OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje Nov prodajni center podjetja Sam d.o.o. v Nazarjah STRAN 11 Posta na Rečici ob Savinji v novih prostorih f ■1 f éfl ' Bror , t S W MBSal j J • 1 i ■ p/Ji 1 ■ m Wj3| A ■ Bv ■ Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Čebula Zelje OZIMNICA ■vozniški izpit V živilskih poslovalnicah je na voljo čebula, zelje, in jedilni krompir vse po dnevno akcijskih cenah! Jedilni krompir V tehničnih poslovalnicah zbiramo naročila za krmni krompir Krmni krompir, 10 - 30 kg od 0.10 do 0.14 EUR/ks Podrobnejše informacije 11 dobite v naši najbljižji | \ poslovalnici. Avtošola RELAX Moziije TEČAJ CPP 15.9. ob 17.00 Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133 pr;M m rn-UGODEN REUUt-ov KREDIT DO 24 MESECEV! JjpRELAX'AVTO www.avtosola-relax.si »mer PVC okna in vrata ALU-LES ALU MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27 ) www.sinrser.si SIMER d.o.o.,Celje,info@simer.si PE Ljubljana, simer.lj@simer.si PE Koper, simer.kp@simer.si boljša okna in vrata na svetu! € DALJE .tP dt^V:iKSNA reV Cestna mera SAMO DO 1.7 o. 2008' ■ banka celje KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 -TPC Šoštanj 898 -*9 88 ali 031 359 069 • KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 TRAKTORSKI AGREGAT ENERGY 12,5 TC 1.290 € INFORMACIJE: 03/898 49 88, 041 666 476 AKCIJA! POMETAČ KM 70/20 C 210 € ELEKTRIČNI KAMIN Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA KNJIŽNICA SEUE : Tretja stran ] Začela se je šola, a ne samo šola Začelo se je novo šolsko leto in veliko šolarjev ima skoraj vsako popoldne zasedeno z raznimi obšolskimi dejavnostmi. Nekateri imajo celo tako zatrpane dneve, da komaj najdejo kaj časa za učenje in domače naloge. Do tega prihaja predvsem zaradi prevelikih ambicij staršev, strokovnjaki papoudarjajo, da je treba najti primerno razmerje med željami in interesi učenca in razpoložljivim časom. Kot smo lahko pred nedavnim prebrali v reviji Ona, je ukvarjanje z interesnimi dejavnostmi, ki otroka zanimajo in v njih uživa, koristno in spodbudno, saj s tem razvija svoje interese, spretnosti in sposobnosti, se sprosti od umskega napora šole, razvija pozitivno samopodobo, se uči organizacije časa in pridobiva nove izkušnje. Toda pretiravanje pri obšolskih dejavnostih ima lahko povsem nasprotne učinke. Pravila, koliko popoldanskih aktivnosti je primernih za določeno starost šolarja, ni, saj se enako stari otroci po svojih intelektualnih sposobnostih, čustveni in socialni zrelosti lahko razlikujejo tudi do pet let. Dobro je, da ima otrok kakšen delovni dan v tednu prost, brez vseh dejavnosti, vsak dan pa naj bi imel otrok po 19. uri čas za sprostitev, igro in pripravo na počitek. Pomembno je zagotoviti tudi vsakodnevno vsaj polurno gibanje na svežem zraku in komuniciranje z ljudmi. Slednje je še posebej pomembno v času, ko otroci pretežno komunicirajo predvsem s tehničnimi napravami oziroma televizijskimi in računalniškimi programi. Bistveno pri izbiri interesnih dejavnosti in ukvarjanju z njimi je, da otrok ni preobremenjen. Običajno dve ali največ tri obšolske dejavnosti povsem zadostujejo. Ključno je, da starši skozi razgovore prepoznajo otrokove želje, interese in cilje. Slednje naj oblikuje sam, starši naj pri tem le pomagajo. Če bo otrok aktiven pri določanju ciljev, bo tudi motiviran, da jih uresniči. Cilji otroka naj bi bili, tako kot pri odraslih, realni in primerni njegovim sposobnostim, kar pomeni ne prenizki in ne previsoki, vsekakor pa to ne smejo biti cilji staršev. Otrok se mora vprašati, kakšen uspeh si želi, nato paodgovoriti na vprašanje, koliko in kaj je pripravljen storiti, da bi ga dosegel. Najbolje je, da starši skupaj z otrokom že ob koncu šolskega leta pregledajo dosežene cilje, jih skupaj analizirajo in se dogovorijo, katerih krožkov in obšolskih dejavnosti se bo udeleževal v novem šolskem letu. To je preverjena metoda zmagovalcev, kdo pa si sploh želi biti poraženec? IZ VSEBINE: Tema tedna: Z jesenjo pridejo tudi šolske skrbi.4 Volitve 2008: Invalidom in upokojencem olajšano glasovanje. Gostišče Pevc Ljubno: Ljubensko »mladinsko prenočišče« uvrščeno v najvišjo kategorijo. KGZ Celje - 01 Mozirje: Lovci in kmetje o problematiki škode po divjadi.....................10 Knjižnica Mozirje: Retrospektiva skozi 13 let Ex tempora Mozirski gaj..............12 LD Dreta Nazarje: Merjasec v Pustem Polju ne bo več delal škode................14 Merjasec v Pustem Polju ne bo več delal škode....................14 PD Gornji Grad: Vzpon gornjegrajskih planincev na Mont Blanc...............17 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 37,12. september 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4.3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4.3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. V OBIČAJNEM TIRO Z jesenjo pridejo tudi šolske skrbi SOLSKI VSAKDANJIK SPE Pričelo se je novo šolsko leto in tudi zgornjesavinjski otroci so spet posedli po šolskih klopeh. Marsikje so jih pričakale prepleskane učilnice, obnovljene garderobe ali sanitarije. Na klopeh pa seveda učbeniki, ki jih - to je letošnja novost - v celoti financira ministrstvo za šolstvo. Tokrat smo se o vsem naštetem pogovarjali z ravnateljicama osnovnih in podružničnih šol ter vrtcev Gornji Grad in Luče, Lilijano Bele in Valerijo Robnik. Zanimala nas je tudi varnost v prometu za šolarje. Vstop v novo šolsko leto je za večino šolarjev dokaj stresen. Le redki priznajo, da so se počitnic že naveličali in si želeli nazaj v šolske klopi. Pa še to ne zaradi šole, pač pa večinoma zaradi družbe, zato, da zopet srečajo šolske prijatelje. Marsikateri učenec in dijak pa do šole in šolskih obveznosti čuti pravi odpor, predvsem tisti, manj uspešni. Temu se ne gre čuditi, saj so učni načrti prenatrpani, šolarji pa posledično preobremenjeni. Otroci v višjih razredih devetletke v šoli preživijo skoraj toliko ur, kot njihovi starši na delovnem mestu. K temu seveda sodijo številni učbeniki in delovni zvezki, pa tudi za šibka ramena vse pretežke šolske torbe. Prav tako novo šolsko leto povzroča skrbi staršem. Visoki stroški »brezplačnega« osnovnega šolanja so že eden od problemov. Varnost otrok na poti v šolo in v sami šoli je za starše ključnega pomena, če pa njihov otrok do šole začuti odpor, je še toliko slabše. Začetek pouka je pomemben tudi za učitelje, ravnatelje in ostalo šolsko osebje. Po šolah hitijo še z zadnjimi deli, da bo lahko vzgojno izobraževalni proces med letom potekal nemoteno. Večina učiteljev in ravnateljev je zainteresirana za to, da je okolje v šolah učencem in učiteljem čim bolj prijazno. Marsikaj bi v ta namen radi postorili, a zatakne se pri denarju. Zato pač naredijo tisto, kar je najbolj potrebno in za karzadostujejo razpoložljiva finančna sredstva. »Gasijo« najnujnejše, kot je dejala ravnateljica gornjegrajske osnovne šole in vrtca Lilijana Bele. Še posebej se veselijo, pa tudi bojijo začetka pouka tisti otroci, ki vstopajo v prvi razred devetletke. »Izredno pomembno je, da se z otrokom o njegovih pričakovanjih in strahovih temeljito pogovorimo. Pojasniti mu moramo, da mu bomo ves čas stali ob strani in da ga bomo imeli radi kljub morebitnim neuspehom. Če gre otrok v šolo s tem sporočilom, bo bolj samozavesten in bo lažje obvladoval napore,« pravi v članku o premagovanju stresa na začetku leta psihologinja in šolska svetovalka Majda Jus Ašič. Pri vsem tem ni zanemarljiva pravilna prehrana. V zgornjesavinjskih šolah in vrtcih nudijo otrokom ustrezne subvencionirane obroke. Cene so na vsem območju enotne in jih v skladu s Pravilnikom o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah določi aktiv ravnateljev šol Zgornje Savinjske doline. OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD Gornjegrajska ravnateljica Lilijana Bele je povedala, da imajo glede varne poti v šolo na šoli narejen prometno varnostni načrt, kije sestavljen v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v prometu. Načrt predstavijo učencem in ga obravnavajo pri razrednih urah. Tu otrokom razložijo, kako se morajo varno obnašati tudi v samih vozilih. Sicer pa voznike na prisotnost šolarjev na cesti opozarja ustrezna prometna signalizacija. Zakon zahteva za otroke do sedmega leta starosti obvezno spremstvo v šolo in iz nje. Običajno so spremljevalci odrasle osebe, lahko pa je to tudi otrok starejši od deset let, vendar mora biti šola o tem pisno obveščena. Že tradicionalne rumene rutice so letos zamenjale nove, sodobnejšega videza. Učbeniški sklad za izposojo učbenikov imajo na šoli že dolgo. Letošnja novost je, da vse stroške nakupa učbenikov pokrije ministrstvo za šolstvo. Tako imajo zlasti učenci tretje triade na voljo po dva učbenika; enega doma in enega v šoli, tako imenovani učbenik za na klop. Na tak način so šolske torbe bistveno razbremenjene. Seveda pa še vedno ostajajo delovni zvezki, ki jih morajo plačati starši. Učbenike je potrebno naročiti že Lilijana Bele: »Glede varne poti v šolo imamo na šoli narejen prometno varnostni načrt.