Razprave GDK: 17 (497.12 * 06 Kočevska) Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi The New and the Unknown About Flora and Vegetation Above Srobotnik Upan the Kolpa River Area (S Slovenia) Marko ACCETIO* Izvleček: Accetto, M.: Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi. Gozdarski vestnik, št. 9 /1999. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, dl. lit. 34. Prevod v angleščino : Eva Naglič. Avtor nas v prispevku seznanja z novimi nahajališč i redkih , po dolgem času odkrit ih in že poznanih rastlinskih taksonov. Med njimi je najbolj zanimivo drugo odkrito in hkrati prvo po 137 letih potrjeno nahajališče vrste Juniperus sibirica na Kočevskem. Takson Astrantia major taksononomsko še ni bil podrobneje ovrednoten . Opaženih je bilo tudi 6 novih, še ne v celoti proučenih sintaksonov. Ključne besede: flora, vegetacija, kolpska dolina, Kočevsko, Slovenija. Abstract: Accetto, M.: The New and the Unknown About Flora and Vegetation Above Srobotnik Upan the Kolpa River Area (S Slovenia). Goždarski vestnik, No. 9 /1999 . ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 34. Translated into English by Eva Naglič . The author introduces us to new locallties of rare, already known plant taxa, that were discovered again, after a long period of time. The most interesting locality among them is the second one of Juniperus sibirica species, rediscovered in Kočevsko reg ion after 137 years. Astrantia major species has not been fully evaluated yet. Additionally, six new syntaxa have been observed but not yet thoroughly investigated . Key words: flora, vegetation , Kolpa river valley, Kočevsko, Slovenia. *prof. dr. M. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1001 Ljubljana, SLO 368 1 UVOD IN METODE DELA INTRODUCTION AND WORKING METHODS Poleti leta 1998 sem obiskal tri floristično in vegetacijsko zanimiva območja Kočevskega: ostenje severovzhodnega Kostelskega (nad zaselki Suhor, Podstene pri Kostelu in Žaga), Planinsko steno in območje nad Srobotnikom ob Kolpi. Ker sem o opazovanjih v prvih dveh imenovanih območjih že poročal (ACCETTO 1999 a, b), bom v tokratnem prispevku predstavil floristično in vegetacijsko razmeroma najmanj poznano območje nad Srobotnikom ob Kolpi (slika 1 ). Na to sem sklepal po maloštevilnih navedbah kraja Srobotnik v seznamu takso nov v diplomskem delu Štimčeve (1982). Zaradi težje prehodnosti tega razgibanega hudourniškega sveta je to povsem razumljivo. V okviru celotne gozdnogospodarske enote Kolpska dolina so območje vegetacijsko sicer kartirali (MARINČEK et al. 1986), žal pa se dobršen del kartiranih area!ov sintaksonov ne ujema z dejanskimi. Številnih rastišč gozdnih asociacij, kot so Seslerio-f=agetum s. lat. , Arunco-Fagetum, Hacquetio-Fagetum, Carici sempeNirentis-Astrantietum mayoris, Helleboro dumetorum-Ostryetum, Aconito lycoctoni-Fagetum, Cytisantho-Ostryetum s. lat., Pinetum nigrae s. lat., niso opazili, kartirali pa so rastišča (Querco- Ostryetum), ki jih tod ni . Zato sem do vegetacijske podobe, prikazane v splošnem opisu ekoloških razmer, prišel na osnovi lastnih opazovanj. Floro smo popisali po ustaljeni metodi z navedbo kvadranta srednje- evropskega kartiranja, nadmorske višine, lege ter datumom najdbe in GozdV 57 (1999) 9 ,o\ccetto, M.: Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območJa nad Srobotnikom ob Kolpi določitve taksona. Pri proučevanju vegetacije smo uporabili standardno srednjeevropsko metodo (BRAUN-BLANQUET 1964 ), dopolnjeno s kasnej- šimi dognanji (WESTHOFF 1 van der MAAREL 1973). Pri primerjavah sem v enem primeru uporabil postopke hierarhične klasifikacije in ordinacije (PODAN 1 1993 ), pri čemer je bilo smiselno upoštevati le binarne podatke, to je navzočnost, oziroma odsotnost rastlinskih taksonov. Praprotnice in cvetnice so poimenovane po Martinčič 1 Sušni ku in sod. (1984). 2 SPLOŠEN OPJS IN EKOLOŠKE RAZMERE OBISKANEGA OBMOČJA 2 GENERAL DESCRIPTION AND ECOLOGICAL CONDITIONS OF THE AREA VISITED Zaselek Srobotnik, ki je danes žal le še počitniško naselje z istim ime- nom, se nahaja v dolini zgornje Kolpe na nadmorski višini 260m. Hudour- niško vodozbirno območje nad njim je zajedeno v vzhodni del Borovške gore in je v orografskem pogledu sestavljeno iz dveh delov: v spodnjem delu je to ozka dolina, ki se na nadmorski višini okoli 450 m razširi v široko, pahljačasto oblikovano, orografsko močno razgibano hudourniško vodo- zbirno območje. Največjo nadmorsko višino doseže pod Boričem (915 m}, kjer se prične glavna, okoli 2 km dolga, sprva izredno strma hudourniška struga, imenovana Jarak. Na vsej svoji dolžini ima le en večji zavoj. Vanjo se z obeh strani vključujejo še manjše hudourniške struge. če območje opazujemo od daleč , nam takoj padejo v oči gosta sklado- vitost, vzporednost in skoraj vodoravna lega kamnitih skladov. Ta značilnost, ki je ne bomo opazili nikjer drugje v dolini reke Kolpe, nam daje vtis o navidezni umirjenosti pokrajine nad Srobotnikom. Ko pa dospemo v no- tranjost območja ali na enega izmed njegovih robov, dobimo povsem nasproten vtis. Pred nami se odpre velikanska "kiparska delavnica- forma viva'', v kateri so posamične že izdelane (sliki 2 in 3) in številčnejše ne- izdelane kamnite skulpture (slika 4) "neznanega mojstra" razmetane po grebenih, ostenjih, na njihovih robovih, zajedah, robovih hudourniških strug, ulekninah, po traviščih itn. V območju prevladujejo triadni dolomiti (SAVIC 1 DOZET 1985), ki le v jugovzhodnem delu mejijo na jurske apnence (ibid.). Območje je odprto proti vzhodu, jugovzhodu in zahodu . Zaradi različne lege posamičnih gre- benov in jarkov pa so manjše površine odprte tudi proti severu, severo- zahodu in severovzhodu. Širše območje se v klimatskem pogledu razlikuje od drugih predelov doline reke Kolpe. Tu so vplivi submediteranskega in subpanonskega sveta dokaj ublaženi, močneje pa se čutijo vplivi bližnjega dinarskega sveta . To se kaže predvsem v večji povprečni letni količini padavin. Najbližja pada- vinska postaja Osilnica izkazuje 1.800 mm padavin, ki so v višjih predelih območja zagotovo še izdatnejše. Na planoti nad vzhodnim delom hudourniškega vodozbirnega sveta se pojavlja še neproučeno bukovje (Fagetum s. lat}, na zgornjih robovih in strmih pobočjih, ki gravitirajo proti Briški dolini, so rastišča asociacije Arunco-Fagetum Košir 1962 ter v okolici najvišjega vrha Barič (915 m) rastišča združbe La mio orvalae-Fagetum (Ht. 1938} Borhidi 1963. Na strmih grebenih na obrobju območja so rastišča združbe Seslerio-Fagetum s. lat., na položnejših krajih v nižjih nadmorskih višinah so razširjena rastišča asociacije Hacquetio-Fagetum Košir 1962 var. Ruscus hypoglossum epi- GozdV 57 (1999) 9 369 370 Accello , M.: Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi medietosum alpini Košir 1979 oziroma njene razvojne stopnje z belim gabrom, v notranjosti območja pa so rastišča asociacij Arunco-Fagetum, Pinetum nigrae s. lat., Caric! sempervirentis-Astrantietum major/s Accetto 1999 nom. prov., Helleboro dumetorum-Ostryetum Accetto 1999 nom. prov., Aconito lycoctoni-FagetumAccetto 1999 nom. prov., Cytisantho-Ostryetum s. lat., Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajsti(; 1972 var. geogr. Acer obtusatum Marinček, Puncer, Zupančič 1980 in drugih. Med travišči se poleg dokaj pogostih fitocenoz asociacije Seslerio- Caricetum sempervirentis pojavljajo še druga neproučena travišča. V ostenjih so najpogostejše fitocenoze asociacije Potentilletum caules- centis s. lat., ponekod najdemo tudi floristično še ne v celoti proučene združbe travno listne vrčice in ka ln iš ke vilovine (Seslerio kalnikensis-Edrai- anthetum graminifoliae nom. prov.) in druga. 3 IZSLEDKI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION Med vsemi obravnavanimi rastlinskimi taksoni je zaradi redkosti najza- nimivejša najdba sibirskega brina (Juniperus sibirica, 0454/4, 780 m nm. v., S. Leg. & det., 8. 8. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu , vejica te vrste je bila oddana v herbarij LJU). To je šele druga omemba te v najširšem pomenu alpske vrste na Kočevskem . Prvo nahajališče, ki ga v Kozicah (Spodnjeloška gora) v prejšnjem stoletju omenja V. Plemel (1862), zazdaj še ni bilo potrjeno. Nahajališče te cipresovke nad Srobotnikom, ki sem jo prvič opazil pod vrhom skalne zajede v proti jugu izpostavljenem ostenju, ni edino . Nedaleč proč se v še bolj nedostopnem svetu pojavlja še na več krajih . Zdajšnjim nahajališčem sibirskega brina so v smeri proti severozahodu najbližja nahajališča na snežniški planoti in proti jugovzhodu v planinskem svetu Hrvaške. Odkrito je bilo torej vmesno nahajališče. Kot smo že ugotovili pri nekaterih redkih vrstah na Kočevskem (ACCETTO 1996 a, 1997), bolj kot sama najdba preseneča le pozno odkritje novega nahaja- lišča sibirskega brina . Ker sem teden dni pred odkritjem sibirskega brina in zgodaj spomladi leta 1999 opazil na dveh krajih Kočevske tudi smrdljivi brin (Juniperus sabina: Planinska stena, 0555/1, 640 m nm. v. , SW. Leg. & det. 15. 7. 1998, novo nahajališče v novem kvadrantu; ostenja nad Ribjekom ob Kolpi, oddelek 74, g. e. Kolpska dolina, 045414, 1000 m nm. v., S. Leg. & det. 4. 4. 1999, novo nahajališče v novem kvadrantu, vejica te vrste je bila oddana v herbarij LJU), kjer je četrto, oziroma peto nahajališče te grmovnice na Kočevskem, sklepam , da smo nahajališča teh grmovnic najverjetneje marsi- kje spregledali. Zdajšnja razširjenost sibirskega brina na Kočevskem je razvidna iz area Ine karte 1 . Med še vedno redke vrste na Kočevskem sodi tudi golostebelna mrači­ ca (Giobularia nudicaulis, 045414, 700 m nm. v., N. Leg. & det. 30. 7. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu) , ki sem jo nad Srobotnikom opazil le na dveh krajih: na travišču vednozelenega šaša in kal niške vilovine (Seslerio kalnikensis-Caricetum sempervirentis) in fitocenozah asociacije Carici sempervirentis-Astrantietum majoris, začetni razvojni stopnji sukcesijskega niza na drobnem meliščnem grušču, ki gre v smeri proti bukovju (Aconito lycoctoni-Fagetum) . Floristična sestava omenjenega stadija, ki ga obrav- navam na nivoju asociacije, je razvidna iz naslednjega, prvega popisa: nad Srobotnikom, nm. v. 700 m, NW, nagib 35 °, grušč 40 %, površina 64m2, GozdV 57 (1999) 9 Accetto. M.~ Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 o~ 03 04 05 46 47 48 49 so 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 1\ sV ' laf' ~ ....-h\ < Rff. ........._ [/-1--' b \.v )\.._ 1<-- '-f'--.. r--r-. f--. "'\...... 1------ t-JV "L 1----h 1\.-~ 1"~--' --~ r-- r---. 1--..(';:j.J "' \ ~ ) ./ v r~ \..... \..., )....-- V'-'[J ~ ~ C\ i"'-- 1'\. \. h J @9> )., ( - 1~ ( p i<"< 1\ 12 ........ v ~ h 1'}; "'\~ f_./ r--- 1) _!_'?' r-"' h '~ _/~ [:;2:: ~ ~ ~ t'- , ... . ,, ['v- v- 1'\ /(. ~ h.o \ ~ §~ ............ f-.J'--1--" \(._) te< ;-l:> o .o 10 30 \.lf'l /""' 8. 8. 1998; E1 (80 %): Astrantia major? 