GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE* ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Iz tovarne »Mikron« v Prilepu Na poti k okrevanju Pred tedni smo izčrpneje pisali o problematiki tovarne »Mikron« v Prilepu, ki je zašla v skoraj nepremostljive težave. Skrbna analiza položaja je slednjič odkrila možnosti za njeno postopno sanacijo. Ukrepi, podvzeti na 'osnovi te analize in pomoč Skopjanske banke v Skopju, so doslej že začeli kazati prve znake okrevanja in nakazujejo možnost, da se bo tovarna zlagoma izvlekla iz težav in stopila na pot normalnega poslovanja. V tovarno »Milkron« je tovarna elektromotorjev v Že-leimlkih pred časom prenesla proizvodnjo ' elektromotor j a UM, ki ga izdeluje za ameriškega kupca. Glede na dokaj obsežna naročila-in svoje1 zasedene zmogljivosti je bil to umesten korak, ki pa je hkrati tovarni »Mikron« odprl perspektivo za rešitev iz nastalega težkega' položa- ja.'. ' Pri proizvodnji UM motorja, je, v.začetku tovarna ime-la določene težave z uvajanjem proizvodnje, zato v maju' predvidenih količin ni uspela izdelati. V naslednjih i dveh mesecih se je jelo stanje izboljševati, vendar pa je prišlo do nepredvidenih ! težav. Kupec teh elebtromo-. torjev namreč dobavlja Zobnike in še nekatere sestavne dele in v tem obdobju je . njegova dobava izostala, kar je povzročilo ustavitev te proizvodnje. Vodstvu tovar-. ne ni kazalo drugega, kot . delavce poslati na redni let-- ni odmor do 12. julija. Med-.tem so manjkajoči- deli le Prispeli in po vrnitvi z odmora je proizvodnja znova stekla. Na tej proizvodnji dela 70 delavcev, ki bodo v dveh izmenah lahko mesečno, seveda ob redni dobavi delov in potrebnega materiala, izdelali Okrog 25 tisoč elektromotorjev UM-1. Dodatna naroda, ki so prišla pred kratkim, bodo narekovala še tretjo izmeno. Ugodneje poteka proizvodnja-UZ motorja ,pri katerem le kupec zadovoljen s kakovostjo motorja, prav tako pa »varni uspeva, da planirane količine redno dobavlja, ker Pri tem nima posebnih težav 2 materialom in sestavnimi deli. Bolj problematična je mvodnja elektromotorjem kladrlnike, ki jih , iad< •Mikron« 'za tovarno »G( «aumov«. • Pri tej proizvc le bilo ozko grlo zaliv rinorjev,: vendar so v ta men pred _ nedavnim mi “«•uvožen stroj, bi bo < gočal redn-ejšci nadaljnjo proizvodnjo, saj ta delovna faza ne bo več predstavljala proizvodne ovire. Težji problem za proizvodnjo tega elektromotorja po-meniorodje za stiskalnico. Le-lo se je v podjetju »Elebtrokovina« v Mariboru pokvarilo, za novo orodje pa je dobavni rok bil dokaj dolg. S tem v zvezi ,je bilo dovolj potov in prizadevanj, da bi, orodje čimprej prispelo in bi tako proizvod-- n ja spet lahko gtekda v predvidenem obsegu, i Ta proizvodnja bi glede ha to, da- predvideva tovarna »Georgi Naumov« za prihodnje leto podvojeno količino elektromotorjev za svoje hladilnike,,. zahtevala nabavo lastne avtomatske stiskalnice, bi bi. zagotavljala nemotene dobave sestavnih delov proizvodnji. Pospešiti pa bi nadalje bilo treba tudi delo na inženiringu 7,7,A, saj yši navedeni problemi otežkočajo normalni razvoj proizvodnje te vrste motorjev. Razen na proizvodnji elektromotorjev ,teče v tovarni »Mikron« proizvodnja sesalcev za prah SP-5, za katere je na tržišču precejšnje povpraševanje tako. da menda ne bo problematičen plasman celotne količine, ki jo predvideva letošnji proizvodni načrt. Manjše zanimanje pa je na tržišču za mešalce MI-6 in loščilce GT-6. Iz teh skromnih podatkov lahko razberemo,, da se proizvodnja v tovarni, »Mikron« počasi le razvija' čeprav morda v določenih težavah, vendar pa dopušča upanje, da se bo slednjič le normalizirala in dosegla raven, katera bo zagotavljala delovnemu kolektivu zadovoljlvej-še pogoje za delo . in zaslužek. Seveda bo pri tem treba rešiti še vrsto problemov, ob pomoči ZP in lokalnih faktorjev. ki kažejo pripravljenost, da z razpoložljivimi možnostmi omogočijo sanacijo tovarne, hi bo tako prešla na normalno poslovanje. -Co- I 1 Kakovostni radijski sprejemnik »Triglav TS« ima vgrajen gramofon in priključka za magnetofon in dodatni zvočnik Tovarna električnih aparatov: uspešna Delovni kolektiv v tovarni električnih aparatov je svoje proizvodne obveznosti v mesecu juliju 1968 izpolnil zelo Uspešno in presegel po dinamičnem proizvodnem načrtu predvideni fizični obseg proizvodnje. Dinamika je bila v tem mesecu zaradi dopustniškega obdobja zastavljena sicer dokaj nižje, kot v predhodnih mesecih, toda kljub rednemu koriščenju letnih dopustov in odsotnosti tistih delavcev, ki zaradi zmanjšanja proizvodnje bimetalnih relejev začasno delajo izven tovarne, smo mesečno zadolžitev izpolnili s 146,83 %. S tako visoko realizacijo smo skoraj ujeli predvideno kumulativo, katere indeks'je ob koncu julija 98,86%. Ker bomo poizkusili v mejah možnosti tudi v na slednjem »dopustniškem« mesecu obdržati raven proizvodnje. na isti višini, ocenjujemo, da bomo z avgustom za beležili tudi indeks kumulative preko 100% in si tako zagotovili uspešen start v zadnje obdobje tega leta. V mesecu juliju smo presegli proizvodni načrt v vseh skupifiah izdelkov, razen pri industrijskih elektronskih napravah, kjer imamo še vedno težave z gradivom, tehniško dokumentacijo in s strukturo naročil. Čeprav so bile težave zaradi odstopanj od dinamike prav-tako pri drugih skupinah, kjer je tudi gradivo zaradi tega dotekalo neurejeno ih z zakasnitvami, smo na tam področju zaradi utečene proizvodnje le uspeli premagati vse težave in je tako tabela mesečne realizacije naslednja: A — za domače tržišče: stikalni aparati industr. elektronske 168,21 % naprave Zašč. releji, elem. avtomafiike, sign. 41,80 % naprave Rezervni deli in 108,25 % usluge 183,98 % B — za zunanje tržišče zašč. releji, elem. avtomatike in sign. releji 167,55 % C — Skupaj 146,83% Tabela izpolnitve kumulati- ve pa je naslednja: A — za domače tržišče stikalni aparati 285,51 % ind. elek-tr. naprave 72,10% zašč - releji, elem. avtomatike in sig. napr. 89,64% rezervni deli in usluge 154,10% B — za zunanje tržišče: stikalni aparati 8,95% zaščitni releji, elem. avtomatike in sig. releji 167,55% C — Skupaj 146,83% Tabela izpolnitve kumulative pa je naslednja: A — za domače tržišče: stikalni aparati 285,51% indus. elektronske naprave 72,10% zašč. releji, elem. avtomatike in sign. naprave 89,64% rezervni deli in usluge 154,10% B — za zunanje tržišče,-stikalni aparati 8,95% zaščitni releji, elem. avtomatike in sign. releji 135,40% C — Skupaj 98,86% Ce pregledamo te rezultate še po posameznih obračunskih enotah, oz. po obratih, lahko ugotovimo, da so v juliju vse enote uspešno opravile svoje naloge. Pri tem beleži indeks izpod 100 samo obrat v Dobrepolju, vendar je zmanjšanje števila ljudi, ki so na delu izven tovarne, izključno na račun te enote. Zato lahko rečemo, da je tudi ta enota prav tako uspešna, kot ostale. To dokazuje tudi s svojim indeksom kumulative. Uspehi (Dalje na 8. strani) Tovarna usmerniških naprav v Novem mestu Polletna proizvodnja nižja od planirane Prvo polletje je delovni kolektiv tovarne usmerniških naprav zaključil slabše kot je bilo pričakovati, saj- je v tem obdobju izpolnil le 86,65 % polletnega plana ozir. 43,16 % proizvodnega plana za leto 19681 Bazen v. marcu, ko SO' mesečno obveznost izpolnili s 103%,. je bila vsaka mesečna proizvodnja nižja od predvidene, odtod' tolikšen izpad v kumulatiyi. V čem so vzroki za izpad v polletni proizvodni realizaciji? Upoštevajoč ugotovitve v polletnem poročilu o poslovanju novomeške tovarne, sta nedognana tehnologija in pomanjkljiva tehniška dokumentacija dva. osnovna razloga za izpad proizvodnje. To je predvsem posledica pomanjkljivega in prepočasnega dela v razvojni' skupini ZZA in samih, strokovnih služb v tovarni. Tu sta opaiz-n_i premajhna učinkovitost in koordinacija dela, kar se vsekakor neugodno odraža na izvrševanje proizvodnih obveznosti tovarne;. Razen navedenega,, bodo v tovarni morah nujno zaostriti tudi disciplino in osebno odgovornost na vseh delovnih mestih. Koristna te bBa v tem pogledu tudi ustrezna reorganizacija- služb; ob upoštevanju razpoložljivega kadra, da bi tako dosegli njihovo večjo učinkovitost. 