« (foto: Marija Lebar) konec maja za naslednje šolsko leto. Skrbnica učbeniškega sklada preuči katalog razpoložljivih učbenikov in po posvetu z učitelji naroči potrebno. Moti jih, da je velikokrat treba zamenjati še vedno dobre učbenike z novimi le zaradi malenkostnih popravkov. Hkrati z naročilom učbenikov na šoli naročijo pri založbi tudi delovne zvezke. To je za starše dobrodošlo, saj so tako otroci preskrbljeni z ustreznimi zvezki. Učenci z učbeniki ravnajo skrbno, tako da so ti dobro ohranjeni, pravijo v gornjegrajski osnovni šoli. Kar se tiče prenove prostorov, so marsikaj postorili že lani. Letos so prenovili pode v garderobnih prostorih, pri podružnici v Bočni pa so zgradili novo škarpo. Izdelan imajo idejni projektza obširno adaptacijo, prijavili pa so se tudi že na razpis ministrstva za sredstva. OSNOVNA ŠOLA LUČE Skupaj s solčavsko podružnično šolo je v Lučah 190 šolarjev. Razen teh imajo v vrtcu v Solčavi 16, v lučkem vrtcu pa letos kar 50 varovancev v treh oddelkih. V Lučah so letos namreč odprli dodaten odd- elek vrtca, kar je za seboj potegnilo tudi prenovo nekaterih šolskih prostorov, ki sojih sedaj namenili za vrtec. Treba je bilo namestiti nižje umivalnike in ostale sanitarije ter pohištvo, da so primerni za malčke. V starem delu vrtca so obnovili odtoke in napeljali nov vodovod. Dokupili so tri otroške posteljice za najmlajše, pa tudi povijalno mizo. V juliju so ob vrtcu predali namenu novo, lepo opremljeno otroško igrišče. V šolski stavbi so prepleskali nekatere učilnice. V telovadnici so namestili na stenah in stebrih lepo pobarvane penaste obloge in tako poskrbeli za večjo varnost otrok med igro. Večjo investicijo pa je predstavljala rekonstrukcija kurilnice in namestitev ventilov na radiatorje, kjer so naleteli na veliko razumevanje lučke občine. Tudi sicer je sodelovanje z obema županoma vzorno. Tudi pri njih dobro skrbijo za varno pot otrok v šolo, čeprav imajo zelo velik šolski okoliš in se otroci v šolo vozijo iz zelo oddaljenih zaselkov. Manjša težava je ozka dovozna cesta do šole, kamor kombiji lahko pripeljejo, ne pa tudi avtobusi. Ti se ustavijo na avtobus- Valerija Robnik: »Ponosni smo, da je naša šola izbrana med 48 šolami v Sloveniji, kjer se bo postopoma pričel uvajati pouk drugega tujega jezika.« (foto: EMS) ni postaji in od tam do šole vodi varna pot za pešce. V Lučah obstaja učbeniški sklad vsaj že trideset let in imajo z njim dobre izkušnje. Veseli jih, da učbenike sedaj v celoti financira ministrstvo za šolslvo. Učenci z učbeniki ravnajo skrbno in le redko se pripeti kakšna nenamerna nezgoda. Razen tega, pravijo, so učbeniki narejeni iz kakovostnega papirja in dobre vezave. Tudi v Lučah in seveda v Solčavi lahko starši delovne zvezke naročijo kar v šoli in jih plačajo s položnicami. To ugodnost izkoristi večina staršev. »Ponosni smo, daje naša šola izbrana med 48 šolami vSIoveniji, kjer se bo postopoma pričel uvajati pouk drugega tujega jezika,« pravi ravnateljica Valerija Robnik. »Ktemu smo pristopili predvsem zato, ker smo imeli dolgo časa kot tuji jezik nemščino, ki je bila pri nas zaradi bližine Avstrije in nemško govorečih turistov bolj uporabna. Ob uvedbi devetletke smo prešli na angleški jezik, nemščina je ostala kot izbirni predmet, ki pa so ga obiskovali sko- raj vsi učenci. Za uvajanje drugega tujega jezika kot redni predmet je bilo potrebno pridobiti soglasje sveta zavoda. Še bolj pa nas je v pravil-nosttake odločitve prepričalo mnenje otrok iz sedmega razreda, ki smo jih najprej povprašali za mnenje. Sploh moram naše učence pohvaliti. Dosegamo zavidljive uspehe, če naštejem le nekatere; pevski zbor, športniki, člani čebelarskega krožka. Se pa tudi lepo vedejo. Kojih obiščem v šoli v naravi v kakem drugem kraju, vedno slišim o njih samo pohvalne besede. Seveda pa so taki tudi na domači šoli.« Marija Lebar DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA P. p. 2726, 1001 Ljubljana Tel.: + 386 1 / 544 35 13, 544 35 14 Faks: + 386 1 /524 19 93 E-pošta: drustvo-sos@drustvo-sos.si Spletna stran: http://www.dmstvo-sos.si Društvo SOS telefon vabi k sodelovanju nove prostovoljke! Prostovoljno delo se opravlja kot svetovanje na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasilja, v Celju in v Ljubljani. Osnovno usposabljanje za svetovalno delo na SOS telefonu bo potekalo od 30. septembra do 25. oktobra 2008 v Celju. Za podrobnejše informacije pokličite v pisarno Društva SOS telefon, na tel. št. 01 544 35 13 ali 01 544 35 14, vsak delavnik od 9.00 do 15.00. Prijazno vabljene! VRTEC MOZIRJE Obnovljene sanitarije za najmlajše mozirskega župana Ivana Suho-veršnika s prošnjo, da naj občina nastalo stanje sanira. Občinska uprava je delo zaupala Francu Mavriču in Alojzu Fužirju, ki sta še z nekaterimi podizvajalci poskrbela za dokončanje del v predvidenem roku. Tega seje najbolj razveselila ravno ravnateljica Rebernikova, saj so lahko malčki, ki so na prvi septembrski dan napolnili igralnice, zakorakali v sodobno urejene prostore. Projekt adaptacije sanitarij je bil finančno ovrednoten na okoli 15.000 evrov. Otroke, ki dopoldneve ali po potrebi tudi popoldneve preživljajo v varnem varstvu vzgojiteljic, bo v hladnih mesecih grela toplota iz novih grelnih teles. V času poletnih počitnic so bili v mozirskem vrtcu namreč zamenjani tudi vsi radiatorji, saj so stari že zdavnaj odslužili svojemu namenu. Ta projekt je občinski proračun obremenil z okoli 43.000 evri. Benjamin Kanjir V drugi polovici letošnjega avgusta je v prostorih mozirskega vrtca, v oddelkih za malčke, potekala adaptacija njihovih sanitarij. Slednje so dopolnile že domala tri desetletja starosti. Zdravstveni inšpektor je zaradi neustreznosti in mnogih pomanjk- ljivosti v začetku letošnjega leta izdal odločbo, na kateri je bilo vse to zapisano. Ravnateljica Ana Nuša Rebernik seje zato obrnila na Ravnateljica Ana Nuša Rebernik se je skupaj z vrtčevskimi otroci veselila novih urejenih prostorov (foto: Benjamin Kanjir) LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA Darja Planinšek stavi na realne obljube Darja Planinšek je svojo politično pot začela pred dvema letoma, ko je postala članica Občinskega sveta občine Mozirje in jo nadaljuje kot kandidatka stranke LDS v 5. volilni enoti za državnozborske volitve. Zaposlena je kot vodja finančno-računovodskega sektorja in pomočnica direktorja v JP Komunala d.o.o. Mozirje. Z družino že dolga leta živi v Mozirju. Seznanjenost z razmerami v Zgornji Savinjski dolini, skrb za to, kako se bo le-ta v prihodnje razvijala in znanje ter izkušnje, ki si jih je do sedaj pridobila, so glavni razlogi, da seje izpostavila kot kandidatka za državni zbor. Po besedah Planinškove so zdravo okolje, izboljšanje prometne infrastrukture