistov (mio ) 2011 766,4s 4,0 59,1 11,4 12,3 12,9 18,0 5,4 3,5 4,7 67,2 u ... ni podatka/not available u nezanesljiv podatek/unreliable data, s ocena Eurostata/Eurostat estimate 1) Vključena samo stalna ležišča .jOniy permanent beds included. Vir/Source: Eurostat (http:jjec . europa . eu/eurostat, 24. 1. 2013) Delež gospodinjstev z dostopom do interneta je bil leta 2012 najvišji na Nizozemskem (94 %), nekoliko nižji v Luksemburgu (93 %) in na Švedskem ter Danskem (92 %), najnižji pa v Bolgariji (51 %) . V Sloveniji je bil delež takih gospodinjstev nekoliko manjši od povprečja EU-27 (74 %) . In 2012 the percentage of households with Internet access at home was the highest in the Netherlands (94%), slightly lower in Luxembourg (93%) and in Sweden and Denmark (92%) and the lowest in Bulgaria (51%). In Slovenia the percentage was slightly lower than the EU-27 average (74%). Nizo- Združeno Italija Latvija Litva burg Madžar Malta Nemčija zemska Poljska Portu Romunija Slovaška Španija Švedska kraljestvo Italy Latvia Lithuania Luxembourg ska Hungary galska Malta Germany Nether- Poland _ . Romania Slovakia Spain Sweden United lands Portugal Kingdom 90,4 82,3s 38,1 79,9 59,1 91,1 93,5 84,2s 75,1 100,0s 63,1s 81,1s 64,9 85,9s 62,1 86,5s 93,9 85,0s 49,2 81,2s 74,8 77,8s 95,8 82,3 60,7 83,4 88,7 87,4s Transport Share of road in total inland freight transport, tonne-km (%) Share of car transport in total inland passenger transport, passenger-km (%) 63 69 62 93 69 77 85 94 70 61 54 75 68 92 53 70 65 90 69 66 78 91 59 56 43 74 65 91 17 27 20 68 25 44 65 691) 30 22 5 45 31 74 6 7 12 23 19 13 17 13 10 12 4 12 14 20 Information society 831) Share of households who have Internet access at home (%) 811) Share of individuals using the Internet2' (%) 73 Share of individuals using the Internet for ordering goods or services3) (%) 19 Share of enterprises' turnover on e-commerce4 (%) 12 mesecih ./People aged 16-74 who ordered or bought goods or services over the Internet within the last 12 months. 4) Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi v izbranih področjih SKD./Enterprises with at least 10 persons employed in selected NACE sectors. 33 . 911 496 379 283 1. 927 149 35 579 2 253 27 26 16 159 38 1 749 45,1 0,4 0,5 u 3,1 0,1 90,8 38,0 1,0 0,9 u 3,4 1,2 24,8 139,9 0,8 1,0 u 7,4 0,3 189,4 120,0 2,1 1,8 u 8,8 7,2 51,4 3 . 194 3 285 2.019 4 .612 1 297 19 . 262 1 998 214 253 289 249 75 1. 838 225 10,8 11,6 6,3 5,4 1,5 45,8 13,4 9,0 3,9 6,8 1,5 1,2 39,5 3,4 17,9 20,8 13,4 14,4 3,7 111,5 21,5 16,7 8,4 26,0 3,0 3,3 175,2 6,5 Tourism Hotels and similar establishments: 38 939 number of establishments 1. 411 number of bed places1) (1,000) 41,5 arrivals of residents (mio) 19,1 arrivals of non-residents (mio) 85,0 nights spent by residents (mio) 65,9 nights spent by non-residents (mio) Skoraj tri četrtine vseh prenočitev turistov v hotelih in podobnih objektih v Evropski uniji so v letu 2011 zabeležile Španija, Italija, Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo . Med državami članicami EU-27 je v letu 2011 šest držav zabeležilo manj kot 10 milijonov prenočitev domačih in tujih turistov v hotelih in podobnih objektih . Med njimi je bila tudi Slovenija s 6 milijoni prenočitev. In 2011 almost three quarters of all overnight stays in hotels and similar establishments in the EU-27 were recorded in Spain, Italy, Germany, France and the United Kingdom. In the EU-27 six countries recorded fewer than 10 million nights spent by residents or non-residents. Among them was also Slovenia with 6 million overnight stays in hotels and similar establishments. Leto EU-27 Slovenija Avstrija Belgija Bolgarija Ciper Češka rep. Danska Estonija Finska Francija Grčija Irska Year Slovenia Austria Belgium Bulgaria Cyprus Czech Rep. Denmark Estonia Finland France Greece Ireland Okolje Emisije ogljikovega dioksida (CO2) v zrak (1.000 t) 2010 3 891 336 16. 122 72 290 115 . 094 48 . 016 8 055 119 . 866 48 786 18 .219 63 689 382 507 97 469 41 268 Emisije žveplovih oksidov (SO2) v zrak (1.000 t) 2010 4. 574 10 19 67 387 22 170 14 83 67 262 264 26 Emisije dušikovih oksidov (NOX) v zrak (1.000 t) 2010 9. 162 45 189 221 115 18 239 129 37 167 1. 080 322 76 Emisije toplogrednih plinov (vključno s cilji kjotskega protokola 2008-12) (1990=100) 2010 85 106 108 92 54 168 71 89 50 106 93 113 111 Zbrani komunalni odpadki v kg na prebivalca 2010 502 422 591s 466 410 760e 317 673e 311 470 532e 457s 636 Odloženi komunalni odpadki v kg na prebivalca 2010 186 272 4s 6 404 610e 205e 23e 199 212 166e 374s 334 Sežgani komunalni odpadki v kg na prebivalca 2010 108 5 175s 160 0 0 47e 365e 0 104 181e 0s 24 e ocenjen podatek/estimated value, s ocena Eurostata/Eurostat estimate 0 statistika je večja od 0 in hkrati manjša od 0,5 dane merske enote/less than half the final digit shown and greater than real zero Vira/Sources: EEA (http://dataservice . eea. europa . eu, 23 . 