Stew. 15.
Izdaja vsak im ob 2h pop. mea nsdelj in paznikov.

Mesečna narseaiag:
$s J.iubijano .	. . Din 10"—
po pošti............ ,12' —
£S inozemstvo .	.	,	22'—

Oglasi po tarifo.
L|isl$lisiiia5 w poisd©8jek 19. faissnias*ia 1923»
Leto I.
LJUDSKI
DMEVMIK
Glasil®	Liiaslsice. Stranke.
Nefrankiranih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
-----1—
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. ii. nadstr. Telefon št. 119.
Upravs : Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
sm^^iiiSstt&Ks»as8seBaeB6isg«ss*as!i!K$
Dr. Ivan Šušteršič:
ŠE ENKRAT RAZKRINKANI CENTRALISTI.
Klerikalci so sicer dosti gostobesedni, nasproti uničujočim dejstvom pa, ki dokazujejo nijhovo centralistično delovanje, obmolknejo, ker jim niti največja iznajdljivost ne pomaga iz zadrege. Zato se tembolj trudijo, da odvračajo pozornost od svojih dejanj in .so tem glasnejši v izmišljotinah. Ni ga dne, ko bi se ne izmislili kaj novega in njihova laž-njivost se potencira od dne do dne. Hodil sem dosti po svetu, prejšnja leta prostovoljno, pozneje pa prisiljeno. Priznati moram, da na celem svetu nisem našel lažnjivega kijuk-ca, ki bi se mogel le od daleko meriti z gospodo okoli „Slovenca“, „.Domoljuba" in njihovih vrednih bratcev. Priznam jim svetovni rekord v Eaželivosti. Najnovejša metoda, katere se poslužujejo, je, da .dobivajo" iz Belgrada fantazije polna „poročila", ki se slučajno vedno vjemajo natančno z izmišljotinami njihovega cenjenega uredništva. Tako zadnji roman o zvezni pogodbi med menoj, radikalno in narodno-napredno stranko. Ta rožica jc cvetela samo en dan. A vsako noč pride vrag in zaseje novo zelenjavo ...
Vračam se rajše h klerikalnemu centralizmu. Čim bolj se oni izogibljejo tozadevne debate, tem več hočem o tem govoriti. Ne spadam namreč med tiste zaupljivce, ki verjamejo, da so gospodje okoli SLS res avtonomisti. Držim se dejanj ne pa besed. Da bi bili vodilni SLSarji avtonomisti, verujem ravno tako malo, kakor da jc baba mož ali pa dihur — lev. Pa naj bo to desetkrat zapisano v „Domoljubu", kjer je bilo tudi svojedobno brati, da imajo netopirji kljune in da so se vojaki ob časih Napoleona I. vozili po železnici. Da, to je stalo v samem „Domoljubu", pa vseeno ne verjamem. Kar ne izključuje, da se najdejo še danes verni čitatelji, ki verjamejo, da so klerikalci avtonomisti, ker to stoji zapisano v „Slovencu", „Domoljubu" ir. drugih glasilih mladinske SLS. — Je pa kljub temu še mnogo pametnih mož, ki sc drže dejanj in ki zato niso v dvomu, da so SLS-mladini poglavitni centralisti v naši državi. Kako more biti drugače? Saj so oni, kakor sem dokazal z dejanji, katerih niti he tajijo, ker jih utajiti ne morejo, listanoviteiji centralizma v naši državi. Ni pa tudi brez pomena, da je njihov veliki mojster pok. dr. Krek bil načelen centralist. „Čim več centralizma, tem boljše16, je bila parola pokojnika glede Jugoslavije, katere žalibog ni doživel.
Dr. Krek je pa bil edini, ki je SLS-mladinom poda! kaj misli. Ker so vsi ostali popolnoma nezmožni za samostojno politično misel, je bilo le do-sedno, da so pobrali vse, karkoli je Krek izustil, brez vsaktere kritike kot nezmotljivo modrost in da so, ko so po prevratu sedli na konja in začeli komandirati, hiteti izvajati centralizem na celi črti in uničevati vse, kar je dišalo le količkaj po kaki avtonomiji sli sploh po ljudskih pravi-eah a!i ljudski svobodi.
Naj le omenim, česar se spominja marsikatri župan: Kako so pometali z od ljudstva izvoljenimi župani in postavljali po svoji volji gerente. brez vsake potrebe, samo ker jim do-
tični župani osebno niso bili po volji! Ravno avtonomija občine je pa temelj vsake avtonomije. Brez občinske avtonomije sploh nobena ljudska avtonomija obstati ne more. Pa ravno ta temelj so razdirali takrat, ko so imeli v rokah vso oblast. Kakšni avtonomisti so to? Ravno taki, kakor napoleonski železničarji. Kdor na te kaj drži, ta naj drži tudi na
Praga, 19. febv. (Izv. Finančni minister dr. Rašin je včeraj opoldne umri.
Praga, 19. febr. (Izv.) Včeraj popoldne je bila izredna seja ministrskega svmta, na kateri je imel notranji minister iskren govor v čast po-
PRIHGB AVSTRIJSKEGA KANCE-LARJA V BELGRAD.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Prihod avstrijske delegacije z dr. Seiplom na čelu, je določen za 21. t. m. Dr. Seipla bo spremljal tudi zunanji minister dr. Griinberger. Avstrijska delegacija odpotuje z Dunaja 20. t. m. ter pride 21. t. m. zvečer v Belgrad. Z ozirom na prihod avstrijske delegacije je zunanji minister dr. Ninčie po prestani bolezni prevzel včeraj vodstvo priprav za konferenco z avstrijsko delegacijo. V ta namen je dr. Ninčie pozval v svoje ministrstvo zastopnike ministrstev, ki so prizadeta v odnošajih z Avstrijo, ter so se pričela posvetovanja glede pogajanj z Avstrijo. Zastopana so bila ministrstva za trgovino, promet in pravosodje. Na teni prvem po-
Naša razmejitev z Italijo.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Glede objave konvencij, sklenjenih med našo in italijansko vlado, je dosežen sporazum, da se objavijo istočasno v Belgradu in Rimu in sicer 23. februarja. Tega dne objavijo „Službene novine" besedilo teh konvencij. Od tega dne teče pogodba in roki, tako da bo tretji pas izročen našim obla-stvom 7. marca. Za dan razmejitve in ureditve reške države je določen 25. marec.
SEJA DRŽAVNEGA ODBORA.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Ker so nekateri predsedniki volivnih odborov podali ostavko, je na predsnoč-nji seji državni odbor določil nove predsednike glavnih volivnih odborov. Na seji državnega odbora 20. t. m. bodo končno določeni namestniki novih predsednikov volivnih odborov. Po tem roku se ne bo upoštevala nobena prošnja za zamenjavo. Vsi določeni predsedniki bodo morali oditi na določena mesta. Izpre-membe, ki so se izvršile v prvotnem razporedu, se objavijo 25. t. m. v »Službenih novinah«. Državni odbor bo na vsak način gotovo 20. t. m. s svojim delom. Tega dne bo imel zadnjo sejo ter bo zaključil svoje delo.
DR. GAVRILOVIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Včeraj popldne je kralj Aleksander sprejel v avdijenci dr. Milana Gavriloviča, načelnika v zunanjem ministrstvu in nosilca zemljoradniške kandidatne
SLS-avtonomijo in bodi srečen.