in spodbujanje širitve man- jših družinskih podjetij v Zgornji Savinjski dolini cilji, ki bi jim v primeru izvolitve posvečala največ pozornosti. Njena prednosfjevtem,daje s problematiko, ki zadevajo doseganje naštetih ciljev dobro seznanjena skozi svoje dosedanje delo in da ima izkušnje, kiji omogočajo, da se z omenjenimi izzivi lahko uspešno sooči. Kandidatka meni, da so njeni cilji realni in da prinašajo pozitivne posledice za celotno dolino. Planinškova v zvezi z varnim življenjem v zdravem okolju ugotavlja, da bo pri večjih investicijah nujno potrebno pridobiti sredstva iz EU in odpraviti zakonska neskladja. Poudarila je tudi, da hitre podnebne spremembe zahtevajo nenehno pozornost in prilagajanje. V iz- Za Darjo Planinšek je ena izmed prioritet spodbujanje širitve manjših družinskih podjetij (foto: Petra Knapič) boljšanju cestnih povezav vidi ne samo znižanje režijskih in transportnih stroškov ter manjših časovnih izgub za podjetja v dolini, ampak tudi dobro podlago za hitrejši razvoj zimskega in letnega turizma. Planinškova meni, da bi z davčnimi olajšavami in zmanjšanjem stroškov dela omogočili širjenje manjših družinskih podjetij, ki seveda pomenijo nova delovna mesta. Darji Planinšek je zaupanje v njeno kandidaturo izrazil vodja lokalne pisarne LDS za spodnjo Štajersko Gregor Vovk Petrovski. V Darji vidi človeka, ki bi zaradi sposobnosti in prizadevnosti v primeru izvolitve za kraj naredila veliko koristnega. Petra Knapič SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN STRANKA MLADIH SLOVENIJE Presečnik predstavil predvolilni program V Juvanju pri Prodniku je kandidat na prihajajočih volitvah Jakob Presečnik članom strankSLS in SMS ter simpatizerjem, ki so se udeležili srečanja, predstavil smernice svojega delovanja ob morebitni vnovični izvolitvi v državni zbor. Uvodoma je Andrej Presečnik osvetlil dogajanje pred volitvami. Predstavil je interese Slovenske ljudske stranke in Stranke mladih Slovenije, ki so privedli do skupnega nastopa na državnozborskih volitvah. V parih besedah je opisal politično pot njihovega kandidata Jakoba Presečnika, kije še vedno aktualen zastopnik njihove stranke in Zgornje Savinjske doline oziroma volilnega okraja v slovenskem parlamentu. Jakob Presečnikje nato predstavil smernice svojega dosedanjega in Vidnejši člani SLS (od leve:) Jakob Presečnik, Milan Lipnik, Andrej Presečnik in dr. Franc Zagožen v sproščenem pogovoru (foto: Benjamin Kanjir) prihodnjega delovanja ob morebitni vnovični izvolitvi. Bolj ali manjje vanjo prepričan, saj vedno znova dobiva potrditve, ki pričajo v prid temu dejstvu. Poleg organov stranke so njegovo kandidaturo podprli vsi občinski od- bori, Regionalni odbor Slovenske ženske zveze pri SLS in člani Nove generacije. Presečnikje na predstavitvi izpostavil bistvene smeri, za razvoj katerih si bo prizadeval v novem mandatu. Poudarek je na trajnostnem razvoju podeželja in pridelavi zdrave hrane, ustvarjanju boljših pogojev za mlade in njihove družine, za skladen razvoj, skrb za upokojenski sistem in racionalizacijo delovanja države. Odločitvi o tem, zakaj so podprli Presečnikovo kandidaturo, sta nato predstavila Mateja Brleč Suhodoln-ik iz ženske zveze in Klemen Čretnik kot predstavnik Nove generacije. Odločno podporo mu je izrazil tudi bivši predsednik stranke dr. Franc Zagožen. Benjamin Kanjir VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 2008 Liste kandidatov prejela vsa gospodinjstva Do volitev v državni zbor 21. septembra nas loči le še nekaj dni. Da bi se lažje odločili za svojega kandidata, je Državna volilna komisija v začetku tedna na vsa gospodinjstva poslala potrjene liste kandidatov po volilnih enotah in okrajih. V peti volilni enoti, šestem okraju, kamor spadajo občine Zgornje Savinjske doline, se bo za naš glas potegovalo petnajst strank. Medtem ko so vse parlamentarne stranke in tudi nekatere neparlamentarne predstavile svoje kandidate že pred časom in smo o njih že pisali, so sedaj znani tudi kandidati preostalih nepa- rlamentarnih strankarskih list. Stranko Slovenskega naroda bo na območju šestega okraja pete volilne enote zastopala Kristina Jazbec iz Griž, Krščansko demokratsko stranko Simona Prednik Plantev iz Domžal, Listo za čisto pitno vodo Mirjana Peternel iz Ljubljane in Ze- leno koalicijo, ki jo sestavljata Zelena stranka ter Zeleni progres, Rok Ušen iz Braslovč. Uradna objava list kandidatov za vse volilne enote in po vseh volilnih okrajih je objavljena tudi na spletni strani www.dvk. aov.si. Marija Šukalo NOVA SLOVENIJA Predstavitev kandidatov za volitve iz 5. volilne enote Kandidat za poslanca iz Mozirja Jurij Repenšek se je predstavil kot človek, ki ima izkušnje z delom z ljudmi in občutek za družinske vrednote ter domoljubje V Žalcu so se 4. septembra na novinarski konferenci predstavili kandidati Nove Slovenije iz pete volilne enote: Ksenija Krašovec, Marija Gračnar, Gvido Hribar, Aleks Reberšek, Jurij Repenšek in Drago Koren. Kandidati so na kratko povzeli skupni volilni program in posebnosti ter naloge iz svojih volilnih območij, kjer nameravajo delovati. Poslanec, član stranke in kandidat za poslanca v osmi volilni enoti, Drago Korenje ocenil svoje dosedanje izkušnje in delo državnega zbora ter vlade v tem mandatu kot zelo uspešno. V podkrepitev je navedel visoko gospodarsko rast, zmanjšanje brezposelnosti in znižanje javne porabe. Kotnajvečje dosežke je izpostavil uvedbo evra, vstop »v Šengen« in predsedovanje EU. Javnosti je s tem želel pou- dariti, da je bila sedanja koalicija, v kateri aktivno sodeluje tudi stranka NSi s svojimi poslanci, prav tako uspešna. Ostali kandidatke in kandidati so ob svojih predstavitvah poudarili, da mora biti Slovenija podjetna, varna in dežela vrednot v vseh po- gledih. Le tako se bo lahko razvoj nadaljeval v pravi smeri. Še posebej so izpostavili skrb za mlade, študente, upokojence in vse druge na obrobju življenja, kot so brezposelne osebe ter invalidi. Jurij Repenšek, kandidat za poslanca iz Mozirja, seje predstavil kot človek, ki ima izkušnje z delom z ljudmi, občutek za družinske vrednote in domoljubje, veliko mero pripadnosti malemu človeku in ravno pravšnjo mero dobre volje za prijazne stike in sodelovanje s sokrajani in sodržavljani. Še posebej tudi zato, ker se zaveda, da je v nenehnem hitenju potrebno včasih ustaviti konje in razmišljati o bistvu življenja ter sobivanja. Podobna predstavitev kandidatov stranke NSi je bila tudi ta torek v Velenju. Jože Miklavc ČLANI SDS MED VOLIVCE S KOLESI Rekreacija za zdravo telo V teh dneh seje s kolesom med volivce podal Iztok Podkrižnik, kandidat stranke SDS na letošnjih volitvah. Podjetnik z Ljubnega ob Savinji je po dolini kolesaril s predstavniki občinskih odborov z namenom, da prevozijo Zgornjo Savinjsko dolino od Nove Štifte do Mozirja in nazaj do Logarske ter da bi tako prišli v stik z volivci tudi tam, kjer se z avtomobilom in avtobusom ne da. Udeleženci akcije so pot osvojili v štirih etapah. Na njih so razdelili propagandni material in predstavili Iztok Podkrižnik (levo) je po dolini kolesaril s predstavniki občinskih odborov SDS (foto: Benjamin Kanjir) svoj volilni program. V prvi etapi so se podali od Radmirja do Rečice ob Savinji, v drugi od Solčave do Ljubnega, tretjajihje vodila iz Nove Štifte preko Gornjega Grada do Kokarij. V zadnji so kolesarili s Pobrežij po desnem bregu Savinje, mimo Mozirskega gaja do Mozirja. Po besedah Iztoka Podkrižnika so z akcijo želeli osvestiti Zgornjesavinjčane in jim pokazati, kako lahko z rekreacijo tudi sami veliko doprinesejo k zdravemu telesu in stem tudi zdravemu duhu. Marija Sukalo VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2008 Invalidom in upokojencem olajšano glasovanje Na letošnjih državnozborskih volitvah bodo invalidi in vsi ostali, ki težko hodijo po stopnicah, slabo vidijo ali težko izpolnijo glasovnico, prvič lahko glasovali s pomočjo