'Neizpolnjevanje proizvodnih obveznosti v prvih šestih mesecih letošnjega leta je imelo za posledico razumljivo tudi slabše poslovne rezultate od pričakovanih. Zlasti so ti rezultati občutno nižji, ker gre skoraj ves izpad v polletni proizvodnji na račun telefonskih naprav, katere so v proizvodnem programu novomeške tovarne najbolj akumulativne. V tem obdobju so se skladno s planskimi predvidevanji gibali le osebni dohodki zaposlenih in število zaposlenih. Dejanska povprečna zaposlitev je znašala 111, namesto planiranih 115 zaposlenih. Osebni dohodki pa so v tem obdobju v povprečju dosegli višino 816,63 dinarjev na zaposlenega, kar je dejansko za 2,75%. nad planirano višino. Ugodnejša je Olika pri dejanskih vkaikulirandh celotnih stroških z osebnimi dohodki, ki se gibljejo, v Okvirih plana,, oz. so bdi v prvem polletju celo za 5,5 % nižji. Vzporedno s fiizičmim- obsegom proizvodnje bi sc v Obdobju jianuar—junij 1968 moral gibati tudi celotni dohodek tovarne, vendar je bil le-ta Ob 43,1 % izpolnitvi letnega proizvodnega načrta dosežen le v višini 42,3 % letnega plana. Povsem razumljivo je temu ustrezno bil nižji tudi dohodek, oz. ostanek dohodka. Medtem, ko se je v prvem polletju višina obratovalnih sredstev gibala v okviru predvidenega normativa, pa se ustrezno zmanjšanemu fizičnem obsegu proizvodnje v tem obdobju niso zmanjšale zaloge in zato tudi koeficienti Obračanja niso bili doseženi po predvidenem normativu-. Koeficienti obračanja zalog so bili v prvem polletju 1968 doseženi takole: na razredu 3: vezava 127 dni oz. koeficient obračanja 2,83; na razredu 5: vezava 113 dni, oz. koeficient 3,18; terjatve: vezava 97 dni, oz. koeficient. 3,78; skupni faktor obračanja 1,33 oz. vezava 270 dni. Takšni proizvodni in poslovni rezultati tovarne — usmerniških naprav v Novem mestu — nedvomno terjajo od vodstva in samoupravnih organov dosledno in takojšnjo odpravo, pomanjkljivosti* Os katerih je bilo govora tudi v začetku tega sestavka o poslovanju tovarne v prvem' letošnjem polletju. Dosedanjega izpada v fizičnem obsegu proizvodnje do konca leta prav gotovo ne bo lahko nadoknaditi, saj bi tako morali mesečno v drugi polovici leta izdelati za po 854.569,00 novih dinarjev, pri čemer pa predvsem doseči ugodnejšo, proizvodno realizacijo na področju telefonskih usmerniških naprav, ki jih tržišče tudi. najbolj potrebuje. Ta naloga vsekakor ne bo lahka, a če bodo v tovarni ustrezno ukrepali, in zastavili vse razpoložljive sile, pa je kljub temu upati, da bodo svojo letno proizvodno obveznost do konca leta izpolnili in tako poslovno leto 1968 zaključili z ugodnejšim poslovnim rezultatom kot so ga npr. ob določenih objektivnih pogojih dosegli v prvem- polletju. - ko- gi Selenski polnilnik za avtomobilske akumulatorje UB 12a je nov izdelek k Seja predsedstva zveze mladine Slovenije j \ \ i Tekmovanje se nadaljuje ¡ | LJUBLJANA, 17. — Klubska dejavnost mladih je | V danes izredno pomembna in uspešna oblika delovanja * k organizacije zveze miadme. Ker pa praksa kaže, da se j, y tega še vse premalo zavedamo, je predsedstvo zveze J-b mladine Slovenije včeraj sklenilo, da bo s tekmova- 1 J njem »naš klub« nadaljevalo. t Tekmovanje »naš- klub 1969« se bo zaključilo maja £ ? prihodnje leto-. Za tekmujoče klube pa bodo veljali " k, enaki pogoji, kot v tekmovanju »naš klub 1968«. Na včerajšnji seji so še menili, da se morajo v klu- t I bih razvijati predvsem tiste dejavnosti, ki bodo ornó- jj N gočile: mlademu človeku uspešno sodelovanje, i NsaniaiiHiiRaiBasiniiiaingnMMiBBiiin.,,,,, I 23 let Tovarne avtomobilov Maribor 50.000 tovornjakov j MARIBOR, 17. AVGUSTA. Ta dan je ob 9. uri j - prišel s. tekočega traka tovornjak s zaporedno številka ! i 50.000. g 23-letna avtomobilska zgodovina tega podjetja se je \ začela z montažo nekaj tisoč vozli iz pomoči UNRRE | ter izdelavo sestavnih delov za kamione- tipa »Praga«, < Leta 1949 je TAM izdelal prvih 113 vozil, za letos pa ! je v naerto 5300 vozil, medtem ko perspektivni načrt j podjetja določa 10.000 vozil na leto. Trenutno je v • asortimentu tovarne 30 vozil. Vrednost izvoza dosega približno 5 milijonov dolar- ! jev na leto. Razen pri nas, vozi največ avtomobilov -TAM po cestah Indonezije, Kolumbije, Gane, ZAR, ! Burme, Nigerije, Etiopije in Bolgarije. K izrednemu uspehu naše iskrene čestitke! «■■■BBBMM ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■flUBlni IZ TOVARNE KONDENZATORJEV V SEMIČU Poslovanje v prvem polletju 1968 je dalo večji ostanek dohodka Priložnost smo imeli pogledati v poročilo tovarne kondenzatorjev v Semiču' o poslovanju v prvem letošnjem polletju, te- katerega je razvidno, da je tovamna fctjraib vsem letošnjim problemom in težavam poslovala zadovoljivo. Poglejmo si torej nekatere navedbe v poročilu !' Vrednost, proizvodnje te naše tovarne je bila v prvem polletju 1968 enaka lanskoletni v tem obdobju- in sicer — 17.368.006 dinarjev. Od te vrednosti proizvodnje so 56,6 % .prodali na domačem tržišču (znotraj ZP in ostalim naročnikom)-, 43,4 % njihovih izdelkov pa je bilo- izvoženih. Razmerje med izvozom omenjenega -dela proizvodnjo v obdobju januar — junij 1968 na področja s konvertibilno valuto in na klirinško področje je bi-lto ugodno- 5Eb50. Nad polovico kondenzatorjev so izvozili v Romunijo, -drugi naj večji kupec pa so- bile. ZDA, medtem ko so ostalo prodali v manjših deležih še v naslednje države (po vrednosti izvoženih lfcoiiein)" v švedsko, Vet. Britanijo, Avstrijo-, Španijo, Turčijo, ZR Nemčijo, im Italijo. V tem obdobju pa bi bil izvoz na vzhod še večji, vendar zaradi pravočasno nesklenjene meddržavne pogodbe s Sovjetsko zvezo in zaradi političnih razmer v. CSSR, tovarna ni izvozila predvidenih količin kondenzatorjev na ti dve področji. Po plačami realizaciji . je tovarna v Semiču dosegla v prvih šestih mesecih 1968 za 13,5% večji celotni dohodek od le-tega v enakem obdobju lanskega leta. Pri tem pa so bili tudi poslovni stroški za 16.8 % večji, medtem ko. je dohodek naras-tel za 7 %, osebni dohodki za 16 %, ostanek dohodka pa je v tem času bil dosežen s 93’ Vzrok za letos- marriši dohodek v primerjavi z lanskim v I. polletju je iskati v spremenjeni strukturi pr® vodinje ter v znižanih prodajnih cenah, kljuib tema p primerjava s planom ugoden ¡rezultat v korist ostanka dohodka,. Delilno razmerje za 1, i! je- predvidevalo za ose!® doh-odke 72 %- ih 28 % s sklade, v resnici pa je Ms spremenjeno v korist siril-dov im sicer za OD 67 % k za sklade 33 %:. Nasproti, lanskim povpid-nim, osebnim dohodkom v obdobju januar—-junij, so- te ie-ti letos dvignili na 7C5,ï (vštevši izplačila Za nadtoi neindividualizirane OD; nadomestila in regres, za * pust),. medtem, ko so M povprečni OD za redni de-lavni čast v primerjavi' z-lanskimi nižji za 8%. 'J V prvem polletju ietošnj®: ga . leta je. kolektiv tovarni kondenzatorjev v Semiču navedeno vrednost proizvodnja! dosegel ob povprečno 480- zaposlenih, kar je za 7 delat-cev manj od lanskega- povprečja. Kljub temu- pa P®" datki v polletnem postom®1 poročilu izkazujejo- P®3®* neproduktivnega delovnega časa, kar predvsem gre na rovaš- uvedenega skrajšanega delovnega časa. Medte» j® bilo v tem času manj izkoriščenih letnih odmorov, nasproti lanskemu I. pokesa pa so bili v rahlem pota®11 tudi bolniški izostanki- Era* tako pa je občutno naraslo . tu-di število ur v podaljša*^1 delovnem času- v proizvod®ji čemur pa so, bila- kriva enakomerna naročila p * redni- dobavni roki, ki so F terjalh- naročniki. - V I. polletju 1968 so vezana sredstva v poP1®^ né istï ravni kot v istem ® dobju lami, letošnji kofiWf eut obračanja reproduW skega materiaïa pa je za3z> 5,26, a nedokončane P10®' vodinje 22. Gotovi bili na skladišču po 3 dni. Slabše pa: ^ dloslej plačilo kupcev, sau bil pri tem dosežem k«®“ «n* a m . •^ NAŠ RAZGOVOR piiiiiimiimiiiiimiMniMmimimi!miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiii!miiwiiniiiiiiim!!»im’!i''m | TOVARNA »INSTRUMENTI« OTOCE | j Vse kaže, da bi proizvodni ( | program s sedanjim številom | | zaposlenih lahko povečali Na S. ¡redni nseji .HO tovarne električnih merilnih E S instrumentov Otoče so predvsem poročali o delu tovar- S = ne v maju in juniju, ¿lede .na problematiko pa So na S = njihova vprašanja odgovarjali šefi sektorjev. Prav za- 3 E nimiv pa je bil odgovor šefa tehničnoproizvodnega sek- S = torja inž. Jožeta Tomšiča,, ki je mod drugim dejal: S »Vse kaže, da bi proizvodni program s sedanjim 3 M številom zaposlenih lahko 'še povečali. Ce pogledamo, 3 E da smo bili v mesecu januarju glede na realizacijo E EE piana nekaj pod planirano proizvodnjo, smo v ostalih E ■3 mesecih planirano proizvodnjo dosegli, v juniju in 3 E juliju pa smo kljub velikemu koriščenju letnih dopu- — S slov plan celo presegli. Prav tako je bilo tudi v janu- E 3 arju in februarju več nadur, kot v juniju in juliju, 3 3 kljub temu, da je v teh dveh mesecih večji program 3 E dela in več dopustov. Tudi povprečno število nadur od E EE 600 do 700 v mesecu, to je 1 % na število zaposlenih E 3 ne predstavlja večjega problema. Iz omenjenih ugoto- 3 E vitev je razvidno, da sc stvari v tovarni iz dneva v 3 E dan popravljajo, za kar mora hiti tudi finančni uspeh E 3 zadovoljiv.