Jaz pa imam o te vrste avtonomistih še marsikaj povedati. O avtonomistih, ki govore avtonomistično, delajo pa vselej kadar so na vladi — čisto centralistično. Razdiralci avtonomije naj bodo avtonomisti? To naj verjame tisti, ki veruje tudi v napoleonske železnice in v netopirjev kljun. —
kojnemu finančnemu ministru dr. Rašinu. Ministrski svet je sklenil soglasno, da se vrši pogreb na državne stroške. Pogreb se vrši v sredo 21. t. m. ob 2. popoldne. Po zdravniških izvidih je bil neposreden povod smrti opešanje srca.
svetovanju so se razpravljala glavna vprašanja, ki se bodo reševala na konferenci v Belgradu, tako n. pr. izboljšanje prometa, carinski od-nošaji in gospodarsko in finančno sodelovanje. Pred prihodom avstrijske delegacije bo v zunanjem ministrstvu še nekoliko posvetovanj, na katerih se bo določilo stališče, ki ga naj zavzamejo glede gotovih vprašanj. O samem bivanju dr. Seipla .v Belgradu še ni določen definitiven program. Določeno je le, da bo Pa-šič priredil dr. Seiplu na čast svečan obed, dr. Ninčie intimen obed v svojem stanovanju, v programu pa je tudi obed na dvoru. Dr. Seipel in vsa avstrijska delegacija bodo v Belgradu gostje naše vlade. Za nje so pripravljene sobe v hotelu »Srbski kralj«.
Nova meja med Albanijo in Jugoslavijo.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Poslani-ška konferenca v Parizu je odobrila novo mejno črto med Albanijo in Jugoslavijo. Nova meja teče od Skadr-skega jezera do Koroba. Z določitvijo nove meje se odpravi z dnev-npga reda nevtralni pas. O tem sta bili včeraj obveščeni naša in albanska vlada, ki se sedaj pripravljata za določitev nove meje.
liste v sarajevskem okrožju, ki se je predvčerajšnjim vrnil iz Bosne. Dr. Gavriiovič je poročal kralju o političnem položaju v Bosni, zlasti pa o poslednjem slučaju v Rogatici, kjer so Dušana Dimitrijeviča težko pretepli najeti agenti in policijski organi.
URADNIŠKE DRAGINJSKE DOKLADE.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) Novi načrt za ureditev uradniških draginj-skih doklad je finančni odbor poslal ministrskemu svetu, ki ga je odobril in ki ima sedaj do konca meseca pripraviti potrebno, da se prične izvajati s 1. marcem.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Espernay, 18. febr. (Izv.) Brzo-vlak Pariz - Strassburg se je zadel pri Espernayu s tovornim vlakom. 10 oseb je ubitih,okoli 30 ranjenih.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
Zlta hoče zasesti mažarski prestol.
Madrid, 18. febr. (Izv.) Iz tirni tiebastiana poročajo, da je grof Apponyi došel iz Budimpešte včeraj dopoldne tja in posetil bivšo cesarico Žito, ki se je menda izjavila, da hoče z vsemi sredstvi varovati svoje pravice in pravice svojih otrok na mažarski prestol. Sprožila je predlog, da naj bi se izdal na mažarski narod manifest v tem zmislu.
Poruhrje.
- ESSEN BREZ POLICIJE.
Berlin, 18. febr. (Izv.) Listi poročajo: Takoj po francoski zasedbi policijskega predsedstva v Essenu so dobiii policijski uradniki naročilo, da takoj opuste službo in se preoblečejo v civil. Zato je bilo mesto predvčerajšnjim .popoldne brez policije.
Le TROCOUER SE JE VRNIL.
London, 18. febr. (Izv.) Minister Lc Trocguer se je vrnil v Pariz.
FRANCOZI ODKLANJAJO VSAKO INTERVENCIJO.
Pariz, 18. febr. (izv.) „Journal" priobčuje očitno napol uradno poročilo, da je bila francoska vlada zelo presenečena, ko je našla v zadnjem lord Curzonovem govoru namigava-nje na možnost posredovanja v po-ruhrskem vprašanju. Kajti v Londonu je bilo v nekem jako določnem poročilu izjavljeno, da francoska vlada ne more dopustiti, da bi kak aliiranec prevzel vlogo posredovalca. Sploh pa, da je francoska vlada docela odločena., da ne sprejme nobene intervencije za ureditev nemškega vprašanja. Edina sprejemljiva ureditev je: kapitulacija Nemčije.
ŽELEZNIŠKE NESREČE.
Diisseldorf, 18. febr. (Izv.) Danes je zadel med Krahfeldom in Linnom belgijski vojaški vlak v francoski vlak z živili, pri Dahlhausnu pa jc zavozil vlak s francoskimi prometnimi in ženijskimi vojaki od zadaj v 9 skupaj spetih lokomotiv. Dve osebi sta ubiti, 3 so težko ranjene, 8 pa lahko.
VLADNI PREDSEDNIK ARETIRAN IN IZGNAN.
Diisseldorf, 18. febr. (Izv.) Vladni predsednik dr. Griitzner je bil aretiran in izgnan.
Diisseldorf, 18. febr. (Izv.) Vladni predsednik dr. Griitzner je bil izgnan radi svojega protestnega pisma na zaveznike proti aretaciji župana v Duisburgu.
SPOR MED POLJSKO IN LITVO.
Pariz, 18. febr. (zv.) Litvinsko poslaništvo objavlja vest, da so redne poljske čete, ki so zasedle nevtralni pas v okolici Oranyia, vdrle na litvansko ozemlje in napadle litvanske čete. Pri tem je bilo 10 Li-tvancev ubitih, več ICO pa ranjenih. Litvanska vlada je naprosila društvo nardov, naj ukrene potrebno ter prepreči razširjenje konfliktov. Na oficielnih pariških mestih doslej ta vest še ni potrjena.
Dr. Rašin umri.
Pogajanja meti Jugoslavija in Avstrijo.
PROSLAVA OBLETNICE SMRTI MATIJE GUBCA.
Zagreb, 19. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne se je izvršila ob mnogoštevilni udeležbi svečana proslava 350 letnice smrti Matije Gubca. Ob 10. dopoldne je imel v hrvatskem Sokolu spominski govor dr. Rudolf Horvat, na kar je krenil sprevod na Markov trg, kjer so odkrili Gubčev kip ter spominsko ploščo.
TURŠKE ZAHTEVE.
London, 18. febr. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Carigrada, da prevladuje mnenje, da bo narodni zbor v Angori izdelal novo mirovno pogodbo, v kateri bo zahteval Mosul in Karagač, in jo predložil državam.
TURKI Si ŽELE MIRU.
Carigrad, 18. febr. (Izv.) Tekom razgovora z generalom Harringto-nom je izrazil Izmet paša iskreno željo, da bi došlo do miru. Očrtal je Lausannska pogajanja ter pripomnil, da so bila na konferenci kamen spod-
KRALJEViM SHS.
(Dalje.)
Ako ustanovite te zveze, kako otvoriti te koristne prekope in predore1? Samo ena pot je in ta se imenuje v realnopolitičnem žargonu-kompromis: t. j. poštena sprava med plemeni, odnosno ljudstvi, ki tvorijo državni narod.
Kompromisni sistem je edini, ki zamore popraviti, kar se je v povojni dobi zamudilo in pokvarilo. Treba je cele vrste kompromisov, da pridejo stvari v red, to je nespod-bojna resnica in čimdalje se pred njo zapirajo oči in odlašajo neob-hodno in nujno potrebna pogajanja, tem slabše je, tem večja je škoda za narod in državo, tem bolj se kopiči šuta, ki zapira pot do pametne sprave.
Najnujnejši je kompromis s Hrvatsko; to konstatujem objektivno, ne da M-hotel -manjšati važnosti drugih kompromisov, ki so istotako neizbegljivi.
Do kompromisa s Hrvati bo prišlo, če se presodi njihovo stali šče iz njihove ideologije, ne pa iz kake druge. Hrvatski ideologiji in mentalnosti je treba iti v susvecl, drugače ne bo šlo. Učiti jih druge ideologije in druge mentalnosti nima zmisla, ker ne vede nikamor.