posebne naprave, ki olajša samostojno in tajno glasovanje na volitvah. Elektronske naprave bodo postavljene na 20 izbranih voliščih po vsej državi in bodo omogočale glasovanje s po- močjo slušalk, preko na dotik občutljivega ekrana, s pomočjo krmilne palice ali numerične tipkovnice. Seznam invalidom dostopnih volišč, vsi potrebni obrazci in postopek prijave za tovrstno glasovanje so objavljeni na spletni strani www.voli1ve.si. Prijava poteka v treh enostavnih korakih. Najprej si je s seznama volišč potrebno izbrati en- ega od 20 volišč, kjer bo omogočeno glasovanje z elektronsko napravo. Nato je treba natisniti in izpolniti obrazec za glasovanje z napravo ter ga poslati po pošti, faxu ali elektronski pošti na svojo domačo okrajno volilno komisijo, ki jo najdete na seznamu okrajnih volilnih komisij. Kdorželi glasovati na tovrsten način, naj obrazec pošlje na naslov 5. VE - 6. Okrajna volilna komisija, Upravna enota Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje ali na fax: 03/839 34 02. Najbližji volišči opremljeni z elektronsko glasovalno napravo sta na Upravni enoti Celje in na sedežu Upravne enote Velenje. Rok za prijavo za glasovanje na invalidom dostopnem volišču je četrtek, 18. septembra. ID 0 GOSTIŠČE PEVC LJUBNO Ljubensko »mladinsko prenočišče« uvrščeno v najvišjo kategorijo V začetku septembra je bila v gostišču Pevc na Ljubnem ob Savinji priložnostna slovesnost ob predaji označevalne table in uvrstitvi tamkajšnjega »mladinskega prenočišča« (youth hostel) v najvišjo kategorijo. Slovesnosti sta se udeležila tudi županja Anka Rakun in predsednik Popotniškega združenja Slovenije Igor Jurišič. Igor Jurišič je tudi član upravnega odbora svetovne zveze youth host-lov (IYHF). Zveza predpisuje minimalne standarde, ki jih morajo imeti popotniške nastanitve in ki jih označujejo značilni modri trikotniki na označevalnih tablah. Popotniško združenje Slovenije je po natančni preučitvi youth hostla v gostilni Pevc uvrstilo v najvišjo kategorijo, kar pomeni pet modrih trikotnikov. Označevalno tablo sta na hišo pr- il nastanku youth hostla v gostilni Pevc je spregovorila upraviteljica tega mladinskega prenočišča Anja Pukart (desno) (foto: Marija Lebar) itrdila Jurišič in ljubenska županja. Rakunova je v priložnostnem nagovoru izrazila veselje nad uvrstitvijo hostla v najvišjo kategorijo, kar pri- OBČINA NAZARJE Predstavitev občinskega prostorskega načrta Aleš Janžovnik iz podjetja Archi.ka je svetnikom občine Nazarje predstavil osnutek občinskega prostorskega načrta. Osnutek, ki so ga z nekaj popravki soglasno sprejeli, bo poslan na ministrstvo za okolje in prostor. Le-to bo dalo nadaljnje smernice in določilo, v katerih točkah je potrebno osnutek še dopolniti. Dopolnjen bo pred javno razgrnitvijo, ki se predvideva v maju ali juniju naslednje leto, še enkrat obravnavan pred občinskim svetom. Nadalje je bil soglasno sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu Bič za individualno gradnjo v Šmartnem ob Dreti. Omenjeni odlok bo omogočil, da se na zemljiščih, na katerih je potrebno izvesti vodnogospodarsko in komunalno ureditev, le-ta izvede tudi brez privolitve lastnikov zadevnih zemljišč. Izvedba predvidenih del bo omogočila individualno gradnjo stanovanjskih objektov ter pripomogla k sanaciji območja, odvajanju zalednih voda in izboljšanju poplavne varnosti širšega območja. Na seji je bilo podano tudi poročilo o realizaciji proračuna občine Nazarje za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2008. V polletnem proračunu so bili prihodki realizirani v višini 24,2 odstotka in odhodki v višini 24,8 odstotka. Omenjena realizacija je predvsem posledica poteka projektov Bič, Industrijsko-obrtne cone Prihova in Za samostanom, ki še niso dovolj daleč, da bi bila zemljišča že pripravljena za prodajo. Soglasnemu sprejetju poročila o izvrševanju proračuna za preteklo polletje je sledil predlog rebalansa. Glavni vzrok za prerazporeditev sredstevje nastal zaradi lanskoletne septembrske poplave. Predvideva se povečanje prihodkov zaradi prejetih sredstev iz državnega proračuna in na odhodkovni strani razporeditev le-teh po sanacijskem programu. Predlog rebalansa so svetniki soglasno sprejeli. Petra Knapič naša v kraj novo kakovostno vsebino. Ker je hostel pretežno namenjen mladim, bo pripomogel k medgeneracijskemu druženju v občini, saj so gostje na turističnih kmetijah običajno starejše osebe. Jurišič je pojasnil, da razpolaga mednarodna zveza z največjo verigo namestitvenih zmogljivosti na svetu, saj imajo okoli 4.500 youth hostlov. V Sloveniji sega zgodovina v daljnje leto 1892, ko je bilo ustanovljeno Ferialno društvo Sava, katerega naslednik je Popotniško združenje Slovenije. Sedaj imajo 35 hostlov, ki pokrivajo skoraj celotno območje Slovenije, samo sedem pa je takih s petimi trikotniki. »Namen je omogočiti popotovanja po zmernih cenah in ob ustrezni kakovosti tudi tistim mladim ali mladim po srcu z manj možnostmi. Youth hostel ni le prenočišče, je tudi druženje z enako mislečimi in izmenjava koristnih informacij. Pripomore k poznavanju drugih kultur in k strpnosti. Youth hostel na Ljubnem sicer ni edini v Zgornji Savinjski dolini, ustreza pa najvišjim standardom tako po tehnični plati kot tudi po vsebini. Gostje imajo v vsaki od šestih sob na razpolago TV, brezžični internet pa tudi skupni prostor, namenjen druženju. Gostitelji se potrudijo in se vsakemu gostu posvetijo s posebno pozornostjo,« je povedal Jurišič. Na slovesnost so prišli predstavniki Mladinskega centra iz Šmartnega ob Paki. Tudi njim je bila ob tej priložnosti podeljena označevalna tabla za šmarški youth hostel. Na koncu pa je o nastanku hostla pri Pevcu spregovorila tudi Anja Pukart. Hostije njena ideja in z njim tudi upravlja. Marija Lebar KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE - MLADINA Hrvatin, Asja: Od RTM do WTF, Duša, Zdravko: Kje so doma dobri možje, Štefan, Anja: Lonček na pike, Lewis, C.S.: Zgodbe iz Narnije 7: Zadnja bitka. Rdeča kokoška (irska ljudska pravljica), Suhodolčan, Primož: Maks pa Sanja. LEPOSLOVJE-ODRASLI Cohem, Leonard: Najljubša igra. Asseti, Nassim: Arija, Hrabal, Bohumil: Oglas za hišo, v kateri nočem več živeti, Malenšek, Mimi: Plamenica, roman o Primožu Trubarju, Desai, Kiran: Dediščina izgube, Valčeva, Kristijana: Ohranila sem ponos, King, Stephen: Mobi, Cussler, Clive: Menjava polov, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc. STROKOVNA LITERATURA Pleterski, Andrej: Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku, Stroncar, Matjaž: InDesign in osnove namiznega založništva. Pleterski, Janko: Pravica in moč za samoodločbo, Carter, Philip J.: Inteligenčni testi, Stopar, Ivan: Najlepši slovenski gradovi. CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Letošnja novost bodo študijski krožki Novo šolsko leto seje začelo tudi v Centru za samostojno učenje (CSU) Nazarje, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje (LUV). V minulem šolskem letu je CSU Nazarje obiskalo 208 uporabnikov, ki so skupno opravili 4.805 ur samostojnega dela in učenja na računalnikih. Med uporabniki so prevladovale ženske, bilo jih je 139, moških pa je bilo 69. Poleg samostojnega učenja so obiskovalci pregledovali prosta delovna mesta, kar omogoča info točka zavoda za zaposlovanje, učenci osnovnih šol pa so uporabljali program Kam in kako za lažjo odločitev o svojem nadaljnjem izobraževanju. V CSU so v minulem šolskem letu uspešno zaključili dva osnovna 30-urna tečaja računalništva, ki ju je obiskovalo 17 občanov, in dva nadaljevalna 24-urna tečaja Moderatorka v CSU Vesna Velam: »Skozi vse leto bomo ponujali najrazličnejše izobraževalne oblike.