« 3 3 Tov. inž. Tomšič je še povedal, da sta v zaključni': 3 E fazi razvoja dva instrumenta — nniverzalca, ki jih ho S 3 treba na tržišču dobro plasirati,. Tudi tov. Demič je. S 3 poudaril, da je bil v letošnjem letu do danes narejeni 3 3 velik premik, saj smo imeli naročila in tudi prodaja 3 E je zaenkrat v redu, čeprav ni dinarskega priliva v vi- =§ S šini prodaje. B S 7r«miiiiuiiiuiiiiHiii»iiiiHiiiii»>iiumimmiiiiiii!iiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiuiiiiuiuuHiHi[ii{iim»iiiS S seje DS tovarne »Avtoelektrika« Nova Gorica i vprašuje UREDNIŠTVO odgovarja PETER MERLJAK, ’predsednik delavskega sveta ; tovarne elektronskih meril-■ oih instrumentov v Horjulu: |i-VPRAŠANJE: ’ Kdaj ste po izteku začasne : uprave v tovarni znova dobili samoupravne organe? ODGOVOR: Od 11. junija dalje spet imamo 7 članski upravni odbor in 17 članski delavski svet tovarne. Pri tem bi rad poudaril, da je preteklo obdobje delovnemu kolektivu prineslo dovolj izkušenj tudi na področju samoupravljanja. Ce so morda v prejšnjih letih le bolj formalno Izbirali kandidate za upravni odbor in delavski svet, so zdaj prav gotovo temeljiteje premislili in skušali izbrati tiste člane kolektiva, ki bodo s svojim delom v samoupravnih organih storili vse, da bi se tovarna čimprej otresla vseh težav in začela normalno poslovati. DS je seveda tudi formiral vse 'potrebne komisije, ki so se takoj in z vso vnemo lotile zaupanega dela. VPRAŠANJE: Kako računate, da se boste znašli v funkciji predsednika DS? ODGOVOR: Prizadeval si bona, da bom Srn bolje opravljal to nalogo In ob pojoča ostalih članov upam, da bomo v naslednjih obdobjih dosegli zaželene cilje za popolno sanacijo naše .tovarne. Pri tem se malce zanašam tudi na izkušnje. V osmih letih službovanja v tovarni v Horjulu sem namreč že ,4 leta sodeloval v samoupravljanju in sicer 2 leti kot član DS, 1 leta kot predsednik UO dri ©no lato kot predsednik sindikalne organizacije. VPRAŠANJE: ¡začasna uprava'v celoti dosegla sanacijo tovarne, oz. rešitev problemov, ki so jo ¡privedli v tako kritično stanje? ODGOVOR: Naše težave v bistvu niso bile samo odraz slabega gospodarjenja, pač pa posledi-cp' vrste pogojev, ki so pribredli do takšnega položaja ; tovarne. Imeli .smo premajhna obratna sredstva, z našim šolskim kompletom smo na trg prišli ob nepravem času, tudi gospodarska reforma še je močno odrazila v rezultatih našega poslovanja, premalo pa smo se tedaj morda zavedali " tržnih pogojev. Začasna uprava je del teh sanacijskih nalog uspešno izvedla, ne moremo pa trditi, da smo že povsem izven težav. Vsi naši nadaljuj ¿napori morajo biti usmerjeni v to, da bomo postopno še naprej reševali vsa tista vprašanja, od rešitev katerih je .odvisen nadaljni napredek tovarne, z vsemi silami pa -morajo "delovni kolektiv, sa-moup ravni organi in vodstvo tovarne preprečevati, da bi se ¡se kdaj znašli v težavah, kakšne so nas dušile pred približno letom in pol. Začasna uprava je po mojem mnenju rešila vrsto problemov in prav na osnovi že prej napeljanega posla s CDC, ki se je in se še nadalje ugodno razvija, je tovarna krenila na pot okrevanja. K temu je delno pripomogla tudi določena stabilizacija trga, vendar so nam pa preostale še mnoge pomembne naloge, katerim 'bomo morali .posvetiti naj večjo skrb, kajti šele, ko bodo tudi te (Rešene, lahko upamo na ugodnejše poslovanje in lepšo prihodnost tovarne. Predsednik DS »Elektronike« — Peter Merljak VPRAŠANJE: Kakšne ukrepe site že in jih še boste podvzdi, da bi čdmprej tovarno privedb-, na normalno poslovanje? ODGOVOR: V bližnji preteklosti je bila najtežja naloga — odprodati v letih nakopičene zaloge materiala in polizdelkov, ki so nas bremenile, omogočiti •kar najbolj ugodne pogoje za nakup šolskih kompletov in tov našim pogodbenim servisom, ki so z mstrumantarjem še vedno izredno skromno opremljeni. Delno so že bile, v celoti pa bo še treba reorganizirati posamezne službe v tovarni, da bodo le-te med seboj skiadneje povezane in bolj učinkovite. V odnosih s PSO so že bili doseženi ugodni rezultati, ki •kažejo, na pravilnost odločitve o premestitvi ing. Flajsa na PSO, prav tako pa tudi na pospešene napore za učinkovitejši plasman naših izdelkov, še nadalje pa bo treba urediti odnose z ZZA in to tako, da bo tovarna pravočasno poravnavala svoje obveznosti do zavoda, le-ta pa bo tovarni solidno in ob roku izpolnjeval naročene naloge. VPRAŠANJE: Glede na težko finančno, stanje tovarne v bližnji preteklosti je delovni kolektiv dolge mesece prejemal 80% osebne dohodke. Aii bodo ob boljših ekonomskih rezultatih delavci te razlike v OD dobili povrnjene, ali so predvideni kakšni drugi ukrepi? ODGOVOR: To bi sicer lahko storili, vendar smo se. odločili za drugo, koristnejšo smer. Znano je namreč, da ima naša tovarna zelo zastarel tehnični park ter ponekod dolkaj pomanjkljivo opremo. Nizka stopnja amortizacije praktično izključuje možnost razširjene reprodukcije, ker pa želimo ustvariti ugodnejše pogoje za nadaljnje poslovanje tovarne, je bilo dogovorjeno, da bomo določeno obdobje ustvarjena sredstva vlagali predvsem v. razširjeno reprodukcijo. To je dokaz pravilnega ocenjevanja perspektivne tovarne in nesne volje —• spraviti tovarno na pot boljšega gospodarjenja, v kakršnem bo omogočeno tudi učinkovitejše urejevanje vprašanja -osebnih dohodkov. VPRAŠANJE: AH je vaš delavski svet doslej sprejel- že kakšusE konkretne sklepe v zvezi z urejevanjem problematike, ki sodi k popotni sanaciji tovarne? ODGOVOR: 'Čeprav samoupravni organi ponovno' obstajajo šele dobra dva meseca, je delavski svet že imel tri zasedanja in' zlasti na zadnjem sprejel' vrsto konkretnih sklepov. Predvsem moramo čim bolj racionalizirati porabo izdelavne-ga materiala in povečati produktivnost dela. Pristojna služba mora v ta namen izdelati podrobno analizo in na osnovi le-te predlagati ukrepe. Za racionalnejše poslovanje je jtreba mresti umnkovi-to kontrolo stroškov po stroškovnih mestih in nosilcih, uvesti stimuliranje za zniževanje stroškov in doseganje boljšega delovnega učinka, nadalje je treba storiti vse za znižanje števila neproduktivnih delovnih ur in vpeljati bolj .ekonomično manipulacijo z materialom, kakor tudi dosledno rešiti vprašanje planskih in prodajnih cen storitev: Vse to so naloge, ki jih je pred ustrezne Službe postavil delavski svet" s svojim sklepom. Seveda pa bodo postopno sledili še drugi sklepi, ki naj zagotovijo nadaljne urejanje problemov, od katerih je odvisno naše boljše gospodarjenje. VPRAŠANJE: Po vsem tem kaže, da so tudi komisije DS postavljene pred intenzivno delovanje. Ali so tudi tu že vidni kakšni . uspehi? ODGOVOR: Z zadovoljstvom lahko pritrdilno odgovorim. Na prejš-' njem zasedanju DS smo že sprejeli pravilnik o reševanju stanovanjske problematike, v izdelavi pa je tudi poslovnik samoupravnih «organov, katerega doslej nikdar nismo imeli in bo med drugim verjetno uspel razmejiti vodenje tovarne od upravljanja. V nadaljnjem bodo komisije DS pripravile še druge pravilnike z namenom, da eim-prej in dosledno rešimo vsa •vprašanja tovarne in kolektiva. — C — Na-3. redni .seji je DS imenoval komisije delavskega sveta. Predsedniki -so; Karel Brenčič ,(kadrovska komisija), inž, Darij Hmeljak (TZV), ■Humbert Slejko .(komisija za prošnje in pritožbe), inž. Lucij an Vuga (komisija za izume in tehnične izboljšave), Valter Križman (komisija za razdeljevanje stanovanj in posojil za individualno izgradnjo), Dušan Ambrožič (komisija za zaščito delovnih dolžnosti), inž. Vincenc Kokelj (komisija za organizacijo delavskega samoupravlja-”nja), Rudi "Satler (komisija za varstvo'invalidov), Ludvik Jelinčič (komisija za gospodarstvo), Ivo Pahor (komisija za odpis in izločitev osnovnih sredstev). DS je potrdil predlog spremembe dinamike proizvodnega plana. Hkrati se s tem spremenijo tudi normativi' za izračun merila produktivnosti, potrjeni na 2. zasedanju DS (27. 7. 1968). Na podlagi dosedanjih razprav o problematiki na področju urejanja stanovanjskih problemov zaposlenih, delavski svet ugotavlja, da se zaradi razširitve podjetja, povečane zaposlitve in drugih problemov, stanovanjska problematika zaostruje. Da bi se ti problemi razreševali, je delavski svet sprejel naslednje sklepe: 1. Obstoječi program izgradnje oziroma nakup stanovanj za razdobje 1968-1969 se poveča od 24 na 42 stario- vanj. Poleg tega. naj se v tem razdobju nameni .500.000 novih din za .kreditiranje indiri všdualne izgradnje,- Za iz-* vodbo tega programa bo predvidoma v letih 1968-1969 treba zagotoviti okoli 5,000.000 N din sredstev. 2. Za realizacijo programa pod točko 1. naj -se angažirajo obstoječa sredstva .podri jetja, namenjena za -stanovanjsko izgradnjo tovarne; talko, da bodo skupno z bapč-■mmi .sredstvi zagotovila, izvedbo programa. V ta namen se lahko začasno najame premostitveni kredit. 