Hrvatski blok, pod vodstvom Stjepana Radića, je danes brez dvoma edini resni reprezentant volje krvatskega naroda kot celote. Z njim se je treba pogajati in skleniti sporazum, lei enakomerno varuje samosvojo hrvatsko individualnost in pa ravno tako resnične, neobhod-ne potrebe državne skupnosti: harmoničen spoj individualizacije in centralizacije. Meje ene in druge so dane po naravnih razmerah. Nihče n. pr. ne bo zahteval, in naj si bo sicer najveeji politični konfuzijo-
Hans Dominik:	8
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
„Prosil me je, da sme uporabljati moj laboratorij v moji odsotnosti. To sem mu dovolil. Pri odhodu sem poskrbel, da je bilo v pretikače na mizi napeljanih deset tisoč voltov, med tem ko je kazal prislušni kazalec le sto voltov. Vrnil sem se v pričakovanju, da najdem le še mrtvo truplo, toda videl sem ga nepoškodovanega stopiti iz hiše. Na obličju smehljaj zmagovalca, ki je ravnokar dosegel velik uspeh. Tedaj sem vedel, da je Silvester Bursfeld pravi sin svojega očeta. Vedeti je moral, da sem mu jaz nastavil past. Nisem se smei več pokazati pred njegovim obličjem. Tri dni pozneje je izginil... Mimogrede, kot navadno. Posebno sodišče. Usmrtitev na električnem stolu. Mislil sem, da je s tem zadeva končana. Kaj se je zgodilo poslej, veste, gospod predsednik."
tike gospodarska vprašanja. Končno je izrazil imanje, da se bo kmalu dosegel sporazum.
STAVKA FRANCOSKIH RUDARJEV KONČANA.
St. Ettiene, 18. febr. (Izv.) V Fir-minyju so v vseh rudnikih pričeli zopet z delom.
STAVKA BELGIJSKIH RUDARJEV.
Bruselj, 18. febr. (Izv.) V rudarskem okolišu Borinage je pričelo stavkati 15.000 rudarjev.
VSTAJA NA IRSKEM.
Dublin, 18. febr. (Izv.) Nemiri na Irskem se nadaljujejo. Požganih je zopet več kolodvorov in skladišč.
PREMIRJE MED REPUBLIKANCI IN NAC3JONAL5ST! NA IRSKEM.
Dublin, 18. febr. (Izv.) Združenje nevtralnih članov prejšnje republikanske armade je predlagalo voditeljem republikancev in nacijonali-stov enomesečno premirje.
nar, da naj občine gradijo svetovne železnice, država pa občinska pota! Ta zgled iz polja komunikacij nam plastično kaže, kako narava stvari sama loči centralizem in samoupravo. Kar velja na polju občil, velja na vsakem polju splošne koristi, ne samo, če gre za gospodarske stvari, temveč tudi na polju narodnih im-ponderabi lij:	ljudskega čustvova-
nja, ljudske ideologije in mentalnosti ter kulture.
č'e se doseže prostovoljna pogodba, ki daje hrvatski narodni individualnosti in hrvatskemu narodnemu gospodarstvu zadosti svobode razvoja in razmaha, se bo za notranjo konsolidacijo države storilo odločilno delo.
So, ki pravijo, Hrvatje naj pridejo v belgrajski parlament in tam lahko dalje govorimo. Kdo more tajiti, da je to stališče formalno pravilno1? Toda le formalno, stvarno je pa pogrešno. Kajti Hrvatje, iz svoje hrvatske ideologije, nočejo v narodno skupščino, ker ji ne priznavajo pravice do večinskega odloče-vanja o predmetu spora, stoječ na stališču svojedobnih sklepov hrvatskoga sabora, na temelju kojih se je zanje izvršilo narodno in državno jedinstvo. Tu je sporna točka med Belgradom in Zagrebom, treba tedaj tudi o njej se pogajati! Ako se je vlada Velike Britanije pogajala z revolucijonarno šinfenovsko vlado kot dejansko precls ta vi tel jieo volje irskega naroda, zakaj se ne bi vlada naše kraljevine pogajala z nerevolucionarnim hrvatskim blokom f G lavna in edino važna stvar je, da pride do poštenega sporazuma; brez pomena pa je, če sedejo polnomočniki, ki naj sklepajo kompromis, na zagrebški ali belgrajski kanape. Zgodovina se bo zmenila le za sporazum, ne pa za kanape...
„Ali ste natančno preiskali njegove papirje?"
„Preobrnil sem vsak kot. O iznajdbi ni nobenih načrtov niti zapiskov. Trikrat sem pretaknil njegove prostore. Vsak list preobrnil in preštudiral."
„Vi ste iskali sami... Naj preišče njegovo stanovanjc naša policija! Morda razume ona stvar bolje ... K drugi točki najinega razgovora! Kdo je odpeljal R. F. c. 1?"
„Dejal bi, da gotovo angleški agenti, če se ne bi..
..Če se ne bi...?“
„Če se ne bi po dogodkih, ki so se doigrali to jutro, moral bati, da se pelje Silvester Bursfeld sam ali ali pa v družbi s svojimi pomagači sedajle v naši najhitrejši zračni kri-, žarki v smeri proti Švedski ali Tibetu."
„Sam? To je zključeno! Pomagači? Kdo so?"
„Ne vem... Do sedaj še ne vem. Eden izmed njih je gotovo priča Wil-liams. O tretjem, ki jc vodil avtomobil, verno le, da je temne polti..."
Srbi so možje in Hrvati so možje. če so si pravi možje resno nav-skriž, je le dvojno mogoče: Boj do skrajnosti ali pa moška sprava. Pri pMvi alternativi se riskira, da oba dela opešata in je tedaj škoda za oba enaka, — ali pa da se doseže mir pokopališča. Ali je s tem kaj doseženo? Naša država je potrebna životvornega miru; mirodvorov je zadosti.
Pride tedaj v poštev le druga alternativa: moški sporazum. Vsak nekaj odneha, na sredi se najdejo: In medio virtus!
Prišel bo dan ,ko bodo Hrvatje kakor Srbi sprevideli, da se morajo opirati eden na drugega in da opora nič ne pomaga, ki nima odporne sile. Slednja se je izkazala velika na obeh straneh — tedaj bo tudi obojestranska opora trdna in zanesljiva.
Hrvatsko-srbski - sporazum je ključ do notranje konsolidacije naše države, tedaj mora priti do tega sporazuma, čim preje, tem bolje..
Kam smo med tem že zašli, nam kažejo posamezni bojni klici iz ene in druge strani Save: »Prečanska fronta« tostran, »amputacija« ono-stran! Ena misel tako nesrečna kot druga, ker vsaka pomenja razkol. V življenskem interesu vseh je pa družitev in ne ločitev. Ne separacija in ne amputacija, temveč sporazum mora biti narodna parola.
Hrvatje morajo bliže Srbom a Srhi bliže Hrvatom: na sredi pota si bodo segli v roko možje, ki streme po različnih potih za enim in istim smotrom: zvesto služiti domo-x-ini.--------
(Dalje prihodnjič.)
!»<>MtI<crae vesta.
+Veliko razburjenje v „Slovenčevem" uredništvu. Šušteršiče ve ugotovitve, da je „Slovenec" svojedobno zajemal iz dunajskega dispo-zicijskega fonda, so gospodo pri „Slovencu" seveda silno razburile. Prepuščamo jih usodi tega razburjenja in se o tem ne bomo prerekali, ker imamo dovolj drugega posla. Ugotavljamo pa še enkrat, da so Šu-stersičeve suhoparne izjave pribile sledeče točke: 1. da je baron Gautsch ponudil „Slovencu" denarno podporo; 2. da Šušteršič te ponudbe ni sprejel, da pa je vprašal g. Kalana, če ta dar sprejme; 3. da je g. Kalan ta dar sprejel in izrecno izjavil, da je „Slovenec" v denarnih stiskah; 4. da je dr. Šušteršič šele na željo gospoda Kalana denar prevzel; 5. da je sedanji prošt Kalan še 10 let pozneje, ko je baron Gautsch zopet postal ministrski predsednik, prišel dr. Šušteršiča prosit, naj mu vnovič izposluje vladno podporo za „Slovenca", in da je to zopet utemeljeval z velikimi denarnimi stiskami, s katerimi se ima „Slovenec" boriti; 6. da dr. Šušteršič tej prošnji ni ustregel. —- Vse te točke so za nas pribite.