« (foto: Marija Šukalo) Kot je povedala moderatorka v CSU Vesna Velam, so v šolskem letu 2007/2008 med uporabniki njihovih storitev prevladovali brezposelni občani, karje razumljivo ob dejstvu, da se v Jakijevi hiši nahaja tudi info točka Zavoda RS za zaposlovanje. Za vse brezposelne, ki se šolajo, je bila organizirana brezplačna učna pomoč. Vedno več obiskovalcev CSU predstavljajo zaposleni, upokojenci in srednješolci, največ udeležencev pa je sodilo v starostno skupino od 27 do 39 let. Od pestre ponudbe gradiv, ki so na razpolago v CSU, udeleženci največ uporabljajo pripomočke in programe za učenje dela na računalniku, programe za učenje angleščine in nemščine na različnih stopnjah ter program za učenje slepega tipkanja. Veliko jih s pomočjo mentorice napiše seminarsko ali diplomsko nalogo ter prošnje za delovna mesta. računalništva, ki se juje udeležilo 13 občanov. Vsi omenjeni tečaji so bili sofinancirani s strani Občine Nazarje. Ob koncu šolskega leta so v Fašu-novi hiši na Ljubnem ob Savinji izvedli še delavnico Priprava domačega sladoleda, katere seje udeležilo šest tečajnic, ki so se naučile pripravljati štiri vrste sladoleda s pomočjo domačih gospodinjskih aparatov, ki jih je podarilo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. »V šolskem letu 2008/2009 bomo nadaljevali z izobraževalnimi aktivnostmi vZgornji Savinjski dolini, predvsem v občini Nazarje, in skozi vse leto ponujali najrazličnejše izobraževalne oblike. Letos bodo novost študijski krožki. Vsem občanom priporočamo, da sproti spremljajo tudi izobraževalno ponudbo na spletni strani www.lu-velenje.si, kjer bodo objavljene različne izobraževalne novosti. Že v času občinskega praznika v občini Nazarje ponujamo delavnice za popestritev izobraževanja, ki so za obiskovalce brezplačne, za vse obiskovalce CSU pa bo koristna tudi informacijama imamo v novem šol- skem letu nov delovni čas, in sicer vsak ponedeljek in četrtek od 11. do 19. ure, vtorek, sredo in petek pa od 8. do 16. ure,« je še povedala moderatorka Vesna Velam. Franci Kotnik Na kratko Prislanovi še en mandat Na dnevnem redu 16. redne seje Občinskega sveta občine Nazarje so svetniki imenovali člana vSvetza-voda Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje. Soglasno so sprejeli sklep, da se funkcija dodeli Darinki Prislan, kije občino Nazarje v omenjenem organu zastopala že v prejšnjem mandatu. Petra Knapič Center za varstvo odraslih V Topolšici sta velenjski Premogovnik in njegova družba PV invest ta petek položila temeljni kamen za izgradnjo Centra za varslvo odraslih. Zbrane goste so ob tej priložnosti nagovorili ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in župan občine Šoštanj Darko Menih. V kulturnem delu programa seje predstavil Harmonikarski orkester Barbara iz Premogovnika Velenje. Na novo pridobitev v Šoštanju in Šaleški dolini težko čakajo, saj je povpraševanje po tovrstnih nastanitvah veliko. Najbližji center je v Velenju, a je čakalna doba precej dolga. Tudi vrana povzroča Na seji odbora mozirske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, ki soji prisostvovali tudi lovci, so poleg škode po divjih prašičih obravnavali tudi škodo, ki jo kmetovalcem povzroča siva vrana. Ta ptica je nekaj zadnjih let zaščitena z lovno dobo in seje nesorazmerno razmnožila. Jata vran lahko zdesetka in populi škodo kmetovalcev pravkar posejano koruzo, loti se tudi koruze v storžih. Predvsem pa je škodljiva njena navada, da dela luknje v silirne bale na polju. Prelepljanje lukenj ni uspešno in vsebina se zato pokvari. Daje populacija prevelika, so se strinjali tako kmetje kot lovci. Zato bodo na pristojne organe poslali pobudo za sprostitev odstrela oziroma spremembo lovne dobe. Knjižnica Janeza Goličnika Na Čebelarski zvezi Slovenije so lani sklenili, da bodo v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici ustanovili strokovno knjižnico. Zanjo so iskali ustrezno ime in povprašali med članstvom. Ker so takrat v Mozirju ravno potekale slovesnosti ob postavitvi doprsnega kipa rojaku Janezu Goličniku, je Čebelarska zveza SAŠA Mozirje predlagala, naj bi se knjižnica imenovala po tem znamenitem čebelarju in mozirskemu rojaku. Predlog je bil sprejet in sredi oktobra bo slovesno odprtje knjižnice Janeza Goličnika na Brdu pri Lukovici. Marija Lebar POŠTA REČICA OB SAVINJI V NOVIH PROSTORIH Izboljšali dostopnost uporabnikom Pošta Slovenije ima na Rečici ob Savinji od 8. septembra poslovne prostore na novi lokaciji, in sicer v nekdanjih prostorih Nove Ljubljanske banke. Z rezanjem traku so objekt predali v uporabo direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Celju Štefan Zidanšek, župan Vinko Jeraj in poslanec Jakob Presečnik. Ob slavnostnem dogodku je pozdravne besede obiskovalcem namenil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Poudaril je, daje odprtje novih prostorov pozitivna pridobitev za infrastrukturo v občini in za vse občane. O preureditvi objekta, ki gaje Pošta pridobila z najemno pogodbo od Ivana Potočnika, je spregovoril direktor Štefan Zidanšek. Za adaptacijo in opremo so namenili 40 tisoč evrov. S tem so na Rečici pridobili boljše pogoje za delo zaposlenih. V Pošti Slovenije si po Zidanškovih besedah nenehno prizadevajo izboljšati dostopnost in kakovost njihovih storitev uporabnikom. Zato vsaka taka pridobitev, kot je odprtje novih poslovnih prostorov, predstavlja korak bližje k zastavljenim ciljem. Po Zidanšku danes pošta sodi v tisto skupino podjetij, ki so temeljito spremenile svojo podobo. V kratkem času so uspeli posodobiti procese dela in informatizirati celotno poslovanje Pošte. Mednje vsekakor sodi tudi rečiška. Ta bo občanom in vsem ostalim uporabnikom na voljo po že utečenem urniku, in sicer od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 11. inod 14. do 16. ure ter ob sobotah od 8. do 11. ure. Svoj prispevek k dogodku so s kulturnim programom prispevali tudi rečiški osnovnošolci. O začetkih posredovanja pošiljk na Rečici, ki v Nove poslovne prostore rečiške pošte so predali namenu (od leve:) direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Celju Štefan Zidanšek, župan Vinko Jeraj in poslanec Jakob Presečnik (foto: Marija Šukalo) KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE - ODBOR IZPOSTAVE MOZIRJE Lov« in kmetje o problematiki škode Lovci in kmetje so bili soglasni, da so skupna srečanja in dogovori ustrezna oblika reševanja problemov (foto: Marija Lebar) V sredo, 3. septembra, so se sestali člani odbora KGZ mozirske izpostave. Na sejo so povabili tudi predstavnike lovskih družin, da bi se pogovorili o škodah, kijih na kmetijskih zemljiščih povzroča divjad. Škodo na poljščinah, predvsem na koruzi, povzročajo zlasti divji prašiči, saj plodonosno drevje v gozdovih ni dovolj obrodilo. »Letošnje škode v kmetijstvu zaradi divjadi so precejšnje, zato se kmetje želimo pogovoriti z lovci o tej pereči problematiki, da skupaj najdemo ustrezne rešitve,« je uvodoma povedal predsednik odbora Jožef Rakun. »Težava je še toliko večja, ker so kmetijski pridelki prizadeti tudi od raznih vremenskih ujm. Nismo nasprotni lovcem, smo pa kritični do zakona zaradi prevelikega števila divjadi. Potrebno je najti skupni jezik,« je še dodal. Marija Sodja Kladnik, vodja odseka za živalski svet iz nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je povedala, da je načrtovanje prave višine odstrela težavno, saj je gibanje staleža divjadi odvisno od naravnih pogojev in zato marsikdaj nepredvidljivo. Letošnji načrt odstrela je bil na reviziji, vendar je bil potem potrjen v prvotno načrtovani višini. Posamezne lovske družine (LD) imajo tako določeno število odvzemov živali iz lovišča. Če do konca lovne sezone tega ne dosežejo, zakon predvideva visoke kazni. Predstavniki lovskih družin so povedali, da povsem razumejo kmete in njihovo ogorčenje. Lovci se močno V Pošti Slovenije si po besedah Štefana Zidanška nenehno prizadevajo izboljšati dostopnost in kakovost njihovih storitev uporabnikom (foto: Marija Šukalo) tem kraju sodi v čas kraljevine SHS, pa je spregovorila Ana Nuša Rebernik. Marija Šukalo po divjadi trudijo in