3. Konkretno konstrukcijo financiranja in kreditiranja stanovanjske izgradnje naj se delavskemu svetu predlo-; ži takoj, ko bo zadeva razčiščena z banko. DS je potrdil predlog za Spremembo- 81. člena 'Pravilnika o izobraževanju in pripravniški dobi, ki po novem glasi: »Pripravniška doba za deri lavce, ki so končali srednjo; višjo in visoko šolo traja eno leto. • V izrednih primerih, ko pripravnik pri delu doseže izredne uspehe — rezultate (samostojnost, obvladanje programa) lahko kadrovska komisija na podlagi obrazloženega mnenja komisije iz člena 90 tega pravilnika, 'zaključi pripravniški staž pred potekom enega leta, vendar ¡ne pred potekom 9 mesecev.« (Dalje na 6. strani) Ali je po vašem mnenju , pospešiti prodajo instrumen- Še vedno zelo pereči problemi v tovarni radijskih sprejemnikov Sežana IBBB8BBGBBSBBnBBaBBaaBBBBBBEBflBBBBBBBBaBBBBBBflBBflBflBBBBBBBBBBBBflflBBBBBBaiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBflBBBaaaBBBaBBBBBflflflBaai||| # Izračuni kažejo, da sedanja količina (80.000) radijskih sprejemnikov ne zagotavlja rentabilnosti proizvodnje © Predlog komisije začasne uprave: za rentabilno poslovanje je treba izdelati letno najmanj 120.000 radijskih sprejemnikov © Odbor za začasno upravo ne more z lastnimi napori rešiti nastale situacije ter potrebuje pomoč združenega podjetja, da se tudi sedanja kriza prebrodi v čimkrajšem času, predvsem v finančnih sredstvih za nemoteno dviganje proizvodnje po planu. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBflBBBBBBBB Začasna uprava je analizirala celoten potek proiz-jj vodnje in ugotovila, da tovarna ne more po sedanjih a tehnoloških postopkih, oz. s sedanjo tehnologijo in B kadri, uspešno realizirati sanacijskega programa, v ! kolikor vsaj delno ne izboljša proizvodnega procesa. B To izboljšanje pa terja določeno opremo, ki po grobih B ocenitvah predstavlja vrednost 200.000 N din. Začasna g uprava je v ta namen vodila razgovore s KB Koper gle-B de odobritve investicijskega kredita za navedeni znesek B in dobila načelni pristanek, vendar s pogojem, da g začasna uprava reši pokrivanje poslovne izgube ter ■ j vsa organizacijska, proizvodna in tehnična vprašanja, S b ki so v sanacijskem programu obdelana. To obveznost g g pa bo začasna uprava rešila le pod pogojem, da ji ■ b združeno podjetje zagotovi kritje poslovne izgube. Vse 5 B ostale naloge pa bo rešila začasna uprava sama prek g g svojih strokovnih služb. ¡BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani je že vrsto let predmet burnih razprav in mnenj. Kot je znano, vodi tovarno od 9. 3. 1968 začasna uprava, ki ima brez dvoma do zdaj najtežjo nalogo: sanirati to tovarno, ki že nekaj let ne posluje rentabilno in je lani prikazala 4,835.814 N dim izgube, da ne govorimo tudi o majhnih obratnih sredstvih. Vse tovarne, ki s takimi problemi zmanjšujejo skupni dohodek ZP in ki so takore-koč odvisne od večjih kreditov — živo interesiraljo člane ostalih kolektivov, saj jim ne more biti vseeno, kdo bo pokrival izgube. Uredništvo je namenilo prav tem kolektivom mnogo pozornosti, da bodo vsi člani seznanjeni s potekom sanacij. To pot smo postavili dokaj vprašanj predsedniku odbora začasne uprave tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani tov. Vojku Rupniku, ki je na podlagi poročila začasne uprave in svojih lastnih zapažanj dal našemu sodelavcu o stanju v sežanski tovarni takle odgovor: Organi samoupravljanja ZP so v svojem sklepu o postavitvi začasne uprave v tovarni sprejemnikov Sežana postavili osnovno nalogo: ® Odpraviti razloge, ki so privedli tovarno, da je v letu 1967 zaključila poslovanje s 483 milijoni S din poslovne Izgube. Za uspešno rešitev te naloge je odbor začasne uprave smatral, da izvrši naslednje naloge: • a) ugotoviti dejansko stanje poslovanja tovarne v preteklosti; b) izdelati na podlagi ugotovljenih dejstev sanacijski načrt, ki naj da odgovor: kako in kdaj pripraviti tovarno do boljših ekonomskih uspehov in odstraniti negativne posledice poslovanja; c) izdelati v okviru sanacijskega programa letni gospodarski plan 1968 z minimalno akumulacijo; d) zagotoviti dodatna finančna sredstva, da se bo proizvodnja odvijala po sprejetem proizvodnem planu; e) izvršiti reorganizacijo strokovnih služb in referatov tam, kjer se je pokazalo, da dosedanji način dela ne ustreza in ne daje zadovoljivih rezultatov ali celo zavira normalni tok poslovanja. V to nalogo spada tudi ureditev medsebojnih odnosov znotraj ZP, kakor tudi izven njega. Začasna uprava je k reševanju navedenih nalog pristopila takole: izdelan je bdi kratek pregled poslovanj a v preteklih letih. Osnovna, ugotovitev je bila. da je vodstvo tovarne v preteklosti sicer poskušalo izboljšati ekonomsko stknje tovarne, vendar brez točnega programa. Tovarna ni izvajala načrta rekonstrukcije tako, kot je to predvideval plan investicij, temveč je investicijsko področje ZP moralo na zahtevo tovarne slednjega spremeniti.! Rezultat tega ■ odnosa je zastarelost opreme in tehnologije, saj se ista ni spremenila v zadnih desetih letih. Soočena Z navedenim dejstvom je začasna uprava sestavila program sanacije tovarne. Osnovna naloga tega programa, je likvidacija. sedanjega stanja. Oblika in metoda reševanja pa je obrazložena v poslovnem poročilu in v dodatku. Osnovni element tega načrta je ekspanzija v proizvodnji. in na tržišču. Izračuni kažejo, da sedanja količina izdelanih radijskih sprejemnikov (80 tisoč) na leto ne zagotavlja rentabilnosti zaradi režije, ki se ne more pri sedanjem obsegu proizvodnje znižati. Pri proizvodnji 120 do 150 tisoč radijskih sprejemnikov letno, pa dosedanje kalkulacije kažejo rentabilnost te proizvodnje s tem, da se pokrivajo vse obveznosti in da del dohodka ostane še za reprodukcijo. Postavlja se vprašanje: ali za navedeno količino radij- skih sprejemnikov obstaja tudi tržišče? Začasna .upp va je analizirala to vprašanja skupaj z vsemi strokovnim službami ZP predvsem s PSO in dobila — pozitiven odgo. vor! Prav zaradi tega zač» na uprava smatra, da 'mon ZP Iskra v načelu sprejeti in potrditi, ta načrt in oblito ter vodi do te proizvodnji definitivno poslovno politim, S stališča prodaje bo nujni treba pristopiti k večjenii asortimanu z nižjimi cenami in boljši propagandi. K«, kretne naloge so že v teta, Iz tega sledi, da pri predlo, ženi količini letne proizvod nje (120 do 150 tisoč) tovarn: reši pereče probleme in' d zagotovi rentabilnost v tab (Dalje na 7. strani) »BLED TS« — transistorski superheterodinski radijski sprejemnik, po katerem kupci radi posegajo IBBBBBBBBBHBBSBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBB9B9BBISBEaaSBBBBeBBaOBBaBB9BBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI a ladijski sprejemnik »Porotorož TS« z vgrajenim gramofonom po svoji obliki in kakovosti lahko zado-| vlji tudi razvajen okus m iBSsa»ii8c:asaas!BBBBai2BaaBaBssBoaBsaBBBHaBaBBMSHMBBDg]BaaaB3BBaniiaBBBiiaEasflBBBBBBBBBHBBHBBHHB** Drugi o nas in naprav, pač pa tudi za izvoz, to se pravi v sodelovanju z raznimi znanimi podjetji V- tujini. obsegu, po sestavi in Številu osebja ter po nalogah, ki jih je prevzel, med največjimi v Jugoslaviji. V torek, 16. julija 1968, je časopis, ki izhaja v Ameriki in je namenjen našim izseljencem, objavil v rubriki »VESTI IZ JUGOSLAVIJE« — članek o razvoju elektronike v Sloveniji, kjer predstavlja našo »Iskro« pod naslovom »PODJETJU ISKRA PRAVIJO »JUGOSLOVANSKI SIEMENS« — Vsebino skoraj v celoti posredujemo našim .bralcem. .NAGEL RAZVOJ ELEKTRONIKE V SLOVENIJI Za našo dobo, za dvajseto stoletje, so najprej začeli trditi, da je doba aluminija, nato so ji rekli doba plastike, nakar je prišla na vrsto trditev, da je naša doba — atomska doba. In konično se je začela uveljavljati trditev, da je naša doba — doba elektronike. Posamezne označbe temeljijo pač na tem, da se posamezne snovi, surovine ali tudi proizvodne panoge in dejavnosti vedno bolj uveljavljajo in zato smo upravičeni reči, da je naša doba dejansko doba aluminija ali plastike, pa tudi atomska in elektronska doba. Vendar pa drži, da bodo nekoč za našo dobo trdili, da je . bila to atomska in elektronska doba, ker bosta atomska sila in elektronika dali večji pečat dobi in "razvoju kot vse Ostale snovi ali dejavnosti. Ce. pa bi hoteli napraviti nekakšno primerjavo, bi né Vedeli,1 komu dati prednost, ali - atomiistiki ali elektroniki, kajti reis- je, da nudi atomska sila. izredne možnosti razvoja in/ bo ne-r koč nadomestila številne dosedanje «viré t pogonskih sij, toda elektronika ima pred atamistiko' to prednost, da bo v marsičem neposredneje nadomestila človeka, ter že sedaj in bo v bodeče še v večji meri nadomeščala njegovo razumsko dejavnost. Od tod tudi izredni napori, ki se vlagajo v razvoj elektronike po vsem svetu. Kako je s tem pri nas — v Sloveniji? § Ce hočemo govoriti o elektroniki v najširšem pomenu besede, moremo reči, da Slovenija dosti ne zaostaja za velikimi in razviti *ii državami, seveda v ustreznem relativnem merilu. Kar pa zadeva elektroniko , v smislu napredka mogočnih elektronskih računskih in drugih podobnih zelo zapletenih strojev, smo razmeroma še daleč in bomo še dolgo zaostajali i kar je tudi razumljivo, saj -si majhno zemljepisno ekonomsko področje ne more privoščiti tega, kar si morejo privoščiti le veliki ekonomsko-zemljepisni prostori. In vendar smemo reči, da je elektronika napravila v povojnih letih v Sloveniji , velikanske ' korake.. .. Glavni delež pri tem ima združeno podjetje »Iskra« Kranj. Za podjetje »Iskra« se trdi, da je kranjsko podjetje, vendar je to zgrešeno, kajti v Kranju je le naj več ja tovarna in osrednja uprava, medtem kd združeno podjetje obsega petnajst samostojnih tovarn.. Podjetje ’. zaposluje prek petnajst tisoč ljudi; med njimi je 'mnogo specializiranih delavcev ■ in Visoko spe-'.eSal .aSianrn '*5!s®lipvn]|gKg8g Da je to ires veliko podjetje, ham'* pove tudi. podatek, da je lanskoletna proizvodnja »Iskre« znašala že osemdeset milijard starih dinarjev .vrednosti. Kakor je znano, izdelujejo posamezna podjetja, združena v »Iskri«, vrsto elektronskih naprav, od elektronskih mikroskopov do sprejemnikov izredne kakovosti, pa do skrajno občutljivih elektronskih . merilnih naprav, kinoprojektorjev, avtomatskih telefonskih central, železniških signalno-vamostnih aparatur, da ne govorimo o izredno široki izbiri izdelkov za široko potrošnjo, kot na primer televizorjev, najrazličnejših radijskih sprejemnikov, električnih brivskih aparatov itd. Posebno poglavje dejavnosti posameznih tovarn in obratov podjetja »Iskra« pa predstavljajo tisoči osnovnih sestavnih delov elektronike; kot na primer kondenzatorji, polprevodniki, releji itd. To se pravi »konstrukcijski« elementi, ki jih izdelujejo v tem podjetju ne le za svojo rabo, torej za interno proizvodnjo elektronskih aparatov Kot povsod je tudi v elektroniki' velika izbira izdelkov na eni strani pozitiven, na drugi pa tudi negativen pojav. Da se podjetje posveča najrazličnejši proizvodnji, je to posledica poljeb Slovenije, z druge strani pa gre to vsaj deloma na rovaš specializacije, ki se po vsem svetu vedno bolj uveljavlja in tudi vsiljuje. Zato na eni strani »Iskra« pridobiva na svoji popularnosti zaradi svoje velike izbire izdelkov, na drugi pa preživlja tudi ustrezne težave, ki posredno vplivajo tudi na sposobnosti specializacije. Kljub temu in razumljivim težavam, pa je »Iskra« dosegla izredne uspehe prav na račun lastnih razvojno konstrukcijskih laboratorijev, z imenom Zavod za avtomatizacijo, ki razpolaga z laboratoriji, ki so po svojem Iskrin Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani zaposluje mnogo visoko kvalificiranih strokovnjakov, predvsem inženirjev, ki delajo izključno pri konstrukciji novih izdelkov in naprav, pri izpopolnjevanju dosedanjih naprav, pri izboljšavi izdelkov itd. Pri tem pa v tem zavodu ne zanemarjajo niti drugih nalog, veliko naporov Vlagajo v perspektivne načrte oz. v tako imenovani bazični razvoj. Nekateri so združ. »Iskro« že imenovali »jugoslovanski Siemens«. Ker vemo, kaj firma »Siemens« v evropskem in celo svetovnem merilu pomeni, je vzdevek, ki so ga nadeli »Iskri«, zelo laskav, hkrati pa tudi obvezuje, zato želimo, da bo »Iskra« to upravičila in potrdila. Rekonstruirano poslopje tovarne kondenzatorjev v Semiču Teze o idejno - političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja socialistične republike Slovenije V zadnji številki časopisa KOMUNIST so bile objavljene: Teze o idejno-palitičnih osnovah za izdelavo programa družbhino-ekonomskega razvoja Socialistične republike Slovenije, ki,jih je pripravila za javno razpravo bjmisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZK Slovenije. Poleg uvoda teze vsebujejo sledeča poglavja; .Izhodišča in cilji programa Družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije, .Nekateri ključni problemi dolgoročnega razvoja SR Slo vedjije Samoupravljanje v delovnih Ofganizaoijah in njihovih as o oamjah Pohodek kot dražbeno-eko-ifflnski odnos Integracijski procesi v gospodarstvu in družbi Kadrovska politika in po men znanstveno-raziskoval-nega dela Komunalni sistem, odnosi med komuno ih | republiko ter federacijo. V samem uvodu se poudarja vloga ZK ,v našem socialističnem razvoju . ter njeno vključevanje: v razpravo ; o programu družbano-ekonom-skega; razvoja SR Slovenije in način vključevanja. Naloga Zveze komunistov je ustvariti ustrezno razpoloženje in pripravljenost, da; se organizirano spoprimemo - s problematiko, ki se pojavlja v dosedanjem izvajanju družbene in gospodarske reforme. Program družbeno ekonomskega razvoja SR Slovenije mora uporabiti sintezo vseh naporov, ki ne izključujejo nikogar pri njegovem nastajanju in izvajanju. V prvem poglavju o izhodiščih in ciljih programa družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije se poudarja, da mora biti kot vsak drugi družbeni, ekonomski ali politični program, pri nas grajen, na .izhodiščih, da je delovni človek v združenem delu osnovni dejavnik in nosilec. našega razvoja, kd svoje interese uresničuje prek najrazličnejših, oblik združenega dela na osnovi družbene lastnine proizvajalnih sredstev in pogojih blagovne proizvodnje. Samoupravljanje je neodtujljiva- pravica delovnih ljudi, ki jo moramo stalno na vseh delovnih področjih in vseh odnosih dosledno uve- Ijavljati. Zveza komunistov se zavzema za večjo uveljavitev družbenega usmerjanja in planiranja, ki mora postati ena od osnovnih in stalnih funkcij delovnih ljudi. Osnova za dolgoročno programiranje je dosežena stopnja družbeno-ekonomskega razvoja in -razvoja proizvodnih faktorjev, med, katerimi je najpomembnejši človek — njegovo znanje, usposobljenost, delovne tradicije ddr. Slovenija', ima izredno ugoden . geopolitični položaj, kar je skupaj z že doseženo produktivnostjo dela, stopnjo izobrazbe im razvitostjo' kadrov ter znanstvenega dela bb sicer bolj skromnih naravnih bogastvih njena naj-večja prednost: v bodočem razvoju. . Program razvoja ; moramo graditi ‘tudi na_izhddišču, da je Slovenija odprta družbenopolitična skupnost, ki bo dosegla ugoden razvoj samo, če ' se bo stalno in prodorno vključevala in uveljavljala z vsemi svojimi delovnimi in duhovnimi ter materialnimi zmogljivostmi v jugoslovanske in mednarodne družbene, ekonomske, politične, kulturne in Znanstvene tokove. • V poglavju — nekateri ključni problemi dolgoročnega razvoja SR Slovenije — še zlasti poudarja kot osnovni problem vprašanje strukture našega gospodarstva. Sedanji odnos med primarnim, sekundarnim in terciarnim sektorjem gospodarstva ni zadovoljiv. Nadaljnje vprašanje ekonomske in politične narave je delež akumulacije v narodnem dohodku. Omenja se tudi m.ožnost uvoza tujega kapitala, vprašanje pa je, v' kakšnem obsegu in v katere gospodarske dejavnosti je umestno vlagati tuji kapital. Slovensko gospodarstvo sestavljajo mnoga majhna podjetja, kar nekateri postavljajo ta problem v ospredje. Vse bolj pereče je zaposlovanje, število prebivalcev v naši republiki bo v prihodnjih 30 letih naraslo za približno 326.000 ljudi, tu Iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 7. SEJE UO (13. 8. 1968) ® Upravni odbor je obravnaval poročilo o poslovanju tovarne v I. polletju 1968 in predlaga delavskemu svetu v potrditev posamezne elemente obračuna. Iz poročila je razvidno, da je tovarna v prvem polletju letošnjega leta uspešno poslovala, in da -so izpolnjeni vsi bistveni elementi gospodarskega plana. Ker v tem ohdobju nastopa kritje izguhe .RESTAVRACIJE zadolžuje upravni odbor finančno službo, da do 15. septembra analizira poslovanje Restavracije Iskra. ® Upravni odbor predlaga delavskemu svetu v potrditev popravke zaključnega računa za leto 1967, ki so nastali na zahtevo komisije SDK. @ Upravni odbor daje delovnim enotam v razpravo .predlog za dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z naslednjim določilom Za priznanje posebnega dodatka pri nadomeščanju: »Delavec, ki po sklepu DS delovne enote opravlja poleg svojega rednega dela še posle nekega drugega delovnega mesta ima poleg osebnega dohodka, ki mu gre za redno delovno mesto, še pravico do posebnega dodatka. Višina dodatka znaša tretjino mesečnega osebnega dohodka delovnega mesta, katerega posle mora delavec dodatno opravljati ;i92 — = 64 EUx OP). Posebni dodatek po tem določilu pripada delavca le v primeru, če gre za opravljanje dodatnega posla, ki traja več 'kot 30 zaporednih koledarskih dni, in sicer za vse dneve nadomestovanja. Tisti delavci, ki prejemajo ta dodatek, v času opravljanja dodatnega dela ne morejo imeti plačanih nadur. Določilo velja v primerih, ko delo odsotnega delavca >ni mogoče razdeliti na več delovnih mest v okviru enote. Ne sme pa se uporabljati pri nadomeščanju zaradi dopustov. Osebne dohodke za nado-mestovanje pokrivajo delovne enote iz svojih sredstev OD« • Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, naj odobri povišanje dodatka za dežurstvo od dosedanjih 60,80 ¡din na 80,00 za popoldansko dežurstvo in za nočno dežurstvo od dosedanjih 14,00 din na 20,00 din. Komisija za osebne dohodke, ki je predlagala povišanje, utemeljuje predlog s ¡tem, da so sedanje ¡nagrade za dežurstvo določene na osnovi obračunskih osnov iz leta 1966, le-te pa so se v 1. 