+ Gospode pri „Slovencu" silno jezi, ker jih Pašič ne pozna tako, kot jih jc poznal baron Gautsch.
+ „Slovenec" se zaletava v dr. Šušteršiča in mu odreka možatost, češ, da sta bila g. Kalan in dr. Šušteršič dogovorjena, da ne bo nihče govoril o podpori barona Gautscha „Slovencu", sedaj pa da je Šušteršič stvar izdal. To je pač več kot smešno. Za vsakega, ki je stvar zasledoval, stoji, da je bil g. Kalan tisti, ki je v potvorjeni obliki ustvaril pogoje, da je dr. Šušteršič govoril. Kako pa naj bi bilo sicer mogoče, da je prišla znana zagonetna notica v „Domoljuba" in „Slovenca"? Da je bila notica nesramno potvorjena in da je poleg tega vsebovala najniz-kotnejša podtikanja dr. Šušteršiču, ne izpremeni na stvari prav nič. Vsaka potvorba mora po najpriini-tivnejših principih logike imeti neko podlago. Te podlage pa ni mogel
„Smatram, da bodo ostali ti trije skupaj. Tri se na svetu lažje najde, kot enega samega. Poslužite se pomoči politične policije in iščite! Da jih najdete, je predvsem v vašem lastnem interesu... Iščite, gospod doktor Glossin!"
Doktor Glossin je pričel izgubljati svoje notranje ravnovesje. Prvič je uporabil svoja tako dalekosežna pooblastila v svrho osebnega maščevanja. Blanketi in pooblastila, katere je imel v rokah, so mu brez težav omogočila aretacijo mladega inžiner-ja. Do sem je bilo vse v redu.
Toda, da je spravil ujetnika takoj na električni stol, to ni odgovarjalo državnim interesom. Take ljudi jc spravit Cyrus Stonard na varen kraj in je skušal spoznati njihove nakane in načrte.
Doktor Glossin se jc opogumil.
„Prosim vas, gospod predsednik, da odložite sklep o miru ali vojni za kakih pet ur. Tako dolgo, da sc vrnem semkaj."
„Zakaj?"
„Ker bom potem z gotovostjo lahko dejah, ali je Logg Sar s svoji-
dati nihče drugi kot g. Kalan. Er-go? ... Opozoriti pa moramo tudi na dejstvo, da-je dr. Šušteršič v svoji izjavi dotično podlo „Slovenčevo" notico dobesedno objavil in ugotovil, da ga je s tisto notico g. prošt odvezal od prevzete molčečnosti. — Malo čudno bi vendar bilo, če bi imel „Slovenec" pravico na podlagi potvorjenih informacij koga podlo sumničiti in napadati, prizadeti pa bi moral na to molčati in pustiti, da ga „Slovenec" blati naprej. Takih običajev ne samo ni v angleških klubih — ampak menda tudi v culukafr-ških ne.
4- „Domoljub" in „Slovenec" sta
stavila uganko — uganil jo je pa dr. Šušteršič. Sedaj se pa „Slovenec" silno jezi. kar se nikakor ne strinja z običaji „Ratselecke-redakterjev".
+ Nedeljski »Slovenec« piše v političnih vesteh, da finansira Pasic, po neki »Slovencu« dobroznani banki naš list, ki ga imenuje »rep tila«. To je »Slovenec« že dostikrat povedal in bo še dalje serviral svojim čitateljem. Mi smo v »Ljudskem tedniku« razpisali 190.0091 kron nagrade tistemu, ki nam dokaže le en dinar, ki bi ga dobivali iz kakršnegakoli fonda in ne od naših zvestih in požrtvovalnih somišljenikov. Dali smo tudi vsakomur priliko, da pogleda v celo zade vo v našem uredništvu, kjer lahko izkažemo vsak vinar, ki smo ga upo: rabili za naša dva lista. Do danes se še ni oglasil nihče, da bi se o stvari prepričal. »Slovenčeva« gospodki tega ne stori, ker bi potem težje la gala. Lagala bi pa seveda vseeno naprej, zakaj ti gospodje bodo, če bo šlo tako naprej, zatajili Boga samega, če jim bo kaj neslo. V srcu ga itak že davno nimajo. — Ker pa »Slovenčeva« gospoda tako dobro ve, da smo od Pasica po njej znani banki finansirani, naj vendar to dokaže in se potrudi za lepo nagrado. Saj bi gospodom, ki so glede plač odvisni od milosti g. prošta Kalana, vsaka nagrada presneto prav prišla.
mi pomagači odpeljal letalo ali ne."
„Pa če bi mi iz drugih vzrokov prišlo prav, da so letalo ukradli angleški agenti? Naša ura je prišla! Ta slučaj mi je lahko dobrodošel." •'
„Zaklinjam vas, ekselenca. Nika-kih obveznih sklepov, predno ne vidimo jasno!"
„Kaj „ne vidimo jasno"?" - •
„Kje da se nahaja iznajdba. Logg Sar v zvezi z Anglijo... potem ne moremo tvegati boja."
Diktator je nejevoljno odkimal z glavo.
„Sin se bo premislil zveztai se z morilci svojega očeta."
„Upam. Toda gotovost je več vredna kot upanje. Če ni on odpeljal R. F. c. 1, potem se nahaja -v državah in ga še vedno lahko primemo. Dokler pa se nahaja na svobodi, predstavlja silo, katere se moramo bati."
Sledilo je dve minuti molčanja-. Nato je dejal Cyrus Stonarđ:
„Pričakujem vašega poročila- tekom prihodnjih treh ur. Naše časopisje naj za enkrat ustavi svojo kampanjo proti Angliji. Poskusite na
+ Slovenski inteligenci očita „Slovenec11, da živi od milosti. Ima prav! Vprašamo samo, kdo je temu dejstvu kriv? Ali ne SLS kot najmočnejša stranka v Slovenji, ki ni znala preskrbeti slovenskemu duševnemu delavcu dostojnega kruha ? Dr. Korošec in tovariši so sicer znali preskrbeti nekaterim svojim „inteli-gentom11 mastna korita pri „siinih organizacijah SLS“, drugi pa so ostali še dalje odvisni „od milosti11 velezasiužnega načelnika SLS dr. Korošca in podnačelnika prof. Remca. Nekateri si zidajo vile in nič ne delajo, ti so predstavniki najmočnejše „ljudske11 stranke, drued pa delajo in žive „od milosti11 ter gledajo z lačnimi želodci v klerikalne palače, polni navdušenja za polnitev korit dr. Koroščevega štaba.
4" Ključ od slovenske hiše zahteva „Slovenec11 v svoji včerajšnji številki. Ta ključ je dr. Korošec prodal že pred leti za slavo ministrskega strica. Če piska sedaj kdo drug na luknjo tega ključa, jc kriv dr. Korošec in nihče drugi.
■T Slovensko ljudstvo ima danes silno organizacijo, politično in gospodarsko. »Slovenec«, ki nam to pripoveduje, je seveda pozabil do-- taviti, da so ravno sedanji gospodje okoli »Slovenca« imeli najmanj zaslug pri ustvaritvi te organizacije.
'r „Prošta g. Andreja Kalana vsak pozna, Šušteršiča pa tudi.« (Citat iz nedeljskega « Slovenca* *.)
-r Kandidatske liste v mariborskem vc-irvnem okraj«. Kot prva lista v mariborskem votivnem okraju je bila vložena demokratska, kot druga SLS, tretja Novačanova republikanska, četrta samostojnih kmetov, peta pa Gdkiuhova socijalno demokratska.