1. 2013), Eurostat (http://ec . europa . eu/eurostat, 23 . 1. 2013) Najnižjo energetsko intenzivnost med državami članicami Evropske unije je imela leta 2010 Irska (93 kgoe na 1. 000 evrov), najvišjo pa Bolgarija (671 kgoe na 1.000 evrov). Slovenija se je z 231 kgoe na 1. 000 EUR uvrstila nad povprečje EU-27 (152 kgoe na 1. 000 EUR) . The lowest energy intensity of the economy among the EU Member States in 2010 was recorded by Ireland (93 kgoe per 1,000 EUR) and the highest by Bulgaria (671 kgoe per 1,000 EUR). With 231 kgoe per 1,000 EUR, Slovenia was ranked above the EU-27 average (152 kgoe per 1,000 EUR). Energetska intenzivnost gospodarstva11, 2010 Energy intensity of the economy1', 2010 kgoe'/l .000 EUR 800 lllUliniiBiBi ■ _ innnnnnnnnfflnnnn BG EE RO CZ SK LV PL LT HU SI Fl BE CY MT SE NL PT EU27 FR EL DE LU ES AT IT UK DK IE 1} Poraba primarne energije deljeno z BDP (verižni indeksi obsega - referenčno leio 2005). Gross inland consumption of energy divided by GDP (chain-linked volumes - reference year 2005). 2) kgoe = kilogram ekvivalenta nafte/fo'fogram of oil equivalent Vir/Source: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 23.1.2013) © SURS Italija Italy Latvija Latvia Litva Lithuania Luksemburg Luxembourg Madžarska Hungary Malta Malta Nemčija Germany Nizozemska Netherlands Poljska Poland Portugalska Portugal Romunija Slovaška Romania Slovakia Španija Spain Združeno Švedska kraljestvo Sweden United Kingdom Environment 426 087 8 480 13 . 843 11 072 51 393 2 641 818 . 962 181. 191 332 067 52 . 619 87. 138 38 025 284 450 52 884 499. 103 Emissions of carbon dioxide (1,0001) 210 3 38 2 32 8 449 34 974 67 372 69 483 34 406 Emissions of sulphur oxides (1,0001) 964 34 58 46 162 8 1 323 276 867 186 272 89 974 161 1. 106 Emissions of nitrogen oxides (1,0001) 97 45 42 94 70 149 75 99 88 118 48 64 126 91 77 Greenhouse gases emissions (includingKyoto Targets 2008-12) (1990=100) 531s 304 381 678e 413 591 583e 595 315e 514 365e 333 535e 465 521s Municipal waste collected, kg per person 254s 275 328 120e 284 485 2e 2 193 318 290e 260 310e 4 255s Municipal waste landfilled, kg per person 76s 0 0 240e 41 0 220e 194 3 99 0 34 49e 226 60s Municipal waste incinerated, kg per person Na komunalna odlagališča odpadkov je bilo v Evropski uniji v letu 2010 odloženih povprečno 186 kg komunalnih odpadkov na prebivalca . Zaradi razvitih postopkov ravnanja s komunalnimi odpadki in visoke okoljske zavesti so tedaj v Nemčiji in na Nizozemskem odložili le 2 kg, v Avstriji in na Švedskem pa le 4 kg komunalnih odpadkov na prebivalca letno . Slovenija se po letni količini odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca (272 kg) uvršča nad povprečje EU-27 . The average amount of waste disposed in the EU-27 in 2010 was 186 kg per person per year. Due to people becoming more environmentally conscious, and especially due to the introduction of separate collection of waste, in Germany and in the Netherlands only 2 kg of municipal waste per person is being disposed, in Austria and Sweden 4 kg. Slovenia is above the EU-27 average with 272 kg of waste disposed per person per year. Definicije Standard kupne moči (SKM) Izbor valute za izražanje rezultatov je dogovor (konvencija). V Eurostatovi primerjavi se rezultati izražajo v "valuti", imenovani SKM. SKM je umetna, fiktivna valuta, ki je na ravni povprečja držav EU enaka enemu evru. Trenutno je 1 SKM enak 1 evru na ravni EU-27. SKM ali "EU-27 evro" je "valuta", ki odraža povprečno raven cen v EU-27. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je povprečno število let življenja, ki ga oseba, stara x let, še lahko pričakuje - če predpostavljamo, da bo umrljivost po starosti od leta opazovanja dalje ostala nespremenjena. Koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom prebivalcev mlajših od 15 let in starejših od 64 let, glede na število prebivalcev, starih 15-64 let, pomnoženo s 100. Prebivalstvo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov - osebe, stare 0-17 (18-59) let, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih noben član ni delovno aktiven. Študenti, stari 18-24 let, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih živijo samo študenti iste starostne skupine, niso zajeti. Stopnja tveganja revščine je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod pragom tveganja revščine. Ta znaša 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev v državi. Vseživljenjsko učenje (izobraževanje odraslih) - odstotek prebivalstva, starega od 25 do 64 let, ki je sodeloval v izobraževanju in usposabljanju v štirih tednih pred anketo (Anketa o delovni sili). Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena ter enotno vodena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo. Kmetijska gospodarstva delimo na kmetijska podjetja in družinske kmetije. Gospodar na družinski kmetiji je fizična oseba, ki vodi kmetijsko gospodarstvo za svoj račun. Kmetijska zemljišča v uporabi so njive in vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, oljčniki, vinogradi, drevesnice ter trsnice in matičnjaki, ki jih kmetijska gospodarstva obdelujejo (lastništvo ni pomembno). Zbrali in uredili Renata Rejec in Barbara Grm Tisk: Littera pietà d. o. o. Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 - <š> SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 1.650 izvodih - ISSN 1854-5734 Definitions Purchasing Power Standard (PPS) The selection of the currency in which the PPP results are expressed is conventional. In the Eurostat comparison the results are expressed in "currency" called PPS. PPS is an artificial, fictive currency which at the level of the EU equals to one euro. Currently 1 PPS equals 1 euro at the level of EU-27. PPS or "EU-27 euro" is a "currency" which reflects the average price level in the EU-27. Life expectancy is the average number of years a person agedxyears can expect to live assuming that mortality rates by age will remain unchanged since the year of observation. Age dependency ratio is the ratio of the number of population younger than 15 and older than 64 years to the number of population aged 15-64, multiplied by 100. Population in jobless households - persons aged 0-17 (18-59) living in households where no one works. Students aged 18-24 who live in households composed solely of students of the same age group are not counted. At risk of poverty rate is the percentage of persons living in households where the equivalised disposable household income is below the threshold, which is set at 60% of the national median equivalised disposable household income. Life-long learning - percentage of the population aged 25-64 participating in education and training over the four weeks prior to the survey (Labour Force Survey). Agricultural holding is a single unit, both organisational and operating, of agricultural area, forests, buildings, equipment and labour force, which has single management and engaged in agricultural production. Agricultural holdings are divided into agricultural enterprises and family farms. Holder of a family farm is a natural person acting as its own account manager. Utilised agricultural area consists of arable land, kitchen gardens, grassland, orchards and olive plantations, vineyards, and vine, fruit and forest tree plantations used for agricultural production (irrespective of their ownership). Edited by Renata Rejec and Barbara Grm Print: Littera pietà d. o. o. The publication is available at www.stat.si/eng/pub.asp Issued and published by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 -(5) SURS - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged - Printed in 1,650 copies-ISSN 1854-5734 Kako do statističnih podatkov in informacij? > na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si > po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54,1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 telefaks: (01)241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si > z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54,1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 telefaks: (01)241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si > z obiskom v informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30 How to obtain statistical data and information? > on Statistical Office's website www.stat.si > via mail, phone, fax and e-mail adress: Statistical Office of the Republic of Slovenia, Litostrojska cesta 54,1000 Ljubljana, Slovenia phone: +386 1 241 64 04 fax: +386 1 241 53 44 answering machine: +386 1 475 65 55 e-mail: info.stat@gov.si > by ordering statistical publications adress: Statistical Office of the Republic of Slovenia, Litostrojska cesta 54,1000 Ljubljana, Slovenia phone: +386 1 241 52 85 fax: +386 1 241 53 44 e-mail: prodaja.surs@gov.si > by visiting the Information Centre office hours: Monday to Thursday from 9.00 to 15.30 Friday from 9.00 to 14.30