1968 spremenile. Upravni odbor naroča kadrovski službi, da je pri vsakih eventualnih korekcijah OD potrebno Izdelati tudi predlog za korekcijo dodatka za dežurstvo. © Upravni odbor je na predlog finančne Službe sprejel naslednji sklep: Za vzpostavitev enakopravnih odnosov med enotami, glede možnosti doseganja normativov zalog in stroškov, je ¡upravni odbor potrdil popravke normativov za obrate »Kino-akustika«, »Stikala« in ATN. © Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji v juliju, po katerem je bil plan proizvodnje tovarne izpolnjen s 104,2 % ali v vrednosti 17 milijonov 31 tisoč 219 din. @ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o realizaciji izvoza v juliju 1968, ko je !bil plan izvoza tovarne izpolnjen z 72,9%; plan PSO za našo tovarno pa s 85/79 %. Za avgust 1968 znaša plan izvoza tovarne 138.558.97 $; plan izvoza PSO za našo tovarno pa 176.711,91 $. 0 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o stanju in prometu skladišč R 3 in R 5 v juniju letos. Ob koncu junija so se znižale zaloge R 3 primerjane s stanjem 1. 1. za 25,62%, primerjane s stanjem 1. 6. pa za 3,91%. V juniju so se znižale tudi zaloge R 5, in sicer primerjane s stanjem 1. 1. za 23,81 %, primerjane ¡s stanjem 1. 6. pa za 6,52 %. © Upravni odbor je glede na premajhne kapacitete ju-stiranja relejev začasno odobril posebno nagrajevanje za justiranje relejev na domu. Justirke bodo nagrajene po številu izdelanih kosov progresivno, pri čemer je postavljen limit od 450 kosov mesečno navzgor. Nagrajevanje justirk po tern sklepu velja od 1. 8. 1968 dalje do preklica. Nagrade bremene sredstva OD obrata ATN. S seje DS ... (Nadaljevanje s 3. strani) Delavski svet je tudi potrdil predloge upravnega odbora za nabavo rotacijskega ¡kompresorja, odkup zemljišča, -nakup poltovomega avtomobila »Gumbi« in nabavo nove telefonske 'centrale. Po razpravi -o racionalizacijah je DS odobril izplačilo 161230- N -din za tehnične ¡izboljšave, ki so bile zelo koristne za tovarno. Za večmilijonske prihranke, ki so bili doseženi s tehničnimi izboljšavami inž. Roberta Severja, Silvana Mavriča in Vojka Klančiča, bodo le-ti po sklepu DS prejeli zadevno odškodnino in -sicer 2.210 N din, 2.700 N din in 5,370 ffii din. ABC ■bo v tern času potrebno imeti okrog 300.000 novih delovnih mest zunaj kmetijstva. Ni prezreti izobrazbene strukture, kjer se tudi pojav-jajo defekti, kjer od 32 do 35% naše mladine ne konča osemletke. Zelo interesanten je v resoluciji naveden pro-bom poselitve -v Sloveniji.. V Sloveniji imamo za 1,7 milijona prebivacev okrog 6:000 naselij in le tretjina vseh živi v mestih, čeprav se s ¡kmetijstvom ukvarja le četrtina prebivalcev. To pomeni, .da so ljudje, ki so v preteklih 20 letih opuščali kmetijstvo, ostali na vasi. Tako nad polovico prebivalcev Slovenije živi v vasicah, ki štejejo le do 500 ljudi. V «poglavju samoupravljanje v delovnih organizacijah in njihovih asociacijah (združbah) se odklanja iria-nagerstvo kot odnos. Potrebno je jasno opredeliti funkcije in vsebino dela posameznih samoupravnih organov ter funkcije in odgovornosti strokovnih služb, da bi postalo samoupravljanj e ¡učinkovitejše. Ali je delovna organizacija osnovna oblika -združenega dela, jje stvar odločitve delovnih ljudi. Poglavje — dohodek kot družbeno-ekonomskj odnos — se sklicuje na sprejeti zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka, ki je določno postavil celotni dohodek v pristojnost samoupravnega odločanja delovnih ljudi ter uzakonil pravico delovnih ljudi v združenem pdjetju, da razpolagajo z vso na novo ustvarjeno vrednostjo. V skladu s sprejetimi stališči reforme je treba hitreje spremeniti proporce delitve družbenega proizvoda v korist delovnih organizacij. ■ Nujno je hitreje razvijati in izpopolnjevati merila delitve ustvarjenega dohodka tako, da se pri delitvi sredstev za osebne dohodke upo- števa delovni prispevek vsakega posameznika na osnovi objektivnih meril vrednotenja dela in v • odvisnosti od ustvarjenega dohodka združenega dela. Pri delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade pa se morajo .delovni kolektivi odločati ha osnovi izdelanih dolgoročnih programov razvoja, ki opredeljujejo racionalen odnos v delitev dohodka na akumulacijo in potrošnjo. Tisti, ki imajo višje osebne dohodke, so dolžni prispevati tudi višji delež za pokrivanje ¡splošnih in Skupnih družbenih potreb. Integracijski procesi v gospodarstvu in družbi tvorijo samostojno poglavje v tezah. 'Ekonomska integracija mora odstranjevati ovire, ki zožujejo tok reprodukcije in s tem učinkovitost gospodarjenja na domačem in tujem trgu. Zato je potrebno storiti vse, da se ustvarijo med podjetji dogovori o sodelovanju glede delitve dela, specializacije, skupne raziskave Zadovoljiv uspeh v juliju v Novem mestu Dokaj skromni proizvodni rezultati v prvem polletju so bili signal, da je potrebno bolj energično reševali posamezna odprta vprašanja in likvidirati pomanjkljivosti, ki zavirajo boljšo, realizacjo. Tako službe kakor samoupravni .organi so se tega lotili brez odlašanja in .uspeh ni izostal. Plan je bil v juliju dosežen s 111,1%, kumulativno pa z '90,6%. 'Zaostanki iz prejšnjih mesecev so se tako znižali ud 548.473.— v juniju na 478.635.— din v juliju. Kljub tem rezultatom pa ud .časa za uspavanje, še . vedno je močan zaostanek ,pri telefonskih usmernikih, ¡M predstavljajo največje ‘vrednosti. Posamezna odprta tehnološka vprašanja se rešujejo mesece, tako v razvoju kakor v tovarni :in očividno bo treba prav temu problemu posvetiti največjo pozornost. Tej problematiki je posvetil daljšo razpravo tudi upravni odbor, ko je ocenjeval predvidevanja za avgust. Poleg tega, da ZZA kasni z dokumentacijo, .ki je pogostokrat tudi še nepopolna, pa je ‘vrsta slabosti tudi v sami tovarni. Predvsem ni dovolj ¡čutiti vsklajevanja dela med pripravo dela in tekočim razvojem tovarne. Takoj bo zato potrebno -načeti vprašanje reorganizacije teh služb z namenom, -da 'bi zagotovili učinkovitejše medsebojno, sodelovanje in boljše poslovne rezultate. Tudi .v avgustu se obetajo . zadovoljivi proizvodni rezultati in če bo šlo po sreči, borno " plansko .zadolžitev . ‘verjetno tako presegli in ...bi . tako -zaostanke znižali za po-. -lovico. To pa bo delno .tudi posledica nizkega mesečnega plana v avgustu. 'V prfhod- f ¿ZV S S ✓ MST * . itd., da se gospodarske orga-irizaeije ne bodo medsebojno borile z majhnimi kapacitetami in širokimi ter ¡pogosto enakimi asortimentskimi programi, kar zmanjšuje njihove ekonomske rezultate, in konkurenčno sposobnost ¡našega gospodarstva. Poglavje — Kadrovska politika in pomen znanstveno raziskovalnega dela — omenja,. da kljub razpravam dn resoluoijam, ni čutiti na tam področju bistvenih premikov in se poskuša položaj človeka, dela, znanja in ustvarjalnosti reševati mnogokrat le delno in kratkoročno ter ločeno od 'idejno-polttičnih izhodišč našega družbeno-ekonomskega ¡sistema' ZK odločno -vztraja, da se bo program družbenoekonomskega razvoja Slovenije gradil predvsem z upoštevanjem človeka, dela, znanja in ustvarjalnosti kot ¡izhodiščnega in glavnega dejavnika razvoja. V tem sklopu je izhodiščen in -ključen element delo in dejavnost njih mesecih so planske za^ dolžitve dokaj višje in bo brez dvoma potrebno vložiti večje napore za izvršitev naših ¡proizvodnih obveznosti. Zato m mogoče nobeno odlašanje! -V- Julijska proizvodnja (Nadaljevanje s 1. strani) po obratih so .bDi v mesecu ■juniju naslednji: obrat na Savski cesti 197,49% obrat v Stegnah 12950/1 obrat v Dobrepolju 99,78% Pri kumulativnih uspehih za obdobje januar-julij 1968 pa je stanje takole: obrat na Savski cesti 108,41% obrat v Stegnah '8458% obrat v Dobrep-dlju 99)90% Ker ugotavljamo, da je naročil za mesec avgust dovolj, da operativni načrt izpolni. mo in presežemo, moramo vsi — tako tisti, ki proizvod, njo pripravljamo in tisti,'ki v neposredni proizvodnji izpolnjujemo postavljeni načrt, napeti vse sile, da bo operativno predvidena .raven za gotovo-dosežena. Pri tem nam bo zedo .koristila' velika fleksibilnost, ki šmo jo v naS proizvodnji že mnogokrat pokazali. m DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: , Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333. človeka, ki je ustrezno izobraženi, strokovno usposobljen, v stalnem stiku z dosežki znanosti in ustvarjal® na svojem delovnem mestu-Kdor