IriszEstiske westf.
Pogreb češkega pesnika Hey-dfika ti e je vršil preteklo soboto na zelo slovesen način. Krsta je bila položena na oder v Pantheonu. Sokolstvo je držalo častno stražo. Z d rajši m govorom se je poslovil od ranjlcega minister prosvete Bechy-ne. Sprevod se je pomikal med špalirjem tisočfflave množice po praških ulicah. Pri odprtem grobu je govoril profesor Sekanina.
' Draginja v celi Evropi. Pariški list, »Oeuvre« konstatira na podlagi izvlečka Internacionalnega delavskega urada, da je draginja od septembra 1922 do februarja 1923 neprestano rast Iti. Samo v Avstriji se opaža znatno konsolidacijo v cenah. Stabilizacija avstrijske krone je obvarovala državo pred preveliko draginjo, katero občutijo vsi prebivalci evropskih držav.
* Bombni atentati na Slovaškem. Na železnici Novi Zamky-Velke Šu rany so našli ekrazitu o bombo, pritrjeno na tračnico. K sreči ni eksplodirala, dasi jo je vlak zdrobil. En sam kos je tehtal 2 kg. Drugo tako bombo so našli ponoči na tračnicah postaje Bučany. Zažigalna vrvi-
vsuk načm, da se polastite iznajditelja. izogibajte se zapetljajev z ostalimi evropskimi državami. Nočem, da hi mi sami preskrbijevali nasprotniku novih zaveznikov.11
Migljaj diktatorja in doktor Glos-
sin je bil odpuščen.
*
Skrita za gostim drevjem, ovita v bršljan, je stala v Johnson Streetu v Tren tonu hišica, kjer je prebivala Mr s. Karte s svojo hčerko Jane. Bližina velikih državnih delavnic se tukaj ni čutila. Rdeče opekaste hiše so brez izjeme ležale sredi prostranih vrtov. Cesta sama je bila najmanj deset minut oddaljena od delavnic z njihovim bučnim obratom. Tekla jc na nasprotni strani mesteca in jc vodila od severozapada naravnost v listnat gozd.
Mrs. Karte je bila vdova. Njen soprog je našel smrt kot inžiner v državnih delavnicah. Na strašen način. Počila je neka parna cev in napolnila njegovo delavnico s pregreto paro. Frederic Karte je po nesreči prišel mirno domov in je ob-;zirno pripravil soprogo na svojo
Ooanaee vesti.
ca je bila že nažgana. Policija intenzivno išče krivce.
*	Pega vica v Bolgariji. Pegav i-en se v Bolgariji vedno bolj širi. Bolgarske oblasti se trudijo, da bi omejile bolezen. Tudi naše oblasti so odredile vse potrebno, da se ta bolezen ne zanese tudi v našo državo.
*	75,000 uradnikov odpuščenih
v Avstriji. Izredni kabinetni svet je rešil v seji z dne 15. t. m. novelo o redukciji uradništva. Predlog, ki je bil stavljen v sporazumu s strankami, oziroma njihovimi organizacijami, in ki določa da se v času od 1. januarja 1923 do 30. junija 1924 odpusti najmanj 75.000 državnih uslužbencev, je bil sprejet.
*	Vdova feldmaršala Boroeviča je zaprosila pri magistratu v Budimpešti, da se ji dovoli bivanje v Budimpešti. Magistrat pa ji je to prošnjo odbil, češ, da je bil ranjki Bo-roevie zaslužen pri ustvarjanju Jugoslavije.
*	Vojaška pogodba med Francijo in Japonsko. Nemški listi poročajo, da je bila med Francijo in Japonsko sklenjena tajna vojaška pogodba.
*	Turško čiščenje. Turki postopajo zelo sovražno proti inorodcem in jih neusmiljeno preganjajo ter zatirajo. Od 2,500.000 Armencev, ki so živeli pred vojno v Turčiji, jih je
1,800.000	izginilo med vojno, (trkov je padlo pod turškim mečem 200.000, a 800.000 jih je zbežalo preko mej. Turki so iztrebili iz svojih dežel najmarljivejše prebivalce, tako da jim grozi sedaj gospodarsko propadanje, ker so sami preindolentni in brez smisla za gospodarska vprašanja.
*	Grška — republika? Italijanski listi poročajo iz Aten, da pripravlja revolucijo-narna vlada plebiscit, ki naj odloči ali ostane Grčija še nadalje monarhija ali pa naj postane republika. Revoiucijonarci so popolnoma prepričani, da. bodo prodrli republikanci in izklicni! republiko. Kralj je že sedaj popolnoma brez moči ir. je samo ma-rijoncta. v rokah ministrov, Hotel se je že sam odpovedati prestolu, a mu je vlada cinično povedala, đa bo itak. kmalu razrešen svojih poslov potom plebiscita.
*	Namer us clausus za židovske vi-sokošolcc zahtevajo na poljskih univerzah nacionalne stranke. Predlog ho v pariam etn najbrž sprejet. Zato zahtevajo Židje, ki jih podpirajo tudi Ukrajinci in Belorusi, univerzo za narodne manjšine.
*	Avtomatičen vojak. Zastopniku ,,Ber-lingske Tidcnde" je izjavil norveški inženjer Akzon, izumitelj ročne granate, o svojem projektu, s katerim bo onemogoči! v prihodnosti vsako vojsko. Mož hoče za-sigurati s pomočjo „avtomatičnega vojaka", to se pravi, zapreti vsako deželo oziroma državo z nenrodornkn poljem min, ki so njegova iznajdba.
*	Najstarejša cerkev v Ameriki pogorela. iz Montreala v Ameriki javljajo, da je tamkaj pogorela dne 14. t. m. cerkev Sv. Trojice, ki je veljala za najstarejšo v celi Ameriki.
smrt. Ona je mislila, da govori v mrzlici. Prestrašena je prihitela k njemu in ga prijela za desnico. V strašni grozi je čutila kako sc meso na prstih lušči od kosti, in kako mrtvo in mehko, skuhano od pregrete pare ostaja v njenih rokah.
„Sedaj ne boli več... Nikakih bolečin ne čutim,11 jo je tolažil Frederic Karte s smehljajem, ki je gledal že na oni svet. Vsedel se je mirno za svojo pisalno mizo in določil svojo zadnjo voljo. Dve uri pozneje se je onesvestil. Po nadaljni uri je bi! mrtev. „Popolno dparjenje vse gornje kože, zadušitev vsled pomanjkanja kožnega dihanja11, je dejal zdravnik obupani ženi.
Strašna nesreča jc popolnoma potrla Mrs. Gladys Karte. Mesece dolgo so se zdravniki bali, da bo izgubila razum. Le polagoma se je opomogla od težkega udarca usode. Toda sorazmerno z zboljšanjem njenega duševnega stanja so propadale njene telesne moči. Sedaj je bila skoro ves dan navezana na svoj naslonjač in prepuščena oskrbi svoje edine hčerke Jane.	(Dalje prih.)
— Umri je danes ob 13. uri g. dr. Ivan Tavčar, odvetnik in bivši župan v Ljubljani, v svoji hiši na Bregu.
— Vladna naredba za vzdrževanje reda. Notranje ministrstvo je poslalo na pokrajinske uprave naredbo, ki pravi, da se je zadnje din jasno pokazalo, da so gotovi ljudje, ki delajo namenoma za omejitev volivne svobode. Eni govore in pišejo proti državnemu edinstvu, ustavi in državni ureditvi ter celo proti vladarju, drugi pa si samovoljno in z nasiljem prisvajajo pravico branilcev države, napadajo posamezne državljane, pri čemer se ne strašijo tudi največjih zločinov ter kažejo trajno nestrpljivost na-pram našim državljanom, ki niso slovanske narodnosti. Taki nastopi so proti zakonu in vse obsodbe vredni. To pa tembolj, ker je za vse poštene državljane dovolj svobode za razvoj političnih pravic in narodne zavesti zakonitim potom. Notranji minister zahteva od podrejenih ob-lastev, naj vsak protizakonit čin naj energične j e zatro ter strogo in takoj nastopijo proti krivcem, ker ne rušijo samo mir v državi, ovirajo pri zvrševanju političnih pravic, temveč ubijajo tudi ugled države na tujem. Vsak državljan mora vedeti. da je zakon najvišja volja. Površno izvrševanje te naredbe po policijskih organih se ho smatralo kot nesposobnost za službo ter se bo z odgovornimi uradniki postopalo po zakonu.