4, Molinia arundinacea 3, Sesleria ka/nikensis 2, Grafia go/aka 2, Care x sempervirens 1, Convalaria maya/is 1, Erica herbacea 1, Hepatica nobilis 1, Homogyne sylvestris 1, Valeriana tripteris 1, Aconitum /ycoctonum +, Aposeris foetida +, Buphthalmum salici- folium +, Cirsium erisithales +, Cyclamen purpurascens +, Daphne b/agayana +, Gentiana asclepiadea +, GJobularia nudicaulis +, Laserpitium Jatifolium +, Lili um carniolicum +, Me/ampyrum velebiticum +, Mercurialis perennis+, Patenti/la carniolica +, Prenanthes purpurea +, Primula acaulis +, Prunella grandiflora +, So/idago virgaurea +, Tha/ictrum aquilegifolium +. Tudi to alpsko vrsto na Kočevskem prvič omenja V. Pleme! (1862), in sicer v Kozicah, v dolini Belice pa jo je opazila Štimčeva (1982). Pri popi- sova nju vegetacije v imenovanem območju sem ugotovil, da se golo- stebelna mračica dokaj pogosto pojavlja v fitocenozah še ne objavljene asociacije Carici sempervirentis-Pinetum nigrae n. prov. Njena zdajšnja razširjenost na Kočevskem je prikazana na arealni karti 2. Na istih, zgoraj omenjenih rastiščih, na rastiščih asociacij Helleboro dumetorum-Ostryetum in Aconito lycoctoni-Fagetum, ki sta, prva prehodna, druga zrelejša razvojna stopnja že omenjenega sukcesijskega niza, in na rastiščih združbe Arunco-Fagetum na strmih pobočjih, padajočih proti Briški 46 47 4B 49 50 51 52 53 54 55 56 57 ss 59 60 61 62 63 64 65 ........._,__ '-f'--. )-]-. 1--- '\...... ;l-I ---!'----. ) ./ v r- t t\ ~ A 142 It" ( 11 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 03 04 05 1'7) "'\~ ( \ """" ~ ~ 0 f'. ~ §~ _/"'"' ............ GozdV 57 (1999) 9 1~ [/-~ b J.-- [..-----' t- r---. f-..(';~ r--.. \.- t\ '( [;:::::; !---" v v '~ ... ,.,. ,/ ~~ l-I"'--V j...-J l\ v ' (__ _ ...... 1 oc \.v ~ 1\ "'t. ~---"'-Il 1">-~ ""' \ ~ \..., ~ 1-?"P" ........_ \_ t-. .lv ® ../"- I,J -( K, !) r-- IJ / ~ ~ P'-- ["v-- v ·. ~ ~ ~1--l:> o \0 lO ~\11\ Karta 1· Razširjenost sibirskega brina na Kočevskem Map 1: Distribution of Juniperus sibirica in the Kočevsko area Karta 2. Razširjenost goloste- belne mračice na Kočevskem Map 2: Distribution of G!obularia nudicaulis in the Kočevsko area 3 71 372 Accetto. M.: Novo in neznano o rastl instvu in raslju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi dolini, se zelo pogosto pojavlja blagajev volčin (Daphne blagayana, 04541 4, odd. 89 g. e. Kolpska dolina, odd. 12, 14 g. e. Briga, 640 do 800 m nm. v., N, W do S. Leg. & det. 30. 7. 1998; novo nahajališče v že ugotovljenem kvadrantu, posušena rastlina je bila oddana v herbarij LJU). Floristični sestav stadijev, kjer uspeva blagajev volčin, je razviden tako iz zgornjega kot tudi iz drugega (v združbah asociacije Helleboro dumetorum-Ostryetum) in tretjega popisa (v združbah asociacije Aconito lycoctoni-Fagetum). Drugi popis: nad Srobotnikom, nm. v. 630 m, W, nagib 35 °, droben grušč 30 %, površina 1OOm2, največji premer 1 O cm, največja višina 1Om, 14. 8. 1998; E3 (90 %): Ostrya carpinifolia 3, Fraxinus ornus 2, Fagus sy/vatica 1, Acer obtusatum +, Sorbus aria +; E2 (1 O%): Acer obtusatum +, Acerplatanoides +, Fagus sylvatica +, Fraxinus ornus +,Rosa pendulina +; E1 (90 %): Astrantla mayor? 4, Aposeris foetida 2, Aconitum /ycoctonum 1, Cirsium erisithales 1, Conva/faria maja/is 1, Cyclamen purpurascens 1, Epi medium a/pinum 1, Gen ti ana asclepiadea 1, Helfeborus dumetorum 1, Hepatica nobilis 1, Homogyne sylvestris 1, Mercurialis perennis 1, Ompha- lodes verna 1, Prenanthes purpurea 1, Achillea millefolium +, Actaea spicata +, Anemone nemorosa +, Asparagus tenuifolius +, Buphthalmum salici- folium +, Chrysanthemum leucanthemum +, Daphne blagayana +, Erica herbacea +, Euphorbia carniolica +, Fragaria vesca +, Ga/ium schultesii +, Helfeborus niger+, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Laserpitium latifo- Jium +, L. si/er +, Melampyrum velebiticum +, Me/ica uniflora +, Melittis me!issophyllum +, Molinia arundinacea +, Orobanche sp. +, Potentilla carnio/ica +, Pr/muta acaulis +, Rosa pendulina +, Salvia glutinosa +, Sesteria kalnikensis +, Scabiosa lucida +, Senecio fuchsii +, Serratula tinctoria +, Thalictrum aquilegifolium +, Vincetoxicum hirundinaria +. Tretji popis: nad Srobotnikom, nm. v. 650 m, W, nagib 35 °, površina 1OOm2 , največji premer 60 cm, največja višina 26m, 17. 8. 1998; E3 (1 OO %): Fagus sylvatica 5, Acer pseudoplatanus 1, Acer obtusatum +; E2 (10 %): Daphne blagayana 1, Fagus sylvatica 1, Oaphne mezereum +, flex aquifolium +, Rhamnus ta/fax +, Rosa pendulina +, Viburnum lantana +; E1 (50%): Mercurialis perennis 2, Omphalodes verna 2, Satvia glutinosa 2, Aposeris foetida 1, Aruncus dioicus 1, Convallaria maja/is 1, Epimedium alpinum 1, Gali um schu/tesii 1, Hedera he lix 1, Homogyne sy/vestris 1, Senecio fuchsii 1, Tamus communis 1, Va/eriana tripteris 1, Aconitum fycoctonum +,Asparagus tenuifolius +, Astrantia mayor? +, Brachypodium sy/vaticum +, Calamagrostis varia +, Cirsium erisithales +, Cyc/amen purpurascens +, Epipactis helleborine +, Euphorbia carniolica +, Ga/eob- do/on montanum +, Helleborus niger +, Hepatica nobilis +, Heracleum sphondylium +, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Laserpitium krapfii +, Potentilla carniolica +, Prenanthes purpurea +, Prim ufa aca ul is+, Po/ystic- hum acu/eatum +, Serratula tinctoria +, Vincetoxicum hirundinaria +. Iz vegetacijske preglednice, ki je v tem prispevku ne prilagam, je tudi razvidno, da se stalnost blagajevega volčina zmanjšuje z napredujočim razvojem ras~a. Blagajev volčin smo na Kočevskem opazili razmeroma pozno. O njegovem prvem najdišču v dolini Belice je poročal Strgar (1971 ). Kasneje je nahajališče potrdila tudi Štimčeva (1982). ki ga je našla še pri Bosljivi Loki in ob Mitrovičkem potoku (ibid.). Zdajšnje nahajališče je šele četrto. Zato blagajev volčin, zazdaj navzoč le v dveh kvadrantih srednje- evropskega karti ranja flore (arealna karta 3 ), uvrščamo med redke vrste na Kočevskem. Alpski volčin (Oaphne alpina, 0454/4, 650 do 850 m nm. v., S, W. Leg. & det. 30. 