ima višjo izobrazbo, je višje strokovno usposoblj® in ima stalnejši ter pqpólnej- ¡ ši pregled nad dosežki znat' stvenega in raziskovalno?8 dela. Zato mora biti njegov delovni .prispevek v z<¥®f'.; nem delu sorazmerno -večji- j Zaradi tega imajo zn®®' vena, raziskovalna in • tuai v tern sklopu kulturna čejat-nost izjemno mesto v združenem delu, tako po vr-ean»-•sta in pomenu kot po j znostih ‘in -dolžnostih, dfflžht na skupnost pa poseben m xes, -da .razvija in usp®sa lja mlade ljudi tako, ¡d%|% lahko opravljali ta -naj pomembna in odgovorna -la za družbeni,- ekonom® politični, kulturni nn in*® mistični razvoj. . m V zadnjem: poglavju , munalni Sistem, odnesi' komuno in republiko Ier ob: določenih- pogojih in sicer:- • dvig proizvodnje radijskih: sprejemnikov; © dopolnilni program naj) bi zagotovil vsaj: 16 milijonov N din;, • pridobitev blagovnih kreditov v višini 6 milijonov N: dim za: uspešno prodajo;: @ vsklajenost proizvodnje a PS.O;, . ©. kooperacija z inozemskimi- partnerji^ ©! razvoji mor® zagotoviti proizvodnji takšne- sprejemnike, da bo. zagotovljen poprečni dobiček; : © v proizvodnjo za naslad* nje leto je lansirati te trste izdelke,, za katere, je poskusna: proižvo dnj ai izvedena vsaj; 6 ■mesecev/ predi plknirahimi te®-minomi us redno, proizvodnje» Tonama ima zados tne kapnete tete za prijizarodngii» cca 120.000: radijskih sprejemnikov letno. EKSPANZIJA V PRODAJI IN PROIZVODNJI RADIJSKIH! SPREJEMNIKOV Odbor za začasno upravo je vodil! razgovore s- PSD) o možnostih povečanja prodaje RA sprejemnikov. PSD sodi, da bi letno lahko plasirala cca 120.000 RA'-sprejem-nikov, če je moč zagotoviti! aso-rtiman in konkurenčne cene. Osnovni izračuni rentabilnosti- proizvodnje Kažejo;, db* jje pri proizvodnji cca 120.000* kosov RA možno zmanjšati: sedanjo- režijo. To bi- bis-tv.ei no vplivalo na znižanje proizvodnih. stroškov in tudi. na povečanje rentabilnosti. ob istočasnem' možnem- povečanju rabatov. S takšno ekspanzijo v proizvodnji RA in ob uvedbi dopolnilnega programa, bi bila tovarni zajamčena potrebna, akumulacija tudi v rtarialjnemboju s- konkurenco ■ za obstoj na tržišču-. To pa- ni samo- stvar odbora-za začasno upravo;, ampak je to predvsem vprašanje poslovne politike ZP v, perspektivi 196945.75. Takšno) ekspanzij® bai bite» možno: doseči s povečanjem sedanje proizvodnje; proizvodnje; RA sprejemnikov — v.endair z novimi' tipam! v letu 1969’ — in pa z dopolnilnim asortimanom na osnovi kooperacije. Se vedno pereči problemi... |BSB0alBSnB!SHnBSHHSBS!EiaHniSH0BSaBBHIBa0äUi30EBSSHBEB00fflnffltSHn0Ha0HaBH0aBHEBHHB (Nadaljevanje s 4. strani), ti zagotovi del dohodka za svoje obveznosti, najame in ffiSlSije obveznosti iz .kreditov iž leta 1967 in tekoče blagovne kredite,. V sanacijskem programu tovarne je jasno rečeno, da ie eno glavnih vprašanj pokrivanje izgube. Začasna uprava je izdelala sanacijski načrt in ga predložila republiškim.- skupnim rezervam s prošnjo, da se tovarni, odobri sanacijski kredit v- višini na*-stale izgube. Po/ zadnjih informacijah se bo to vpraša-.nje reševalo-.v» septembru. Uprava smatra,, da vse dotlej- dokler ne bo: rešeno to. vprašanj e, ni moč’ začeta- sanacije. Bo sestave, poročila, tj. do 1. 8. 1968, zadeva še ni. rešena. Tovarna je zato stalno blokirana. Blokada ži- ro računa tovarne in pomanj» Kanje- obratnih sredstev so povzročili tovarni zelo veliko materialno oz. finančno, škodo. Zastoji v proizvodnji so vsakodnevni pojav, nič: boljše ni tudi s tožbami, kar vse skupaj; ustvarja negativen rezultat. OCENA SITUACIJE DO 31. 12. 1968 Zavlačevanje z odobritvijo potrebnih obratnih .sredktev, sklenitvijo kupo-prodajrre pogodbe med tovarno in PSO ter neurejene proizvodnje jjs povzročilo v prvem, polletju ogromne zastoje. Posledice; nizka proizvodnja in, izguba. Do 30. 6. je. znašala izguba po plačani realizaciji 235 milijonov S din, po fakturirani realizaciji pa je. izguba Se večja. Ta izguba je nastala iz redne proizvodnje in prodaje starih zalog z višjim rabatom. Glede na te rezultate, prii čemer se upošteva še vedno nerešeno- vprašanje kritja, izgube: in. neurejeno proizvodnjo- je pričakovati do konca- leta; da- se- bo- sedanje izguba še zvišala. Zaradi nenormaiiie- i/roiz— vodn-je ih- prodaje zafeg podi izrednimi: pogajaj. se Jmančna-problematika iz dneva v dan vse bolj zaostruje. S. prodajo zalog; se je predvidevalo-, da se bo,- finančna problematika rešila do- kritja izgube (do konca leta);, računajoč; da se bosta, proizvodnja in. prodaja odvijali po. predvidenem planu.. Iz. tega. razloga; dh še ni izvršeno, celotno plačilo, ni računati na normalizacije Transistorski sprejemnik z gramofonom »Robert« deracijo — se ponovno poudarja, da je občina temeljna družbeno-politična skupnost, iker si moramo prizadevam- za racionalno samoupravno delitev dela med republiko in občinami. Občina naj ohranja vse tiste pristojnosti, ki jih lahko- racionalno.- rešuje sama'ajdi v povezovanju z drugimi občinami. Vse. drugo, kar presega ta okvir,,, naj se rešuje- na ravni republike kot samoupravne nacionalne skupnosti.. Področja dejavnosti, ne moremo deBiti na občinska in, republiška. Taka delitev je' nesprejemljiva. Vsako področje- dejavnosti- je tud» stvar- občine; le da se vanj vključuje na rationalen, in učinkovit način, upoštevaje interese, širše nacionalne skupnosti. Spremembe v odnosih federacrfa-repubiika je- treba ocenjevati predvsem z vidika hitrejšega razvijanja samoupravnih odnosov na vseh ravneh. Dosežena stopnja v razvoju- pro- nacionaindh odnosov in jugoslovanskega federalizma odločno zahteva nekatere nujne spremembe, ki naj v polnejši meri omogočajo, da se uveljavi temeljna ustavno načelo, da. »delovni ljudje in narodi Jugoslavije uveljavljajo svoje suverene pravice v federaciji«- samo takrat,, »kadar je to v skupnem interesu določeno z ustavo, v vseh drugih odnosih pa v socialističnih. republikah;« Naloga članov. ZK je;, da v predkongresni razpravi: poskušajo. ustvarjalno; sodelovati pri razčiščevanju vsebinskih, idejnih in političnih izhodišč- v programu dolgo ročnega razvoja- Slovenije;, da bi tako skupno- prišli do: spoznanj; ki. j ih- bomo lahko izoblikovali v kongresnih dokumentih, zlasti pa v. kongresni: resoluciji.. Pripombe in predloge Bo; zbirala komisija za družbeno-ekonoms-ke odnose in, ekonomsko politiko prii CK. ZK Slovenije; Ekspanzija: bazira na dejstvu da, se bo. letna prodaja RA sprejemnikov v SFRJ gibala med 3Off:OO0: do 350.000 kosi letno- ter da je treba tržišče doma osvojiti vsaj s 35% do 40%. .' V primeru; dh ni ZP' zainteresirano- za- povečanje.- proizvodnje- RA),, bo: treba čim,prej oz., brez. odlašanja, pripraviti; nov proizvodni program s katerim bi- tovarna lahko startalai sredi leta 1959 tako,; dai postopoma opusti proizvodnjo, RA in preide na novo proizvodnjo^ Preorieh-tacija, bo zahtevala- dodatna sredstva za- nove- investicije, ker je. tovarna opremljena le za proizvodnjo,.RA. Takšno.: stališče, kot ga je Zgoraj' nakazal odbor, za za*, časno- uprav.o, ima. tudi. kolegij. tovarne ter, družben orno*-Elične organizacije ten celosten. kolektiv.,tovarne. Sežana; ZAKLJUČKI Iz podanega gradiva, kakor tudi iz osnovnih podatkov s a» nacrjisfega* programa, izhaja:;, ®' Da- bf tovarna lhhko' prešla na likvidno poslovanje, je nujno, pokritje, izgube iz lena 1967; Zavlačevanje pokritja-izgube že ogroža realizacija plana za* leto 1968; kakor t» di: v- perspektivi. ® Tovarna si bo- oskrbela: dodatna obratna s-redstva — za pokritju kreditiranja kupcev- odi sedanjih 3.0' duh n® 90; dni. — pogoji pa. je pokritje izgube 15631. ®, Začasna uprava, sodi, dh bi ekspanzija v prodaji in proizvodnji RA sprejemni» kov zagotovila- tovarni vsaj; minimalno- ' akumulacijo- — proizvodnje- brez- izgube — dopolnilni- asortiman izdelkov pa tovamf omogočil do» da-fno- akumulacijb; ki bi zadostovala za> pokrivanje obveznosti, iz- sedanjih: in novih kreditov za dopolnilna obratna- sredstva. © Odbor zai začasno up,ras ve» ne more: z lastnimi naper» rt rešiti nastale situacije ter potrebuje pomoč' — predvsem» w pogtedu, finančnih sredstev’ za: nemoteno, odvijanje proizvodnje pa planu — Združes nega, podjetja, da se sedanja križa prebrodi v čim kraji šem času. lit n proizvodnje; zato se smatra stanje kot izredno, kritično!: PERSPEKTIVA 19691—1970 Sanacijski program kaže, da je možno tovarno, sanirati B m m- :- B B B BI B B B Uvajalnih sil; razvoju med- F. G. S »Denis« — transistorski superheterodniskl »radijski sprejemnik« Raziskovalno razvojna dejavnost Industrija, ki teži za čim modernejšo tehniko, ne more izhajati z zastarelo organizacijo, hoče streti toge okove zastarelih mišljenj, podpira mlade inženirje z novimi idejami, z novim duhom. Hoče čim sodobnejše konstruktivne rešitve proizvodov, zato potrebuje novih idej, hoče si s patenti