dežurajo v mesečnih nočeh, ko pridejo prašiči na njive. Večji pogoni v gozdovih niso mogoči, dokler vsaj delno ne odpade listje, ker je streljanje nevarno. O tem priča tragični dogodek, ki se je pred časom zgodil v LD Gornji Grad. Razen lova so na razpolago tudi nekateri preventivni ukrepi in odvračala. Tako lovci v sodelovanju z lastniki ogradijo koruzne njive z električnimi pastirji, oskrbujejo avtomatska krmišča in dodajajo vitamin B12 ter uporabljajo odvračalne spreje. Večina družin je plan odstrela že dosegla ali celo presegla. Škode, ki bodo dokončno znane po žetvi koruze, bodo povrnili v denarju ali v pridelku, če bo tako želel oškodovanec. Sejo so po koncu te točke nadaljevali člani odbora sami. Štefka Goltnik jih je seznanila z osnutkom pravilnika ogozdnih cestah in vlakah. Podala pa je tudi informacijo o prihajajočih razpisih v kmetijstvu. Marija Lebar 10 v___v NOV PRODAJALNI CENTER PODJETJA SAM D.0.0. V NAZARJAH Poleg občutka za posel gojijo tudi čut dobrodelnosti V Nazarjah so v soboto svojemu namenu predali tretji prodajni center Sam d.o.o. Domžale. Celotna investicija je stala nekaj več kot dva milijona in štiristo tisoč evrov. Postavitev objekta je bila zaupano podjetju Remont iz Celja. Prvi sodobni trgovski center so v podjetju Sam odprli pred štirimi leti v Domžalah, lani v Trbovljah in letos ob občinskem prazniku še v Nazarjah. Ob prijetnem kulturnem programu osnovnošolcev, Godbe Zgornje Savinjske doline in glasbenikov ansambla Golte so trak prerezali direktor namreč pomagali zaposlenim doseči cilj In upravičili odločitev podjetja Sam, da je postavil sodoben center prav v Nazarjah. Začetki poslovanja podjetja Sam segajo v prvo polovico leta 1991, ko so v Domžalah začeli v najetih prostorih z enim zaposlenim. Danes pa podjetje zaposluje 153 ljudi na lokacijah Jarše pri Domžalah, Latk-ova vas pri Preboldu, Stranje pri Kamniku, Nazarje in Trbovlje. Sam je soustanovitelj in solastnik podjetja Top dom, skupine, ki jo sestavlja 18 trgovcev. (Od leve:) predstavnik izvajalca gradbenih del Marjan Kukovič, direktor podjetja Sam d.o.o. Anton Sedeljšak in župan nazarske občine Ivan Purnat so predali namenu nov prodajni center (foto: Marija Šukalo) podjetja Anton Sedeljšak, župan nazarske občine Ivan Purnat in predstavnik izvajalca gradbenih del Marjan Kukovič. Ob tej priložnosti je prisotne pozdravil direktor Sedeljšak in poudaril, da želijo s trgovino v Nazarjah kupcem ponuditi široko izbiro blaga ter jim skrajšati poti pri iskanju različnega gradbenega materiala. Da bi zadovoljili pričakovanja vseh strank, se bo trudilo 24 zaposlenih. Delavci v centru imajo znanja, kijih dopolnjujejo z različnimi izobraževanji, in tako kar najbolje poskušajo svetovati vsakemu posamezniku pri pravilni odločitvi pri izbiri artiklov Moto podjetja Sam je ponuditi kupcu kvalitetno storitev in blago po primernih cenah. Vodja prodajalne Majda Podkrižnik verjame, da bodo kupci vedno našli to, kar potrebujejo, in se tudi vračali. S tem bodo Prodajna mreža seje razširila na skoraj 40 prodajnih mest, v naslednjih letih pa jo nameravajo še povečati. Pred dvema letoma so postali tudi člani največjega evropskega združenja trgovcev Euro-mat z gradbenim materialom, železnino in sanitarno opremo s sedežem v Luksemburgu. V podjetju Sam nimajo le posluha in občutka za posel, temveč pomagajo tudi različnim organizacijam in zavodom. Tokrat so svojo dobrodelno noto namenili nazorski osnovni šoli. Simbolični čekza dva tisoč evrov je ravnatelju Jožetu Kavtičniku izročil direktor podjetja Anton Sedeljšak. Ob besedah zahvale je ravnatelj poudaril, da v Samu niso podarili samo tega denarja, saj jim je omenjeno podjetje že večkrat priskočilo na pomoč ob različnih priložnostih. Ravnatelj Jožetu Kavtičnik (levo) se je zahvalil direktorju Sedeljšaku in poudaril, da so nazarski osnovni šoli v Samu ob različnih priložnostih že večkrat priskočili na pomoč (foto: Marija Šukalo) Župan občine Nazarje Ivan Purnat je ob besedah zahvale direktorju za prodajni center zatrdil, daje investicija velika pridobitev za kraj. Zgornje-savinjčanom je omogočil pestro izbiro različnih artiklov, nastala so nova delovna mesta, poskrbljeno pajetudi je za lepši izgled kraja. Ta bo že naslednje leto s krožiščem in izgradnjo stanovanjskega objekta začel dobivati novo podobo. Marija Šukalo TRSEK Blagoslovljen Horvatov križev pot V istrski vasi Trsek sta ob prazniku sv. Brigite župnik iz Marezig Lojze Furlan in dekan iz Koštabone pred mašo blagoslovila štirinajst postaj križevega pota. Gre za slike umetnika Gorana Horvata iz Nizke dimenzij 35 X 25 centimetrov v mešani tehniki na platnu iz leta 2003. V manjši, pred nedavnim obnovljeni cerkvi bo poslej nameščena tudi ploščica, da sta zakonca Jože in Marija Zagožen omenjeni opus slik Gorana Horvata donirala v trajno last cerkve, ki stoji v rojstnem kraju Marije Zagožen. KF Zakonca Zagožen sta cerkvi v Trseku podarila križev pot Gorana Horvata J KNJIŽNICA MOZIRJE Retrospektiva skozi 13 let Ex tempora Mozirski gaj Mozirski gaj je avgusta praznoval 30. obletnico svojega delovanja. Pomemben del mozirskega cvetočega parka je tudi prireditev Ex tempore Mozirski gaj, katere retrospektivno razstavo, ki zajema izbrana likovna dela nastala v obdobju od leta 1995 do 2007, sta Knjižnica Mozirje in Kulturno društvo Jurij na ogled postavila zadnji petek v avgustu. Razstava del iz depoja KD Jurij, katerega predsednik in duhovni vodja je Jurij Repenšek, prikazuje trinajst let ustvarjanja v Mozirskem gaju, številne umetniške poglede na Mozirje ter njegovo okolico, različne umetniške stile in označuje več kot desetletje ustvarjalnega druženja slovenskih ter zamejskih akademskih in ljubiteljskih umetnikov v Mozirju. O razstavi je zbranim na otvoritvi spregovoril Repenšek. Poudaril se sožitje Mozirskega gaja in prireditve, ki je v vseh letih druženja v Mozirje privabila Jurij Repenšek je poudaril sožitje Mozirskega gaja in prireditve, ki je v vseh letih druženja v Mozirje privabila preko dvesto slikarjev (foto: Roman Mežnar) jetjih, tokrat pa so v počastitev 30. obletnice gaja postavljene na ogled v galerijskih prostorih v Knjižnici Mozirje. Razstavo je odprl župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, kije prireditvi z veseljem priznal visoko mesto, ki ga le-ta zaseda v promocijskem delu mozirske občine. Obenem seje Juriju Repenšku zahvalil za veliko odgovornost, ki jo priprava takšne prireditve zahteva od njega in ostalih članov društva Jurij. V spremljajočem kulturnem programu so s slovensko pesmijo nastopili Mozirski koledniki. Tatiana Golob preko dvesto slikarjev, ti pa so tukaj ustvarili že okoli sedemsto likovnih del. Večina teh del potuje z umetniki domov, pod okriljem društva Jurij pa počasi nastaja zanimiva zbirka podarjenih del. Ta med drugim krasijo prostore Občine Mozirje, občasno potujejo po različnih organizacijah in pod- Zadnjo avgustovsko soboto sta Občina Šmartno ob Paki in tamkajšnje turistično društvo organizirala tradicionalni izlet z vlakom po Sloveniji. Tokrat so si udeleženci, med katerimi so bili tudi številni Zgornje-savinjčani, ogledali Kamnik, kjer jim je dobrodošlico in pozdravne besede izrekel župan Tone Smolnikar IZLET Z VLAKOM PO SLOVENIJI Dan v Kamniku IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARIU s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655,031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net Udeleženci izleta iz nazarske občine pred kaščo muzeja na prostem V Kamniku (foto: Marija Šukalo) »Kamnikje majhno mesto, nastalo ob bregovih reke Kamniške Bistrice, kjer se patina streh, cerkvenih zvonikov in ruševin staplja z zeleno barvo sosednjih hribov in ravnin s skalovjem Kamniških Alp. To je vsebina, ki mestu daje dušo in izpričuje bogato zgodovino, ki predstavlja pomemben delček v mozaiku naše dežele,« so v vabilu na ogled mesta zapisali organizatorji. In prav