— „Slovenčev" napad na predsednika Kmetijske dražbe. Kakor nam poroča predsednik kmetijske družbe g. Gustav Pirc, jc vložil proti odo-ovornemu uredniku „Slovenca" po svojem pravnem zastopniku tožbo zaradi neosnovanega očitanja zlorabe družbenega kredita v njegove zasebne špekulacijske namene, vsled česar bo imel „Slovenec11 priliko dokazati resničnost svojih napadov.
— Zanimiva predavanja se bodo odslej vršila v „Slovenčevem11 uredništvu o podlagah človeškega sožitja, o družabnosti starih Špartan-cev in gentlemanstvu v angleških klubih. Vabljeni so vsi, ki hočejo doseči nivo „Slovenčeve" družabne dostojnosti.
— Živinski sejmi v Mariboru.
Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani je zopetno održavanje rednih živinskih sejmov v Mariboru dovolila.
— Maribor. Policija je aretirala radi prepovedanega povratka v mesto Marijo Plečko ter jo oddala v sodne zapore. — Neki stranki je policija zaplenila falsificiran 5 dinarski bankovec, ki ga je hote'a spraviti v promet. — Orožništvo je na Tez-nu aretiralo že dolgo iskanega F. G, ki jc bil zasledovan radi goljufije 30.000 K.
— Radi preselitve pošte Slivnica pri Celiti v okraj Gorica, je dostava pri tej pošti tako-le preurejena: Krajevna dostava se vrši v Mali Gorici št. 4, S In 22 ter v Sv. Urbanu št. 1 in 2. Obenem smo uvedli dostavljanje poštnih pošiljk po selskom pismonoši v Voglajni št. 4—8, v Selih št. 18, v kraju Slivnica in v Sv. Janezu št. 2 in 5. — Dostavlja sc vsak dan razen ob nedeljah.
— Društvo najemnikov za Slovenijo, opozarja, da so vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 21. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. nre informacije Sv. Petra cesta št 12, pritlično, desno.
— Za papeževega administratorja v Bački, ki se je ločila od nadškofije v Kalocsi, je imenovan su-botiški župnik Ludvik Budanovie s pravicami škofa.
— Trgovinska pogajanja z Ma
žarsko je vlada, kakor poročajo bel-grajski listi, odložila za 'gotov čas radi sovražnega in izzivajočega nastopa Mažarske napram naši državi in Romuniji. Ta pogajanja sc bodo pričela, ko se rešijo nekatera politična vprašanja in ko bo Ma-žarska izpremenila svoje stališče napram naši državi.
— Na občnem zboru Saveza špeditera, ki se jc vršil 11. t. m. v Zagrebu je bil izvoljen za predsednika ravnatelj ..Balkana" v Mariboru g. Ivan Kejžar.
—- Ovčje polje na bolgarski me j t kolonizira naša vlada z izseljenci iz krajev v Banatu, ki so pripadli Hazarski. Prvi transport na 250 vagonih je'prispel iz sela Batanje. Pripeljali so seboj vso živino, poljedel ske stroje in stroje za mlekarno, sirarno in mlin.
— Naše ladje za Zader. 11. t. m. je odplul iz Splita parnik »Bosna« last Jadran, plovidbene družb., ki je kot prvi parobrod prispel v Zader pod jugoslovansko zastavo. Drugi »Soča« je od piul 18. t. m. To je posledica doseženega sporazuma z Italijo, ker ladjam obeh držav ni treba plačevati pristaniških taks.
— Generalni izseljeniški komlsaritet v Zagrebu poživile v svrho evidence, za katero število je nova kvota izseljenikov za leto 1923./24. že obremenjena, vse one, k' imajo Izseljeniške potno liste za Zedinjen« države severnoameriške, a doslej Iz kateregakoli vzroka še niso odpotovali, da te potnice vrnejo pristojnim oblastvom, ki jii. bodo dostavila generalnemu izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu zaradi opreme s posebno klavzulo povodom odobrenja nove kvote za proračunsko leto 1923./24. Vsi interesenti se opozarjajo, da se tega v lastnem interesu drže, ker brez te klavzule riu bodo mogli dobiti ameriškega viza, ozko ma ne bodo prepuščeni preko meje naše kraljevine. Generalni izseljeniški, komisati-jat obiavlja nadalje, da se dogaja, da nekateri naši izseljenci ne morejo dobiti izseljeniškega potnega lista za Zedinjeno državo severno-ameriško, ker je kvota že izčrpana, in da so zaradi tega izpremenll/ smer potovanja, in sicer v Južno Ameriko. Ko so dobili v naši državi potne liste za te kraje in prišli tjakaj, so zaprosili pri tamošnjem našem zastopniku, naj se jim izstavi potni list za Zedinjene države severno-ame-riške z motivacijo, da imajo tam sorodnike in večjo možnost zaslužka. Na ta način so se hoteli po ovinkih preseliti v Zedinjene države in se tako izogniti obstoječim predpisom za vseljevanje v te države. Zarad? tega se vsi izseljenci v lastnem interesu opozarjajo, da naša zastopništva v inozemstvu. (konzulati). ne bodo. ustregla takim prošnjam, ako se dotična stranka ni najmanj eno . leto nepretrgoma nahajala pred prepustitvijo v Zedinjene države severnoameriške v Kanadi, Novi Fundlandiii, na Kubi, v Mehiki ali v državah Centralne ai; Južne Amerike ali pa na sosednjih otokih.
— Državna borza dela. Pri vseh podružnicah „Drž. Borze Dela“ v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 4. do 10. februarja 1923 dela 283 moških In 120 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 160 moških in 103 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 160. — Promet od 1. januarja do 10. februarja 1923 izkazuje 3448 strank in sicer 1187 delodajalcev in 2261 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v teni čast 785. — Bela iščejo: kovači, železostrugarji, strojni ključavničarji, elektromonterji, mizarji, peki, mlinarji, mesarji, zidarji, tesarji, trgov, sotrudniki, prodajalke, šoferji, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. -— V delo se sprejmejo:	gozdni delavci, viničarji, vrt-
narji, kolarji, čevljarji za fino delo, sodavi-čar, oblikovalci, šteparice, natakarji, služkinje, kuharice, vajenci itd.
— Bazne novice. Med Hrastjem in vojaškim vežbališeem so izsledili sred-njestarega možakarja, ki kljub hudemu mrazu leta skoro gol po gozdih.
—	Slugi mest. mag. Karlu Berghauser je bila ukradena zlata verižica z obes kom v obliki podkve, vredna 4000 K,-Ob priliki Slavce ve maškarade je bila ukradena trgovcu Karlu Pa vaj n iz Sp. Šiške iz garderobe črna dolga s uk nja z baržunastim ovratnikov vredna 16.800 kron. — Na trgu Tabor so prijeli voznika Karla Golob, ker je. najbr že pijan, neusmiljeno pretepal konja.
—	v Šelenburgovi ulici je podrl neznan kolesar 62 letno branjevko Poreber, k: je dobila težke poškodbe na glavL — Med pretepom v Fisterjevi gostilni na ZaUski cesti je napadla soproga Ivan, Itadešečka stražnika, ga porinila od svojega moža, ki ga je miril, in ga prav pijansko sirovo ozmerjala in žalila.