7. 1998; nova nahajališča v že ugotovljenem kvadrantu), GozdV 57 (1999) 9 Accetto , M · Novo 1n neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolp i 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 03 04 os """'"''""""" .... ~ t-z.... .._ '\..... ~ !--'""' ;f-I --.... ,......... r--. !---'- ),..../" v ... ~ 1 ~ r-- 1"\. ~ ,.., ( Qr _s: t'\_ 11 "\.f..l __./ ( f ........... b ~""' 1'--['"\. ~ §"b ../'""" ..........._ ._.r.....v (A""\ V" _.....,. 1:::>, r,:V \.....,'""\ ~ ~ ~ --~ •'' .. ;r' ~. \~ ~ rv \.. <--.. ,_._ ~ ~ ® "'-v ~ _<._ ~L. ~-"-rt .~ i'----: '~'-- \ ~ \., ..--V"-'P' ~ \-. JV @ t--. .r-o 1~ ( 1''--t Il - ) / ........... ~ ~ ['"v-- r .. . ~ ~ ~ .r-V' o lO IQ :>o\"1 pred dobrimi 40 leti prvič omenjen v Loški steni (MARTINČIČ 1956), je do nedavnega veljal za redko vrsto na Kočevskem. Številna v zadnjem času odkrita nahajališča (ACCETIO 1993, 1995 a, b, 1996 a, 199T 1998 a, 1999 a, b) so to mnenje povsem spremenila. Danes ga že lahko štejemo med redne spremljevalce kolpskih astenij na Kočevskem. Njegova po- gostost nad Srobotnikom to samo potrjuje. Tako kot na doslej odkritih nahajališčih tudi tod raste le v najbolj ekstremnih ekoloških razmerah, kakršni so na ostrih, proti jugu in zahodu izpostavljenih grebenih, robovih polic, v samih stenah ter večjih skalnih pečinah. Zazdaj smo ga odkrili v 7 kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Lahko rečemo, da zgornje ugotovitve skoraj v celoti veljajo tudi za razširjenost ilirske perunike (Iris illyrica, 0454/4, 580 m nm. v., SE. Leg. & det. 20. 8. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu), ki pa sem jo nad Srobotnikom našel le na enem kraju, za številna nahajališča skalne krhlike (Frangula rupestris, 0454/4, 650 do 850 m nm. v., W do S. Leg. & det. 31 . 7. 1998; novo nahajališče v že ugotovljenem kvadrantu) in rešeljike (Prunus mahaleb L., 0454/4,700 do 850 m nm. v., SW do SE. Leg. & det. 8. 8. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu). Razširjenost pravkar naštetih taksonov je skoraj enaka razširjenosti alpskega volčina. Planoto nad vzhodnim robom hudourniškega območja poraščajo bukov- ja, med njimi tudi bukovja z gorsko bilnico (Festuca drymeja, nad Srobot- nikom (odd. 14, 15 g. e. Briga) in v okolici Kapiča, 0454/4, 740 do 800 m nm. v., W. Leg. & det. 7. 1993 in 31. 7. 1998; nova nahajališča v novem kvadrantu). Zaradi svojega poznanega razširjanja s podzemskimi pritlikami raste v gostih preprogah, tako kot v Kočevskem Rogu, kjer smo jo prvič odkrili pred 271eti (ACCETIO 1972, herbarij LJU št. 128422). V Kočevskem Rogu je graditeljica subasociacije Omphalodo-Fagetum Treg. 1957 carr. Puncer 1980 festucetosum drymejae Accetto 1998. Tokratno nahajališče je četrto na Kočevskem, kjer je zazdaj poznana v štirih kvadrantih srednje- evropskega kartiranja flore (arealna karta 4). Primerjava s postopki hierarhične klasifikacije (grafikon 1) je pokazala, da se na treh krajih nad Srobotnikom floristično popisana rastišča bukve z gorsko bilnico razlikujejo od vseh zazdaj popisanih podobnih rastišč z gozdno bilnico v naši soseščini in pri nas (BORHIOI1965, KOŠIR 1979, 1994, CIMPERŠEK 1988, ACCETTO 1998 b). GozdV 57 (1999) 9 Karta 3: Razširjenost blagajeve- ga volčina na Kočevskem Map 3: Distribution of Daphne blagayana in the Kočevsko area 373 Accetto . M.: Novo in neznano o rastlinstvu ln rastju z območja nad Srobotnikom ob l "'-..." " \ -- "--., f.-- ..?'-'~ """"' r-. _J/ @0 IJ ( K-e 1 1.__ ) /r-v-~ ~ v ~ c rl> Q ~ ,o ~a '"' Primerjava potrjuje dosedanje ugotovitve Koširja (1994) in kaže na samosvojost sintaksonov s Kočevskega. Postopki primerjave povezujejo popise na rastišču subasociacije Omphalodo-Fagetum festucetum drymejae in popise rastišč nad Srobotnikom (Fagetum s. lat.- stolpca 12 in 13) v šop, vendar na stopnji podobnosti manj kot 40 %, ki ne dopušča, da bi naše popise uvrstili med jelova bukovja. To potrjujejo tudi prvi opisi nekdanjih Auerspergovih gozdov v okolici Boriča, tedaj čistih, močno pre- redčenih ali vrzelastih bukovih gozdov (HUFNAGL 1892, s. 198-199). Nadalje potrjujejo to v ureditvenem načrtu za gospodarsko enoto Briga (FIGAR 1964) navedeni zgodovinski podatki, ki kažejo, da so zaradi pri- dobivanja oglja po letu 1914 izvajali v obravnavanih gozdovih tudi goloseke, nastale površine pa nato pogozdili s smreko. Tudi v letu 1964 s popolno premerbo premerjeni in opisani bukovi drogovnjaki s primesjo črnega gabra, malega jese na, smreke, trepetlike, gorskega in topokrpega javorja (FIGAR 1964) kažejo na poreklo in hkrati razvoj teh sestoj ev. Močni posegi v te gozdove v preteklosti se še danes zrcalijo v količinsko večji primesi javorjev in črnega gabra v drevesni plasti ter v navzočnosti vrst, kot so Pteridium aquilinum, Rubus hirtus in Digitalis grandiflora, v zeliščni plasti. Izvedli smo tudi primerjavo naših treh florističnih popisov z drugimi florističnimi popisi rastišč v razis kovanem območju ( Carici-Astrantietum majoris, Helleboro dumetorum-Ostryetum, Aconito lycoctoni-Fagetum) ter s popisi rastišč drugih raziskovalcev (Arunco-Fagetum, Hacquetio- Legenda 