zgodovinski objekti, sakralni spomeniki in samostan so poželi veliko zanimanja udeležencev izleta. Ti so obiskali tudi svečarno Sterle in tovarno Svilanit, se ustavili pri spomeniku generala Rudolfa Maistra tersi ogledali Plečnikove umetnine na pročeljih hiš Glavnega trga. Nič manj zanimiv ni bil Trg svobode z vodnjakom in dvorec Zaprice, ki je urejen v muzej, ter Šutna, najlepša ulica v mestu. To krasijo izveski, ki opozarjajo na nekdaj zelo razvito obrt in trgovino v mestu Kamnik. Marija Šukalo Človek je resnično srečen le, če živi med srečnimi ljudmi Srečko Prislan - kandidat SD za poslanca v državnem zboru (foto: Marija Šukalo) Diplomirani upravni organizator in projektni manager Srečko Prislan je zaposlen na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) kot višji svetovalec. Rojen v Radmirju, dom za svojo štiričlansko družino pa si je ustvaril v Nizki. Prijatelji ga poznajo in spoštujejo kot prekaljenega borca za človekove pravice in delovnega človeka. Julija letos so mu sodelavci in uslužbenci MDDSZ izrazili posebno zaupanje in ga izvolili za predsednika sindikata delavcev tega ministrstva. - Zakaj kandidirate za poslanca kot kandidat SD - socialnih demokratov? Na osnovi sporazuma o sodelovanju smo štiri politične stranke (SEG, DS, KSS in SD) oblikovali listo kandidatov socialnih demokratov - SD za volitve 2008. Pojavni anketi in raziskavi o podpori kandidatom sem, kot krščanski socialist in podpredsednik stranke, v svojem volilnem okraju dobil večinsko podporo ljudi. Živim z ljudmi, katerih sporočilo se na kratko glasi - dovolj imamo gnilega kapitalizma, želimo si več socialne demokracije! Zahtevamo spoštovanje človekovih pravic za delavce, kmete, upokojence, mlade, invalide... in ne dovoljujemo več zmanjševanja ali omejevanja pravic v korist kapitala in oblasti! SREČKO PRISLAN - KANDIDAT SD - Kaj mislite s tem - več socialne demokracije? Več socialne demokracije pomeni, da delavci ne potrebujejo miloščine, temveč pošteno plačilo za svoje delo, upokojenci pa pokojnino, ki jim bo omogočala dostojno življenje in ne dodatke, s katerimi jih oblast straši, podkupuje in zapeljuje. Delo in ne finančni kapital mora postati glavna vrednota. Kmet in delavec sta temelj za zdravo družbo in učinkovito gospodarstvo, zato morata postati pozitivni vrednoti, saj sta edina ustvarjalca nove vrednosti, ki si jo oblast in kapitalisti neupravičeno in nepošteno prisvajajo. - Kakšne so vaše vrednote? Najpomembnejše moje in vrednote Krščanskih socialistov Slovenije (KSS) so mir, ljubezen in življenje. Vsi pošteni in delovni ljudje se moramo organizirati in postaviti v bran tem vrednotam, saj jih oblast in moralno pokvarjen kapitalizem s svojim nasiljem z dneva vdan bolj ogroža in uničuje. - Zakaj se vaša politična stranka imenuje krščanska? Oče krščanskega socializma v Sloveniji je dr. Janez Evangelist Krek, duhovnik iz Sodražice. Naše versko prepričanje in delovanje izhaja iz sporočila papeža, ki pravi: »Bog je Ljubezen!« Člani KSS sprejemamo to sporočilo za svoje, saj je za nas ljubezen temeljna duhovna vrednota, na kateri temeljijo vse druge pozitivne vrednote, ki so potrebne za zdravo in srečno življenje človeka. Naš duhovni temelj je vera v ljubezen, vendar za razliko od vernikov, ki verujejo v boga v nebesih, mi verujemo v ljubezen. Za svojo vero v ljubezen ne potrebujemo denarja, cerkve ali druge javne ustanove, ampak ljudi, živali, naravo..., kajti ljubimo naravo, sočloveka in življenje. - Kaj obljubljate ali ponujate volivcem za njihov glas? Ne obljubljam, saj obljubljajo le tisti, ki po navodilu oblastnikov in kapitalistov zavajajo ljudi in potem zlorabijo njihovo zaupanje za svoje koristi. Prav tako se ne ponujam, ampak s kandidaturo za poslanca dajem svoje znanje in izkušnje na razpolago ljudem, saj sem te tudi pridobil z delom v sodelovanju z ljudmi. Trenutno delam na MDDSZ na programih in projektih, ki se financirajo iz državnega ter proračuna EU, zato v celoti obvladujem postopke pridobivanja finančnih sredstev iz državne in EU blagajne. Zadnjih dvanajst let intenzivno delam na razis- kavah in razvoju za spremembe po meri človeka ter dobrih ljudi. To, ne delam po naročilu ali za denar, kajti svoja spoznanja in rezultate razvojnega dela želim uresničevati v sodelovanju z drugimi v korist vseh ljudi. Volitve 2008 v DZ RS so zame in za ljudi priložnost, da skupaj uresničimo nujne razvojne spremembe, ki bodo zagotavljale v vseh občinah Zgornje Savinjske doline skupnost zadovoljnih, duhovno in materialno bogatih ljudi. - Kdo vas podpira in financira vašo volilno kampanjo? Ljudje morajo vedeti, da tisti kandidati, ki jih postavlja in podpira oblast ali kapital, ne bodo delali za ljudi, ampak za oblast in kapital. Takšni kandidati so prodane duše! Pri nas so potrebne korenite spremembe, kot primer, tudi za volilno zakonodajo, saj lastniki medijev štiri leta neprestano promovirajo parlamentarne politične stranke in njihove člane. Navaden občan, pa brez politične podpore nima nikakršne možnosti, da pride v parlament. Ali je potem kaj čudnega, da imamo takšno oblast in politiko, ki dela le zase in za svoj žep na račun davkoplačevalcev? Sam nimam sponzorjev ali finančne podpore oblasti in kapitala, zato bom večina stroškov za osebno predstavitev volivcem poravnal sam. Za svojo predstavitev in izvolitev ne potrebujem podpore oblasti in kapitala, le sodelovanje in podporo poštenih ljudi. - Kakšno je vaše osebno sporočilo volivcem? Zame sta najpomembnejša ljubezen in sodelovanje z ljudmi, saj je človek lahko resnično srečen le, če živi med srečnimi ljudmi. Dobrota in poštenje se ne kupujeta z denarjem, ne prinašajo ga sluge, nasilneži ali drugi strahopetci in podložniki presvetle ter prosvetne oblasti, ampak preprosti, hrabri in odločni ljudje, ki sami prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. Da bo na volitvah 21. septembra 2008 zmagalo dobro in ne zlo, vabim na volitve vse poštene, odločne in ponosne ljudi, da ne prepustijo odločanje o svoji usodi in pravicah le nemoralnim in pokvarjenim, ampak se sami udeležijo volitev in jasno izrazijo svojo voljo zase in vse dobre ljudi. Dajte svoj glas na volitvah za svojo vest in dušo, za Zgornjo Savinjsko dolino in za Slovenijo - skupnost svobodnih, srečnih in po-nosnih ljudi! Program KSS in SD lahko najdete na internetnem naslovu: http:// krscanskisocialisti.eDnevnik.si. Marija Šukalo G Naročnik: SD-Socialni demokrati, Levstikova 15,1000 Ljubljana, LOVSKA DRUŽINA DRETA NAZARJE Merjasec v Pustem Polju ne bo več delal škode Pri dežurstvih, ki velikokrat trajajo tudi celo noč, je bil v letošnjem letu še posebej prizadeven in lovsko uspešen Matjaž Čas (v sredini). Navkljub lovski mladosti je letos uspel upleniti deset divjih prašičev od 37, kolikor so jih uspeli odstreliti nazarski lovci. V letošnjem letu seje zaradi izredno mile zime in bogatega obroda plodonostnih drevesnih vrst v preteklem letu izrazito povečala številčnost divjih prašičev, ki na kmetijskih zemljiščih povzročajo veliko škodo. Med pomembnejše ukrepe preprečevanja škode še vedno spada uspešen lov, zlasti na nočnih dežurstvih lovcev ob najbolj ogroženih kmetijskih površinah. Tako je bilo tudi v Pustem Polju, kjer se je po treh tednih nočnega dežuranja lovcu Matjažu Času nasmehnila lovska sreča in je uplenil merjasca, kije kmetom že pošteno načenjal živce. Lovska družina Dreta Nazarje upravlja s 4.869 hektarjev velikim loviščem, šteje pa 35 rednih članov. Ohranjanje takšnega lovišča v ustreznem stanju je zato za lovce naloga, ki se nikoli ne konča. Starešina nazorskih lovcev Milan Cajner ob tem navaja, da »upravljanje z divjadjo in upravljanje lovišča zahteva od lovcev vse več strokovnega znanja ter praktičnih izkušenj in veliko prostovoljnega dela v lovišču. To pove tudi podatek, da nazarski lovci opravijo v svojem lovišču letno preko dva tisoč ur ali več kot 60 ur dela na člana. Da bomo lahko tudi v prihodn- je uspešni lovci, smo v svojih vrstah veseli vsakega novega člana, še posebej dobrodošli v lovskih vrstah pa so mladi s hribovskih kmetij.