čevlji z znamko „Peko" domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta št. L
Gospodarstvo.
g Dunajski mednarodni pomla-
danski semenj se \ rši v dobi od 18. do 24. marca 1923. Avstrijski konzulat v Ljubljani je pooblaščen od 25. 2. dalje dajati potna viza na podlagi semenjskih izkaznic z veljavo do 25. 4. 1923 na polovico pristojbine, to je za 25 Din. Pri konzulatu se dobe tudi seineujski izkazi po 20 Din in naroeilni listi za stanovanja po 4 Din. Vsako pojasnilo glede tega semnja se daje točno pismeno in ustmeno. — Akoravno je že potekel rok za zglasitev k pomladanskemu semnju, prihajajo iz Avstrije in iz inozemstva še vedno vprašanja radi dodelitve semenj-skih prostorov. Po dosedanjih prijavah se lahko sklepa, da bo pomladanski semenj 3923, kar se tiče števila razstavljalcev in obsega, enak jesenskemu 1922. — 80% razstavljalcev pri jesenskem semnju se je prijavilo zanj, velik del teh je bil zastopan tudi pri prvih dveh. Raz-stavljalci zahtevajo povprečno tudi več prostora kot jeseni in sicer 30 m2 za poedinega, medtem ko je pri zadnjem semnju še za dosta valo 8 nr. Posebno močno zastopane so skupine tekstilij in obuval, dragulji, delo v zlatu, srebru in lišpu, ure, usnjati izdelki in potne potrebščine, igrače, godbeni instrumenti, medicinsko-kirurgično, gumijevo in dentalno blago. — V papirni in vodni stroki je bil tako velik naval, i t v to svrho namenjeni prostori, niso več zadostovali in je bilo treba skrbeti za nove. Živahno zanimanje se kaže za razstavo »tehnični napredek«, ki se bo nahajala v rotundi v okvirju pomladnega semnja. Ta razstava bo najbrž s svojimi številnimi tehničnimi novostmi in izumi tvorila glavno točko zanimanja tehničnega semnja.
g Nit avstrijskih železnicah so znižali tarifo za premog in koks počenši s 14. februarjem.
g Predvojni avstrijski dolgovi. Iz
Pariza poroča »Havas»: Reparacijska
Narodno gledališče.
DRAMA:
Torek, 20. februarja: Zaprto.
Sreda, 21. februarja: „Za pravdo in srce“. Red C.
OPERA:
Torek, 20. februarja: „Lakme“. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Red E. Sreda, 21. februarja: „Nižava". Red A.
gl Vrag in Katra. B a I a t k a, na-ciarjeni kapelnik naše opere nam je podal v letošnji sezoni dvoje novitet it. češke glasbene literature: Smetano-vo »Tajnost« in Dvorakovo »Vrag in Katra«. Premiera zadnje opere je bila ta Balatko časten večer. »Vrag in Kaira« je vesela opera, koje libreto je napisal A doli Wenig po češki narodni ; ravljici. Dvofaku se je prelil libreto v muziko, otroško naivno — genialno. Mislim namreč, da sta si otrok hi genij zelo sorodna. Karakteristično za genije. Dvofaka je n. pr., kako se delektira ; ad plesom Katrice z vragom v prvem d-janju. Dialog med vragom in Kavico pa se mi zdi pisan z ljubeznijo, ki jo zmožna samo otroško gorka psiha. Ob naštevanju lepot Dvorakove opere 1 " prišel v zadrego š prostorom. — ragu, Marbuel mu je ime (že imena to je strah!), je pel Betetto, Katro (voete Katrico) Thalerjeva. Oba t,la ugajala. Režiji bi svetoval, naj p vi reprizah vragovega odgovora na zvedavo in zadregljivo vprašanje Ka-trice, odkod je doma, ne podčrtava z
komisija je iz.dala komunike, da je
14.	t. m. pregledala zbirko avstrijskih in ogrskih žigosanih litrov nefundira-nih predvojnih dolgov.
g Izvoz svinj iz Ogrskega zopet prost. Kakor se čuje, je ministrski svet dovolil izvoz svinj, vendar najprej v majhnih količinah. Izvoz je pričel s
15.	februarjem. Izvozno pristojbina bo znašala za vsakega prašiča K 15.000.
g Znižanje češkoslovaških tarifov. 1. marca bo izdan dodatek k tarifu LB, s čimer bodo znižani tarifi na železo, tekstilije in tekstilne surovine. Poleg tega bo izdana vrsta izjemnih tarif, tako: za ostrovski premog, papir, porcelan, sladkor in les. Tudi pivo bo uživalo izjemni tarif v teži nad kg 5000.
g Poljski zlati goldinar. Kakor javlja „Gazetta Warszawska“, je sklenilo finančno ministrstvo, da se določi tečajna vrednost poljskega zlatega goldinarja, ki bo za enkrat kot ideelna vrednota rabljen pri vseh kreditnih operacijah po aritmetičnem sredstvu borznega povprečnega tečaja med švicarskim irankom in žitom. Politična deželna posojilnica bo otvorila konte v poljskih zlatih goldinarjih in ravnotako kredite. Tečaj poljskega zlatega goldinarja bo določen dvakrat na mesec.
g Svetovna zaloga zlata so ceni na
7.911.379.000	dolarjev. Od tega pripada Zed. državam 40 odstotkov, Angliji 10, Franciji 9, Japonski 8, Španski G, Ar-gentiniji 5, Italiji, Holandski in Nemčiji po 3 odstotke. Ostalih 13 odstotkov pripada ostalim državam.
g Novo posojilo švicarskih zveznih železnic znaša 150 milijonov frankov, ki bo deloma porabljeno deloma za konverzijo obstoječih posojil, deloma za nadaljne elektrificiranje. Posojilo so sprejele banke po 4 in pol od-
PREDBORZA.
Zagreb, 19. febr. (Izv.) 1 dolar 104 — 106 Din, 109 fr. frankov 400 Din, 100 švic. frankov 1985 Din, 1 funt šterl. 497 Din, 100 mark 0.555 Din, 100 avstr, kron 0.15 Din, 100 čsl. kron 314 Din, 100 lir ital. 505 Din.
osladno rdečino. Predpis se glasi: ta-jinstveno, vendar uljudno. D\m-fak na tem mestu (Andante misterio-so) ne potrebuje prav nič režiserjeve roke pod pazduho. Ta scena bi brez »osvetljave« ohranila ves svoj čisti dvofakovski blesk. Sicer je bila režija v dobrih rokah (D e b e v e c). Thalerjeva — resolutna Katrica — je bila v svojem elementu. Vendar sem pogrešal pri nekaterih njenih vragolijah zlate, estetsko ekvilibrirane tehtnice. K o -vač je bil korajžen Jurček, v Zupa-n u pa vidim nastajočega Betettovega naslednika. Tkierry-Kaveniko-vo poslušam vedno rad. Njena kneginja je bila knežja. Zbor jo tudi igral, ne samo pel, balet v peklu je smiselno ilustriral plapolanje peklenskega ognja, »duše« pa se mi zde odveč. Orkester je zvenel, k čemur je v nemajhni meri pripomogla Dvorakova instrumentacija. - »Vrag in Katra« bo sigurno ostala na repartoar ju, ker jo opera močne invencije. (V tem oziru se od Boitovega »Mcfistofela«, ki nam gn tudi sezona servira, vehementno odraža.) — N.
gl Sinočnja predstava d’Albert-jeve »Nižave« me je razxreselila, ker sem videl napredek v operi. Thalerjeva jo umetnica, zmožna potencirane dramatičnosti, katere bi ji ne prisojal, da je nisem včeraj slišal. Pela in igrala je Marto s carmensko vervo. Muzikalni potek opere je bil v rokah Matasi-ča, ki je temperamenten dirigent. N.
Prispevajte v naše sklade!
NARODNA LJUDSKA STRANKA.