1 Legend: 1 - Vicio oroboidi-Fagetum (VF) subpanonicum M. Wraber 2 - VF croaticum 3 - VF safadiense 4 - VF somogyicum 5 - Hedero-Fagetum (HF) doronicetosum Košir 1994 6 - HF typicum Košir 1994 7- HF var. Epimedium alpinum (HFe) typicum Košir 1979 8 - HFe stel/arietosum Košir 1979 9 - HFe stellarietosum caricosum Košir 1979 1 O - Festuco drymejae-Fagetum {FdF) typicum Cimperšek 1988 11 - FdF /uzuletosum Cimperšek 1988 12 - Omphalodo-Fagetum festucetosum drymejae Accetto 1998 Kočevski Rog 13- Fagetum s. lat. Srobotnik (dolina Kolpe) Accetto 1998 GozdV 57 (1999) 9 Accetto, M.: Novo 1n neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi Fagetum, Enneaphyflo-Fagetum v: KOŠIR '1979, Ostryo-Fagetum v: MARINČEK et al. 1980, Lamio orvalae-Fagetum v: MARINČEK et al.1983), ki je ne prikazujem, saj presega okvir vsebine prispevka. Iz izsledkov primerjave samo povzemam, da so naši trije popisi dokaj samosvoji. Ta floristična samosvojost pa je najverjetneje tudi posledica alelopatskih vpli- vov bujno rastoče gorske bilnice, saj so v sosednjih bukovjih, kjer le-te ni, navzoče številne diagnostično pomembne vrste, kot so tevje (Hacquetia epipactis), vimček (Ep/medium alpinum), navadni jeglič (Primula acau/is) in druge, ki so tudi dokaj pogoste. Postopek minimalne variance novih šopov naše popise približuje po- pisom združb asociacije Hacquetio-Fagetum var. Ruscus hypogfossum epimedietosum alpini. Ali gre za fitocenoze nove subasociacije Hacquetio- Fagetum festucetosum drymejae (nam. prav.) ali morda samo za obličje z gorsko bilnico te subasociacije, bodo lahko dokončno potrdili le novi fito- cenološki popisi bukovij v bližnji okolici. Floristični sestav fitocenoze je razviden iz spodnjega popisa: planota nad Srobotnikom, odd. 14. g. e. Briga, nm. v., 700 m, SE, nagib 15 °, površina 170m2, največji premer 45 cm, največja višina 25m, 31. 7. 1998; E3 (90 %): Fagus sy/vatica 4, Acer platanoides 1, Ostrya carpinifolia +, Picea excelsa +, Prunus avium +, Ulm us glabra +; E2 (1 O %): Fagus sylvatica 1, Abies alba+, Acerobtusatum +, Acer platanoides +, A. pseudo- platanus +, Cory/us ave/lana +, Daphne mezereum +, Lonicera alpigena +, Sorbus aria +, Ulmus scabra +; E1 (100 %): Festuca drymeja 5, Ane- mone nemorosa 2, Carex alba 2, Clematis vita/ba 2, Fagus sy/vatica 2, Omphalodes verna 2, Acer pseudoplatanus 1, Aposeris foetida 1, Sa/via glutinosa 1, Senecio fuchsii 1, Vicia oroboides 1, Actaea spicata +, Acer platanoides +, Aremonia agrimonioides +, Athyrium fi/ix-temina+, Campa- nula trachelium +, Cirsium erisithales +, Cyclamen purpurascens +, Cepha- lanthera longifolia +, Dryopteris fi/ix-mas +, Epipactis helleborine +, Euony- mus latifolia +, Euphorbia camiolica +, E. dulcis +, Gentiana asclepiadea +, Hedera he/ix +, Lamium oNala +, Maianthemum bifolium +, Melittis melissophyllum +, Mercurialis perennis +, Myce/is mura/is +, Phyteuma ovatum +, Polygonatum multiflorum +, Polystichum aculeatum +, Prenant- hes purpurea +, Pteridium aqui/inum +, Rubus hirtus +, Sanicula europaea +, Scrophularia nodosa +, So/idago virgaurea +, Tamus communis +, Vaccinium myrtillus +, Veron/ca officinalis +, Viola reichenbachiana +; E 0: Atrichum undu!atum P. Beauv. +, Polytrichum formosum Hedw. +. Razširjenost jesenske vilovine v kolpski dolini na Kočevskem in Beli krajini že dokaj dobro poznamo, o čemer nas pouči nedavno objavljena arealna karta (ACCETTO 1998 a, s. 161 ). Z novimi nahajališči jesenske vilovine v okolici Srobotnika ( Sesleria autumnalis, 0454/4, 500 m do 750 m nm. v., S, SW, W. Leg. & det. 31. 7. 1998; novo nahajališče v že ugotov- ljenem kvadrantu) se njena po kvadrantih srednjeevropskega kartiranje flore prikazana razširjenost ni spremenila (ibid.). Bolj pomembno je, da se na proti jugu in jugozahodu izpostavljenih grebenih na zahodnem obrobju hudourniškega območja nad Srobotnikom pojavljajo večje površine sestojev še ne opredeljene variante bukve z jesensko vilovino ( Seslerio-Fagetum s. lat.). Z novimi fitocenološkimi popisi sestojev te asociacije, ki se pojavlja še v drugih predelih kolpske doline, kjer smo jo popisali na 24 krajih, smo še korak bližje k njeni dokončni opredelitvi. Šo pasto zvon čico ( Campanula thyrsoides ssp. thyrsoides, 0454/4, 500 do 790 m nm. v., W, NW, NE, (SE). Leg. & det. 31. 7. 1998; nova nahajališča v že ugotovljen em kvadrantu) so na Kočevskem prvič omenili v prejšnjem GozdV 57 (1999) 9 375 3 76 Accetto , M .. Novo in neznano o rastl instvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi stoletju (V. PLEMEL 1862), na drugih nahajališčih pa v drugi polovici tega stoletja (MARTINČIČ 1961, ŠTIMEC 1982, ACCETTO 1993). Nad Srobot- nikom sem to gorsko, južnosrednjeevropsko razširjeno rastli no opazil na več krajih, na traviščih, številnih razvojnih stopnjah vegetacije, pod ostenji, borovji in bukovji ter v različnih legah. Povečini raste posamič. Zunaj obravnavanega območja sem jo v istem poletju opazil še v Peklenski steni (0456/3, 650 m nm. v., (SE), bukovje: Leg. & det. 29. 7. 1998; novo naha- jališče v novem kvadrantu) in jeseni istega leta tudi nad Mitrovičkim potokom (0454/4, 330m nm. v., NE. Leg. & det. 22. 7. 1998; novo nahajališče v že ugotovljenem kvadrantu). Zazdaj smo jo skupaj opazili v 6 kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Medtem ko nahajališča kranjskega prstnika (Patenti/la carnio/ica) v Sloveniji, s svojevrstno ozko geografsko razširjenostjo, to je v okolici Idrije, v Polhograjskem hribovju, Zasavju in delu Dolenjske (T. WRABER 1990, s. 162), že dalj časa poznamo, smo vsa na Kočevskem odkrita nahajališča opazili v zadnjih 17 letih (ŠTIMEC 1982, ACCETIO 1996 a, b). Z zadnjimi številnimi nahajališči nad Srobotnikom (045414, 670 m nm. v., W. Leg. & det 19. 