zaščititi svoj položaj in na tem zasnovati svoj nastop na trgih, ki so najbolj donosni. V takšnem razvoju postane tudi komerciala takšnih sodobnih podjetij aktivna, napadalna, noče priznati utesnitev, ki jih sicer postavlja dajalec tuje licence, ki nam dopušča samo nerazvite in nestabilne trge s slabo valuto, ki jih je sam že dokončno zapustil. Zato zahteva od inženirjev največjih naporov, daje jim na voljo vsa sredstva, ki so potrebna za Opremo raziskovanja in razvoja za dosego cilja. Rekrutira najboljše možgane, najbolj nadarjene sile — vseeno od kod prihajajo. Organizira si mrežo nabiranja intelektualnih moči iri pobira vso smetano znanih talentov po bližnjih in daljnih deželah. V deželah, kjer proizvajalne sile zastajajo in životarijo s tujimi licencami nimajo kaj početi z novimi mladimi inženirji, pa naj bodo še tako talentirani, nimajo jim dati sredstev za izvedbo (R/R) nalog in projektov, jih ne stimulirajo in plačujejo, da bi jih obdržali, ne preprečujejo njihovega odhoda v tujino. Ne.skrbe za podmladek, ker bi mislili na prihodnost; njihovi starajoči se tehniki skrbe za vsakodnevne probleme, a več ne. Nihče se ne zanima za inženirski kader, čeprav so v njem moči močnejše od atomske energije!, prenehajo isOdijbteti ¿al njihove stanovanjske, življenjske in osebne probleme, ne vidijo sicer iz sebične želje, da lahko iztisnejo iz njihovega zadovoljnega in na strokovne probleme skoncentriranega počutja zadnjo kapljo idej in ves tok znanja. Sleherno sredstvo za pripravo tega podmladka se čedalje teže daje, ker ni videti pomena. V takih razmerah je seveda šolstvo prenatrpano, prične se krčiti, ker vendar nima smisla, da z družbenim denarjem vzgajajo inženirje za tujino. Takšnih primerov najdemo dovolj že na evropskem področju. Na prvi pogled bi nekdo lahko vrgel krivdo za naš neuspeh raziskovalno razvojnega dela na inženirsko inteligenco. če hočemo to vprašanje razčleniti, vidimo, da sploh ni pri tem problem osebnih kvalitet,. talenta in intuicije, kreativnosti in zmožnosti odločanja, kar je osnova uspeha inženirja — tvorca. Predvsem' je pomemben problem izrabe inženerja, postavitve na pravo mesto ob pravem časuj, njlagovega vodenja, njegovega vključevanja v skupinsko delo, kjer smo md kljub zatrjevanju še povsem nedorasli, Pri nezahtevnih, že desetletja zrutiranih napravah inžemiirjia ne potrebujemo. Na nobenih novih problemov, pri katerih bi se lahko kreativno izkazal. Potem ni čudno, da se pojavijo mišljenja, da jih ne potrebujemo. Dejansko jih ne potrebujemo — pri naših preprostih metodah načrtovanja, zajemanja stroškov, knjigovodstva, pri ekstenzivnih načinih vodenja. O programiranju, o raziskavah operacij ni sledu, zato tudi ni nič čudnega, če so naši računski centri neizkoriščeni. Kar zadeva kvaliteto našega inženirja, pa se začu-da z njim v tujini povsod hvalijo, celo vodilna mesta mu zaupajo, čeprav niso Angleži, niso Švicarji . . . Tudi univerze in raziskovalni instituti ne bodo dajali odkritij, plodnih sadov in naprednih navodil, če ni v nenehnem tehničnem napredku tista industrija iz katere črpajo probleme in za katere ustvarjajo kadre. JU iiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiH. !!! E Prodaja na potrošniško po- 1 sojilo in po znižanih cenah n V naših industrijskih prodajalnah smo uvedli s E 1. VIII. 1968 prodajo na potrošniško posojilo za vse S kupce, ki želijo kupiti izdelke tovarn Združenega pod- i E jetja Iskra in njegovih kooperantov. SB Novo uvedena prodaja na potrošniško posojilo je j Ej seveda vezana na posebne pogoje, ki so predpisani od i ss Kreditne banke Ljubljana in v organizacijskem pred- i § pišu PSO št. 073 od 9. 7. 1968. jE Z novimi predpisi banke je prodaja na potrošniško j sss posojilo razširjena na: S — na vse delavce zaposlene v rednem delovnem raz- = merju za nedoločen čas v organizacijah ZP ali v vseh drugih organizacijah jjjjj — na upokojence Ej — samostojne obrtnike 5 — na delavce svobodnih poklicev Ej — na kmetovalce. E = Navedeni koristniki potrošniškega posojila dobe v E jE področni Industrijski prodajalni Iskre tiolkovine za dvig posojila, v katerih so tudi najvažnejša navodila. Člani delovnega kolektiva Združenega podjetja Iskra = j pa tiskovine lahko dobijo pri poverjenikih v tovarni. j — Z najnovejšimi bančnimi predpisi je določen najvišji j §j možni znesek posojila, M je enak eni tretjini skupnega j = čistega osebnega dohodka, ki ga dobijo koristniki v i Ej času, za katerega se jim odobrava posojilo. jjjjj V predpisu PSO 073 pa je določeno, da so roki in S višina za vračilo odobrenega in uporabljenega posojila j E naslednji: Ej 6 MESECEV, če posojilo ne presega 1.5 s mesečnih čistih prejemkov prosilca. S Najmanjši možni znesek posojila pa je omejen j S na. 120,00 N din; ■jE 12 MESECEV, če posojilo ne presega 3,0 mesečnih j S čistih prejemkov prosilca. El Najmanjši možni znesek posojila je 250,00 N din; n 18 MESECEV, če posojilo ne presega 4,5 mesečnih Ej čistih prejemkov prosilca. sj Najmanjši možni znesek posojilo je 500,00 N din; n 24 MESECEV, če posojilo ne presega 6 mesečnih čistih i E prejemkov prosilca. Ej Najmanjši možni znesek posojila pa je 1,000.00 N j§ dinarjev. jE Cene za prej navedeno prodajo so maloprodajne. 53 OB TEJ PRILOŽNOSTI PA OPOZARJAMO, DA ZA | Ej ČLANE DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA E = PODJETJA ISKRA ŠE VEDNO VELJA PRODAJA E BS S POSEBNIM POPUSTOM, VENDAR PA LE S E TAKOJŠNIM PLAČILOM V GOTOVINI. E V prihodnjih številkah tednika »Iskra« bomo po- | stopno v posebni rubriki objavljali fotografije, opise E in cene vseh izdelkov, ki jih je moč kupiti na posojilo 5E pod navedenimi pogoji. E 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiuiiiiuiiuiiiiuiuiiiiimuiiiiiijuuuiiiiiuiiiiiii i 1 ISKRA Organizacija; t TOVARNA ORODJA Ljubljana — Stegne . Kadrovska komisija oglaša prosta delovna mesta za: s 1: VODJO ročne orodjarne 2. TAJNICO direktorja tovarne 3. FINANČNEGA KNJIGOVODJO 4. OBRAČUN PROIZVODNJE 5. PLANERJA 6. PET ORODJARJEV 7. BRUSILCA 8. DVA STRUGARJA 9. DVA REZKALCA 10. snažilko Za zgoraj navedena delovna mesta se zahtevajo tile; pogoji: pod zap. št. 1. VK orodjar z delovodsko šolo in 5 let prakse, od tega najmanj 3 leta na vodstvenem delovnem mestu; pod zap. št. 2. srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso ali administrativna šola z najmanj 5-letno prakso. Obvladanje strojepisja in stenografije, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika (prednost ima kandidatka z obvladanjem nemškega jezika); pod zap. št. 3; ekonomska srednja šola z najmanj 5-lčt-' no prakso v finančnem knjigovodstvu; pod zap. št. 4. ekonomska srednja šola s 3-letno prakso v obratovnem knjigovodstvu; pod zap.-št. 5. srednja tehnična šola strojne smeri — lahko začetnik; " pod zap. št. 6. izučen orodjar ali orodni ključavničar z najmanj- 6-letno prakso v orodjarski stroki; pod zap, št. 7. KV delavec kovinske stroke z najmanj 3-letno. prakso na profilnem brusilnem, navoj-nem brusilnem ali koordinatnem brusilnem stroju; pod zap. št. 8. KV strugar z najmanj 5-letno prakso na strugarskih delih; pod zap. št. 9. KV rezkalec z najmanj 5-letno prakso na orodnih strojih; pod zap. št. 10. dokončana osemletka, prednost imajo mlajše kandidatke. Splošni pogoji za vsa objavljena prosta delovna mesta so uspešno opravljen psihotehnični test in splošna zdravniška sposobnost. Za vojaške obveznike je pogoj odslužen vojaški rok. Oglas velja do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na zgornji naslov do vključno 24. 8. 1968. O. sklepu kadrovske komisije bomo kandidate pismeno obvestili. Albert Jeliišič V 45. lotu starosti je nenadoma odšel od nas sodelavec, tovariš in prijatelj Albert Jelušič. Sest let je (bil med nami v našem kolektivu Kot mizar se je odlikoval po svoji vestnosti predvsem pri kontroli kvalitete kaset. Njegova nenadna in tragična smrt je globoko presunila ves kolektiv — najtežje pa je bila prizadeta njegova družina. Ohranili ga bomo v svetlem spominu. Sodelavci kolektiva »Sprejemniki« Sežana ZAHVALA Ob težki izgubi moje zlate mame ANE BRIŠNIK se zahvaljujem sodelavcem v DE »Termoplastiika« za. denarno pomoč in- izraze sožalja. Iskrena' hvala tudi tov. Ivanki Lah za izredno uvidevnost in storjeno uslugo.' Justi Prostor-' ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža URBANA KOSMAČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata »Kimoakustika« tovarne »Elektramehanika« Kranj za izraze sožalja, poklonjeni venec in denarno pomoč in vsem sodelavcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žana Malka ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko telekp munikacije elektroniko & avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni uredniki Pavel Gantar — odgovorni uredniV Igor Slavec — ta tedensko — Rokopisov n*