-« Vseni cenjenim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine. V torek 21). t. m. bomo priložii! poštne položnice. Prosimo vse tiste, ki se nameravajo naročiti, da nam takoj poravnajo naročnino po položnicah.
n Skladi Narodne Ljudske Stranke. Izvršilni odbor NLS je sklenil ustanoviti dva sklada: 1. Tiskovni sklad NLS. Ta sklad je namenjen za vzdrževanje naših listov. Ljudskega dnevnika in Ljudskega Tednika. Požrtvovalnost nekaterih naših ljubljanskih somišljenikov je preskrbela za začetek. Toda misliti moramo naprej in skrbeti za to, da naš tisk ne le izide temveč tudi ostane. V ta namen je treba, da vsak somišljenik kaj žrtvuje po svojih močeh. Tudi najmanjši donesek je dobrodošel. Sicer pa smo ustanovili temeljne kamne po 50 dinarjev. Kdor daruje en kamen, plača 50 din. Trdno pričakujemo, da bodo imovitejši somišljeniki darovali po več kamnov, po 5, 10, 20, 50, 100 kamnov itd. Meje ni nobene, ne za zgoraj in ne za spodaj. Vsak dar je pa prostovoljen in je tedaj resnična zasluga za ljudstvo stvar. 2. Akcijski sklad NLS. Ta sklad služi or-ganizačnemu in propagandnemu delu NLS. V podrobnem ima ta sklad služiti vzdrževanju strankinega tajništva, kritju poštnin, potrebnih potovanj za organizacijo in propagando stranke, letakov in drugih tiskovin, izvzemši onih, ki spadajo v področje tiskovnega skiada. Umevno je, da bodo ti stroški veliki, osobito v času volitev. Apeliramo toraj na največjo požrtvovalnost somišljenikov. Doneski za oba navedena sklada se začasno pošiljajo na Uredništvo ..Ljudskega Dnevnika11 Ljubljana, Breg 12. K vsaki denarni pošiljki je treba pripomniti, za kateri sklad je namenjena.
Izpred sddlšša.
8 Prijateljica kurje pečenke. Antonija Mastnak iz Zagorja, katere mož je v Ameriki, je bila ponovno obtožena radi poizkušene tatvine. To pot se je spravila nad kure. Da si jih je pa mogla speči, si je oskrbela tudi vrečo premoga. Obtožena je tatxrino sicer tajila, obsojena pa je bila kljub temu na 3 tedne strogega zapora. Njena prijateljica, s katero sta se večkrat napile jo je obtožila tudi nekega jako nevarnega žaljenja, radi katerega pa je bila Mastnakova oproščena radi poman-kljivih dokazov in pa ker je opravičen sum, da jo je ovadila prijateljica le zaradi premočnega prijateijstx-a.
s Sodni sluga — ječar pri okr. sod. v Cirknici Ciril Gerjol je bil obtožen malomarnosti xt službi. Pobegnil mu je namreč iz zaporov kaznjenec Filip Jager, ki je pobegnil že iz Primorja, kjer je ukradel 1000 lir. Jager je odlomil železen drog od postelje, ga razbelil v peči in prežgal xrrata toliko, da je segel z roko skozi odprtino in odtrgal ključavnico. Jager mora biti nevaren
vlomilec, ker jc pokazal vsem, da on vsako ključax’nieo-žabico na mah od pre. Seveda jo napravil to tako brto, da ni mogel nihče opaziti, kako to naredi. Obravnava, je dognala, da. so pri takem izurjencu okrajni zapori osobito pa še cirkniški, ki so precej pomanjkljivi, pri vsi pazljivosti paznika preslabi. In ker je Gerjol v obče na dobrem glasu in x"caten marljiv sluga, bil radi te neprilike oproščen.
s Vzkilcnc obravnave. Ob priliki av ; -rnobilske nesreče na cesti od Vrhnike prot; Ljubljani, kjer sta trčila na nekem ovinke šofer avtotaksa Fr. Šuštar in pa g. Hile r Ljubljane, je bil obsojen Fr. Šuštar radi nepravilne vožnje na 150 Din globe. Pri vzkič-ni obravnavi je obtoženec vztrajal pri tev da se je drža! avtomobilnega reda in da ;e nesrečo zakrivil nasprotnik, katerega je imel v istem hipu ravno radi nepravilne vožnie za Italijana. Sodišče jc vzklic zavrnilo L-potrdilo prvo obsodbo. ■— Mesar A n dre i Marčan iz Ljubljane je bil obtožen, da ih prodajal dne 14. nov. goveje meso po 4 K dražje kot so bile predpisane tržne cen-: Marčan je bil pri prvem sodišču oproščen pritožil pa se je javni obtožitelj. Pri obravnavi se je ugotovilo, da je kupil Marčan dotične vole po 26—29 kron žive vage. K;, sme prodajati mesar v svrho, da »enači previsoko nakupniho, meso še enkrat dražje koje plačal živo vago, je državni pravdušk vzklic umaknil. — Župan Jože Hafner in Škofje Loke in njegova soproga Marija >r. bila obsojena v Škofji Lok! in sicer prvi r 24 ur zapora, ona pa na 500 Din globe, ker-sta v Kax'čičevi gostilni v Loki oklofutala u; opraskala Franceta Kalana iz Suhe. Prep/ je nastal zaradi ostre graje glede stani škofjeloških okrajnih cest. Sodišče je prizfv glede krivde zaxrrnilo, znižalo pa je kazen, tako, da je dobil Jože Hafnar 500 Din globe soproga pa 50 Din globe odnosno 24 in id ur zapora.
Roaezio.
r Največja zbirka žuželk ee nakaj v Londonu, ki šteje preko 3 miljone in pol eksemplarov. Zbirka je stara 36 L Ker se vsako leto pomnoži za kakih
100.000	komadov, so postali dosedan.j, prostori že pretesni in jih bodo razširili. Pred kratkim ko odposlali z otoka Trinidad pošiljko velikih pajkov in stonog. Toda zaboji so se na pošt: Mont Plcasant po nesreči razbili L žuželke so se raz beg le po prostori:
Z xreiiko težaxro so jih polox-ili, ker se je vsakdo bal smrtonoenih čeljusti teh živali.
r Ključ pod pragom. V nekem mestu , Češkem je imela neka gospa navado, da je devala ključ od vrat pod prag, kadar je šla z doma. To jc opazil pretkan prijatelj hišnih obiskov, odprl stanovanje in poKradei za 5742 kron srebrnine.
r Najmočnejša vera. Ljudi štejejo 1510 milijonov. Od teh pripada katoliški veri 281 mil., protestantom 143 mir pravoslavnim 117 mil., mohamedanom 202 mil., brahmanom 222 mil., budistom 120 mil., konfucijevi veri 235 mil in židovski 12 mil. Poganov je še .145 milijonov.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik F r. J e r e b. — Tisk J. Blasnika nasL v Ljubljani.
GUMiHE PETE m GOMEMi P@TFl.STS
ee»®jy in Sraiaije se kekor useene! ftSaJbetje varstvo preši vSagi I tsrasa I


Slaverosha banka a. a. podružnica Ljubljana
Z2©,£ji?elb	prof e Jugoslovanska Union-Banka
Bjelovar, Brod n. 8-, Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Agencija: Buenos Aires (Argentina), ifilifscije: Bšid38š t: Kranj, Maribor, Monošter (Baranja). Murska Sobota, Osijek, Bana M. Split, jogssl. isSes!?.baflla. @ ga: BiSteUS S$ll8B HslJSf18!!gX3nJgn. Rogaška Slatina, sani bor, Sušak, Šai.ac, Šibenik, Škofja a_|	im	flfin PilU IZ imšije vse nančne posle iSnMneie.Vte eol n
Loka, Telit ov ec, Vršac.	Mbi. tfiMsJlžiufa &yy	11 m vložne Hjiiice ss tirati), do nadaljnega do 3 |o leto.