3. 1999; novo nahajališče v že ugotovljenem kvad- rantu, posušena rastlina je bila oddana v herbarij LJU) je kranjski prstnik na Kočevskem znan s petih krajev, ki leže v štirih kvadrantih srednje- evropskega kartiranje flore. Zato ga štejemo še vedno med redke vrste na Kočevskem. Zelo pogosta prebivalka skalnih razpok in polic v ostenjih nad Srobot- nikom je tudi travnolistna vrčica (Edraianfhus graminifolius), ki je bila tod že opažena (ACCETIO 1993). V družbi s kalniško vilovino in drugimi, na skalna rastišča prilagojenimi rastlinskimi spremljevalci, gradi združbo travnolistne vrčice in kal niške vilovine (Seslerio kalnikensis-Edraianthetum graminifoliae nom. prov.), katere fitocenoze sem popisal na 10 krajih. Nova nahajališča nad Srobotnikom in hkrati v novem kvadrantu imajo še naslednje vrste: Ozkolistni glavinec (Centaurea pannonica, 0454/4, 500 do 750 m nm. v., NW, W, S; Seslerio-Caricetum, Cytisantho-Ostryetum s. lat. Leg. & det. 14. 8. 1998). Drobnocvetni petoprstnik (Potentilla micrantha, 0454/4, 770 m nm. v., NW. Leg. & det. 8. 8. 1 998). Srednja medvejka (Spiraea media, 045414, 770 m nm. v., S, W; Cytisantho-Ostryetum s. lat. Leg. & det. 8. 8. 1998). Bavarska lanika (Thesium bavarum, 045414, 600 do 750 m nm. v., S, W. Leg. & det. 31. 7. 1998). Nova nahajališča v že ugotovljenem kvadrantu imajo vrste: Tanki šaš (Carex brachystachys, 0454/4, 790 m nm. v., (NW). Leg. & det. 20. 9. 1998). Vednozeleni šaš (C. sempervirens, 0454/4, 650 do 880 m nm. v., S, SW, SE. Leg. & det. 30. 7. 1998). Kranjska selivka (Grafia go/aka, 0454/4, 700 do 800 m nm. v., W, SE. Leg. & det. 30. 7. 1998). Dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum, 0454/4, 600 do 700 m nm. v., N, NE. Leg. & det. 30. 7. 1998). Velikolistna vrba (Sa/ix appendiculata, 0454/4, 650 do 700 m nm. v., N, (NW). Leg. & det. 31. 7. 1998). GozdV 57 (1999) 9 Accetto, M.: Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Ko lpi Kal niška vilovina (Ses/eria kalnikensis, 0454/4, 600 do 800 m nm. v., S, SW, SE, NW. Leg. & det. 30. 7. 1998). V območju nad Srobotnikom rasteta tudi dva, v popisih že nekajkrat omenjena in z vprašajem označena rastlinska taksona, ki taksonomsko še nista bila podrobneje ovrednotena. V rastli ni z imenom veliki zali kobulček (Astrantia major), ki je bil tod že opažen (ŠTIMEC 1982), se , kot kažejo nova opazovanja, skriva še ne podrobno opredeljen takson. Pojavlja se količinsko tako obilno kot nikjer drugje na Kočevskem . V preprogah prekriva strme grape med ostenji in strma pobočja pod njimi na koluvialno-aluvialnih tleh, katerih C-horizont sestavlja droben meliščni grušč, pomešan s humusom. Na začetnih stop- njah razvoja gozda (Ca rici sempervirentis-Astrantietum majoris) ima ta kobulnic~ največjo srednjo zastrtost, v zrelejših stopnjah razvoja (Aconito /ycoctoni-Fagetum) je navzoča le še posamič. Rešitev tega taksonomskega vprašanja bo mogoča le s pregledom večjega števila herbarijskih primerkov in sveže nabranih rastlin s širšega območja kolpske doline. 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Z novimi florističnimi opazovanji nad Srobotnikom smo odkrili nova nahajališča redkih , po dolgem času potrjenih in že poznanih rastlinskih taksonov. Sibirski brin (Juniperus sibirica) smo v območju nad Srobotnikom odkrili 137 let po prvi navedbi. Ker smo zunaj obravnavanega območja opazili tudi nova nahajališča njegovega sorodnika, smrdljivega brina (Juniperus sabina), lahko predvidevamo, da to niso zadnje najdbe teh grmovnic na Kočevskem. Dokaj verjetno smo jih pri dosedanjih opazovanjih spregledali. Številna nova, v zadnjem času odkrita nahajališča še pred kratkim redkih ali komaj poznanih vrst na Kočevskem, kot so Oaphne alpina, Iris illyrica, Frangula rupestris, Prunus mahaleb, Potentif/a micrantha, kažejo, da jih odslej lahko štejemo med običajne prebivalke astenij v dolini reke Kolpe. Nova nahajališča nad Srobotnikom imata tudi vrsti Centaurea pannonica in Thesium bavarum, ki sta drugod splošno razširjeni. Vegetacijska opazovanja kažejo, da se v območju nad Srobotnikom pojavljajo rastlinske združbe še ne opredeljenih sintaksonov: posebni geografski varianti bukve in jesenske vilovine ( Seslerio-Fagetum s. lat.) ter črnega gabra in žarkaste košeničice (Cytisantho-Ostryetum s. lat.) in neopredeljeno bukovje z gorsko bilnico (Fagetum s. lat.). 32 fitocenoloških popisov, narejenih v različnih krajih nad Srobotnikom ob Kolpi zadostuje za opredelitev sukcesijskega razvoja gozda na drobnem meliščnem grušču , le nerešen taksonomski problem taksona Astrantia major nam zazdaj preprečuje objavo prispevka o tej zanimivi razvojni poti rastja nad dolino reke Kolpe. Ob novih florističnih in vegetacijskih spoznanjih se torej odpirajo še nova vprašanja. Ta bomo rešili z novimi florističnimi popisovanji vegetacije v širšem območju doline zgornje Kolpe in s sodelovanjem botanikov - spe- cialistov. GozdV 57 (1999) 9 Slika 1: Pogled na najvišji del hudourniškega območja nad Srobotnikom ob Kolpi Figure 1: A viev on the highest part of the torrent area above Srobotnik upan the Kolpa River Slika 2: uDoprsna kipa" Figure 2: "Two Busts" 377 Accetto . M.: Novo ln neznano o rastl instvu in rastju z območja nad Srobotn ikom ob Kolpi The New and the Unknown About Flora and Vegetation Above Srobotnik Upon the 1Kolpa River Area (S Slovenia) Summary Torrent watercolecting area above· Srobotnik upon the Kolpa River (S Slovenia- 0454/1) had remained floristically relatively less known because of its difficult passage. The area has vegetally not been thoroughly investigated and has been inadequately mapped (MARINČEK et al. 1986). Therefore, we had revisited the area and listed the flora by standard methods, while the vegetation was investigated by standard Central European method (BRAUN-BLANQUET 1964). Fan-shaped indention of the area into the eastern part of the Borovška mountain is orographically remarkably diverse. It lies from 260 m to up to 915 m of the altitude and opens towards the west, southwest, and the east, and is mainly build of Tr"iassic dolomites (SAVIC 1 DOZET 1985). ln climatic sense, the area is marked by strong Dinaric and alleviatory sub-Mediterranean and sub-Pannonic climatic influences. On the area's edges, phytocoenoses of the following associations extend: on the high est leve Is La mio orvalae-Fagetum (Ht 1938) Borhidi 1963, Arunco~Fagetum Košir 1962, Seslerio-Fagetum s. lat. and Festuco drymejae-Fagetum nom. prov., and on the lower attitudes the phytocoenoses of association Hacquetio- Fagetum Košir 1962 var. Ruscus hypoglossum epimedietosum alpini Košir 1979, or success·ional develop- mental stages of this associations with hornbeam, respectivel.y, inside the Cytisantho-Ostryetum s. lat., then successional developmental stages of the forest on scree gravel of sheer ravines among rock walls and steep s lopes beneath them, that are discussed in the rank of Ca rici sempervirentis-Astrantietum majoris Accetto 1999 nom. prav., Helleboro dumetorum~Ostryetum Accetto 1999 nom. prav. and Aconito lycoctoni- Fagetum Accetto 1999 nom. prav. associations. All the above listed syntaxa have been observed in the area for the first time. From previously assessed syntaxa, the phytocoenoses of association Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstič 1972 var. geogr. Acer obtusatum (Mar·inček, Puncer, Zupančič 1980) came in view, while otherwise mapped phytocoenoses of association Querco-Ostryetum Ht. 1938 (MARINČEK et aL 1986) have not been perceived. The new localities of the area above Srobotnik and simultaneously of the new 0454/4 quadrant of Middle European flora mapping, include the following species: Juniperus sibirica, Globularia nudicaulis, Iris illyrica, Prunus mahaleb, Centaurea pannonica, Patenti/la micrantha, Spiraea media, Thesium bavarum and Festuca drymeja. The latter, Festuca drymeja species, appears in great abundancy in some beech stands of the plateau above the eastern edge of the cliffs. A comparison with hierarchical classification and ordination methods shows that the phytocoenoses in three locations of the area above Srobotnik listed with Festuca drymeja are of rather distinctive character and can not be classified as the fir beech forest (ACCETIO 1998 b ). The fact is furthermore confirmed by the evidence of first forest descriptions (HIU FNAGL 1892, s. 198) with revisions followed (FIGAR 1964) that describe forests he re· to be of pu1re beech forests. Moreover, the second comparison of our releves from the area discussed, with syntaxa of other rese- archers (Arunco~Fagetum, Hacquetio-Fagetum, Enneaphyllo-Fagetum in: KOŠIR 1979, Ostryo-Fagetum in: MARINČEK et al. 1980, Lamio orvalae-Fagetum in: MARINČEK et al. 1983) with identical procedures not presented here, shows the originality of our three plant commwnities. The exception is the method based on minimization of variance in new clusters which draws our phytocoenoses close to the phytoco- enoses of the association Hacquetio-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Ruse us hypoglosum epimedietosum alpini Košir 1979. Detailed syntaxonomicat classification of our releves will be achievable only after further phytocoenologicallistings of beech forests of the surroundings. New habitats of the area above Srobotnik in previously determined 0454/4 quadrant al so include following taxa: Daphne alpina, D. blagayana, Campanula thyrsoides ssp. thyrsoides, Carex brachystachys, C. sempervirens, Frangula rupestris, Grafia go/aka, Patenti/la carniolica, Rhododendron hirsutum, Sesleria autumnalis, S. kalnikensis and Salix appendiculata. On two locations in Kočevsko, outside the discussed area, new habitats of Juniperus sabina species have been observed. 378 GozdV 57 (1999) 9 P.ccetto , M.: Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z oomočja nad Srobotnikom ob Kolpi lnside the area specified, already known taxon of Astrantia major is growing, appearing in great abundancy. ln this phytocoenological releves this species is indicated with a question mark and it has not yet been evaluated in detail. With new floristical observations in the area above Srobotnik, new localities of rare but already known vegetal taxa were discovered and, consequently, confiirmed after a long period of time. Juniperus sibirica species has been discovered in the area above Srobotnik 137 years aft.er being stated in documents for the first time. As other new locality of Juniperus sabina species have been observed in Planinska Stena at the same time, these shrubs are not expected to be the last finds in Kočevsko Region. It is rather possible, they have been overlooked in earlier observations. Numerous new, lately discovered localities of, until recenUy, stili rare or hardly known species as Daphne alpina, Iris il/yrica, Frangula rupestris, Prunus mahaleb, Potentil/a micrantha in Kočevsko Reg,ion show, they can be, from now on, listed among common inhabitants of rock faces in the Kolpa River Valley. New localities of the area above Srobotnik also be long to Centaurea pannonica and Thesium ba va rum species that are commonly prevalent elsewhere. Vegetal observations show that phytocoenoses of not yet deftned syntaxa appear in the area above Srobotnik, such as special geographical variants of Seslerio autumnalis-Fagetum s. lat., Cytisantho- Ostryetum s. lat., and of undefined beech forest with Festuca drymeja. (Fagetum s. lat.). A publication of beech forest successional development on colluvio-alluvial soil of scree gravel is for now prevented by unsolved taxon problem of Astrantia major. With new floristic and vegetal foundings, new questions have arisen. They are to be solved with new floristic listings of vegetation in a broader area of the upper Kolpa River Valley and in cooperation with botanists-experts. VIRI/ REFERENCES ACCETTO, M., 1993. Floristične zanimivosti z bolj in manj znane Kočevske.- Proteus, Ljubljana, 56, 3, s. 102-107. ACCETTO, M., 1995a. Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske.- Gozdarski vestnik, 53, 7-8, s. 307-321. ACCETTO, M .. 1995b. Novosti iz rastlinskega sveta Kočevske.- Kočevski naravni park, Kočevje, 3, s. 14. ACCETTO, M. 1996 a. Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi.- Gozdarski vestnik, 54, 4, s. 208-218. ACCETTO, M. 1996 b. Nova nahajališča: Potentil/a carniolica A. Kerner.- Hladnikia. 7, s. 50-51. ACCETTO, M., 1997: Botanična opazovanja v ostenjih jugozahodne Kočevske.- Proteus, 59, 8, s. 390-392. ACCETIO, M., 1998 a. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Kočevske.- Gozdarski vestnik, 56, 3, s.156-167. ACCETTO, M., 1998 b. Dinarsko jelovo bukovje z gorsko bilnico v Kočevskem Rogu.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56, S. 5-31. ACCETIO, M., 1999 a. Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske.- Gozdarski vestnik, 57, 1, s. 3-22. ACCETIO, M., 1999 b. V dolini Kolpe. Slovenska flora.- Gea, 9, s. 16-H. BORHIDI, A., 1963. Die Zonologie des Verbandes Fagion il/yricum, 1, Allgemeiner Teil.- Acta Bot. Hung., 9, s. 259- 297. BORHIDI, A., 1965. Die Zonologie des Verbandes Fagion illyricum. 2, Sistematischer Tei!.- Acta Bot. Hung., 11, s. 53- 102. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. GrundzOge der Vegetations Kunde. 3. Auflage, Springer, Wien- New York, 865 s. CIMPERŠEK, M., 1988. Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju (Festuco drymejae- Fagetum).- Zbornik gozdarstva in lesarstva 31 , s. 121-184. ELLENBERG, H. et al. 1991. Zeigerwerte der Gefasspflanzen Mitteleuropas.- Scripta Geobotanica.18, Erich Goltze KG, Gottingen, 248 s. FIGAR. M., 1964. Ureditveni načrt za gozdnogospodarsko enoto Briga, 1964-1973.- Posestvo ''Snežnik'', Kočevska Reka. FLEISCHMANN, A., 1844. Obersicht der Flora Krain's. 246 s. HUFNAGL, L., 1892. Wirtschaftsplan fur Betriebsklasse 1, Gottenitzer Gebirge, Gottschee, 228 s. KOŠIR, Ž., 1979. Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 17. s. 1-242. KOŠIR, Ž., 1994. Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije.- Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Zveza gozdarskih društev Slovenije, 149 s. GozdV 57 (1999) 9 379 Accetto, M.: Novo in neznano o rastl instvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Ko lpi MARINČEK, L. et al. 1983. Preddinarsk·l gozd bukve in velike mrtve koprive na ribniško-kočevskem območju.- Prilozi, 6, Oddelenie za biološki i medicinski nauki MANU, 1-2, s. 103-115. MARINČEK, L. et al. 1986. Vegetacijska in rastiščna analiza za g. e. Kolpska dolina.- Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, s. 60-121. MARTINČIČ, A., 1956. Prispevek k poznavanju flore Slovenije.- Biološki vestnik, 8, s. 3-8. MARTINČIČ, A. 1 SUŠNIK F., et al. 1984. Mala flora Slovenije.- Cankarjeva založba, 793 s. OBERDORFER, E., 1979. Pflanzensoziologische Excursionsflora.- 5. Aufl., Eugen Ulmer, Stuttgart. 1051 s. PLEMEL, V., 1862. Beitrage zur Flora Krain's.- Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, Laibach, s. 120-164. PODANI, J., 1993. SYN-TAX -pe. Computer Programs for Multivariate Data Analysis in Ecology and Systematics.- Scientia Publishing, Budapest. PODOBNIK, A. 1 WRABER, T., 1982. Mladinska raziskovalna tabora Vinica '79 in '80.- Ljubljana, 73 s. SAVIC, D. 1 DOZET S., 1985. Osnovna geološka karta 1:100 000.- Tolmač za list Delnice, L 33, 60s. STRGAR, V., 1963. Prispevek k poznavanju flore Slovenije.- Biološki vestnik, 11, s. 21-26. STRGAR, V., 1971. Novo nahajališče blagajevega volčina (Oaphne blagayana Freyer) na jugozahodnem Dolenjskem.- Varstvo narave 7. ŠTIMEC, 1., 1982. Flora osnovnega polja 0454 Ce rk, 1982, Diplomska naloga.- Oddelek za biolog ijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 33 s. WESTHOFF 1 van der MAAREL, E., 1973. The Braun-Blanquet approach. V: WHITTAKER R.: Ordination and Classification of Communities.- Handbook of Vegetation Science, The Hague, 5, s. 617-727. WRABER, T., 1990. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem.- Prešernova družba, Ljubljana, 239 s. Slika 3: "Vitez v oklepu z oprodo" Figure 3: "A Knight in armour with his attendant" 380 Slika 4 : "Čuvaj kamnitih skulpturn (Vse foto: Marko Acceto) Figure 4: "Stone sculptures guard" (Alf photo: Marko Acceto) GozdV 57 (1999) 9