« Kljub temu da Lovska družina Dreta Nazarje vzorno izvaja načrt številnih preventivnih ukrepov za preprečevanje škod od divjih prašičev na kmetijskih površinah, se vseh škod preprosto ne da preprečiti. Tako se je skozi poletje tudi v Pustem Polju dogajalo, da je merjasec redno delal škodo na koruznih poljih. Lovci so kar tri tedne izvajali redna nočna dežurstva, nato pa je v noči na 23. avgusta Matjažu Času končno uspelo prelisičiti in položiti na ščetino merjasca, še preden je ta vstopil na svoj uničevalni pohod v koruzo. Matjažev letošnji deseti uplenjeni merjasec je očiščen tehtal kar 140 kg. Tatiana Golob Izkušnje te naučijo, da se lahko zaneseš na tiste redke ljudi, ki te cenijo takšnega, kakršen si. Gail Goldvin^ Novogradnja v Preboldu V zelenem okolju Prebolda je družba Art posest d.o.o. za vas zgradila nova prijetna stanovanja, v bližini je trgovina, šola, banka, cestne povezave so odlične tako za okoliš kot tudi do Ljubljane in Maribora. Za dodatne informacije pokličite tel. 041 688 170 (Nada Vodišek) Na voljo je še nekaj 1,5 sobnih stanovanj, 2 sobna in eno 2,5 sobno Za delavske pravice Piše: Aleksander Videčnik Nadvse zanimivo je brskati po starih beležnicah, kjer so shranjeni moji zapisi z raznimi ljudmi, ki jih že zdavnaj ni več. Ko sem leta 1988 zbiral gradivo za knjigo o delavskem gibanju v Zgornji Savinjski dolini, sem se srečeval z zelo zanimivimi ljudmi, nekdanjimi delavci na žagah, splavarji in gozdnimi delavci. Verjetno ne bo odveč obuditi spomin na čase, ko so delavci iskali povezave v organizacijo sindikalnega gibanja. JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA Tedaj so bili prvi začetki povezovanja lesnih delavcev v Jugoslovansko strokovno zvezo, kije imela svoj sedež v Ljubljani. Šlo je za krščansko-socialističen sindikat. Najprej so delovali znotraj SLS, pozneje pa so pod vodstvom Gostinčarja ustanovili svojo stanovsko organizacijo JSZ. V njej so bili zelo dejavni vsi trije bratje Žumer, tudi inž. Alojz Žumer, kije bil pozneje ravnatelj škofijskega veleposestva Marijingrad, obrata, kije bil v Nazarjah. Kakšni so bili prvi začetki delavskega povezovanja, pa so opisovali tedanji delavci, ki so bili več ali manj vodilni v prizadevanjih za dosego delavskih pravic. PRIPOVED ALOJZA CIGALETA Alojz Cigale, živel je v Potoku 18, žagar in eden od organizatorjev podružnice JSZ za Zadrečko dolino. Kot mnogi člani JSZ, seje tudi on vključil v NOB. Nazadnje je delal pri Ivanu Glojeku v Spodnjih Krašah. Spominjal seje, da so začeli bolj organizirano delovati znotraj sindikata JSZ okoli leta 1935: »Z Ljubnega seje organizacija razširila na Šmartno ob Dreti, kjerje kmalu nastala dokaj močna skupina lesnih delavcev. Bilo jih je kakih 60 sindikalno organiziranih, zelo prizadeven je bii tajnik Ivan Purnat iz Vologa, ki je bil sicer odličen tesač, zato so imeli najprej največ odziva med tesači. Pozneje so se združevali še gozdni delavci, žagarji in tudi splavarji. Z Ljubnega je prihajal kot neke vrste povezovalec Franc Nareks, pred vojno žagar in tesno povezan s centralo JSZ v Ljubljani. Poudariti velja, da je bila tako močna povezava prav v Šmartnem, ker je bilo tod največ lesnih delavcev. V Zadretju sva bila delavska zaupnika JSZ jaz in Anton Levar.« SINDIKALNI BOJ »Spominjam se,« je dejal Cigale, »hudih bojev za delavske plače v letu 1938. Na zahtevo naše organizacije smo se zbrali pri sreskem načelniku v Gornjem Gradu in to skupaj s predstavniki gospodarjev. Navzoči so bili tudi predstavniki Delavske zbornice iz Ljubljane in iz centrale JSZ. Slednji so tudi dosegli pri sreskem načelniku obravnavo za zvišanje mezd lesnim delavcem. Kolikor se spominjam,« je povedal Cigale, »sta bila iz centrale JSZ iz Ljubljane Grošelj in Brton-celj, če sem si imena prav zapomnil. Prvo srečanje z gospodarji je vodil namestnik sreske-ga načelnika, ki pa ni bil kos nalogi. Prišlo je do medsebojnega obtoževanja in splošnega nasilja s strani gospodarjev. Delavci sploh niso prišli do besede! Gospodarji so potem demonstrativno zapustili pogajanja. Seveda sem,« tako Cigale, »opozoril sreskega uradnika, da tako ne moremo reševati spora. Če govorijo le gospodarji, mi do besede ne pridemo. Stekel je za odhajajočimi gospodarji in jih pripeljal nazaj. Potem smo se dogovorili za ponovno srečanje.« SRESKI NAČELNIK BOLJ ODLOČEN »V drugo je vodil pogajanja sreski načelnik Mlinar, kije bil delavcem bolj naklonjen, bolje, bilje naklonjen njihovim pravičnim zahtevam. Na tej razpravi je vladal red, saj je vsakdo moral prositi za besedo sreskega načelnika. Naša zahteva je bila, da se nam plača 100 din za flos žaganega lesa,« je povedal Cigale, »končno so gospodarji popustili, tudi na prigovarjanje sreskega načelnika. Kolektivna pogodba je bila tako veljavna, toda nekateri delodajalci je niso hoteli spoštovati, vendar so se morali podrediti zakonsko pridobljenim sklepom.« NEGODOVANJE GOSPODARJEV Posebno zanimiv spomin Cigaleta: »Ob pogajanjih je vzrojil Levar, ker so gospodarji nesramno očitali žagarjem, da pijejo na njihov račun, najbolj glasen proti je bil gospodar Poznič-Kveder iz Šokata. Burko posebne vrste si je privoščil tudi trgovec z lesom Jože Flere iz Kokarij, kije bil znan govornik in eden največjih nasprotnikov razgovorov z delavci in sprejetja kolektivne pogodbe. Ta je najbolj tolkel po nas tedaj, ko je načrtoval postavitev nove parne žage.« In končno še tole - Cigale je potožil, da je bilo tedaj malo pokončnih lesnih delavcev, ker so se bali izgubiti še tisti trd kruh, ki so jim ga namenili gospodarji. Vendar kljub vsemu, nekaj pa so odločni možje iz vrst delavcev le dosegli. Tako se je zagotovo izkazala tudi njihova sindikalna organizacija JSZ. MEZDNO GIBANJE SE JE ZAOSTRILO Okoli leta 1936 seje pojavila velika draginja. Osnovna živila so se zelo podražila. Evropa seje pripravljala na vojno, zato so nekatere večje države kopičile življenjske potrebščine. Zato so cene hitro rasle. V takih okoliščinah so bile mezde lesnih delavcev zelo skromne in življenje delavcev vse bolj slabo. Delavska pravica (časopis JSZ) je vštevilki 14/1940 zapisala: »Dne 14. marca 1940 je bilo na Okrajnem glavarstvu v Gornjem Gradu uspešno zaključeno mezdno gibanje žagarjev Gornje Savinjske doline. Mezdno gibanje je trajalo dva meseca inje bilo zelo ostro. Cene lesu so se hitro dvigovale, ne pa tudi plače. Delodajalci so po hudih pogajanjih pristali, tudi glede na konjukturo na trgu, da so se mezde dvignile. Žagin splav so plačali pri lastni hrani 100 din, pri hrani gospodarja pa 75 din. Žagarju, ki dela na popravilu žage več kot eno uro, se plača vsaka nadaljnja ura po 3 din. Zaradi mezdnega gibanja ne bodo gospodarji izvajali napram delavcem nobenih konsekvenc.« Vrsta določil sporazuma je zaščitila pravice delavcev in ob koncu članka piše Delavska pravica: »Uspeh, ki je bil dosežen, bo žagarje trdno povezal v organizacijo. Resje že na sestanku na Ljubnem pristopilo v sindikat kar 38 novih lesnih delavcev...« Delavci, zaposleni pri žagarskem gospodarju Klemenšku v Solčavi leta 1939. Sliko hrani Osrednja knjižnica Mozirje, Domoznanska zbirka A. Videčnika. Vsestranski pozitivni učinki aerobnih vaj BOJANA ŠUMEČNIK vaditeljica fitnesa Aerobna vadba je vadba, ki se odvija ob povečani prisotnosti in povečani porabi kisika v telesu. Namen te vadbe je izboljšanje funkcionalnih sposobnosti srčno-žiinega in dihalnega sistema, motoričnih sposobnosti ter osebnih lastnosti, ki pozitivno vplivajo na samozavest in s tem tudi na samopodobo. Že po 20 minutah neprekinjene aerobne vadbe izzovemo adaptacijske učinke v zvezi s srčno-žilnim, dihalni, živčnim, mišičnim in energijskim sistemom. SRCE Na srce in ožilje učinkovito delujejo tista gibanja, ki povečajo srčni utrip najmanj za 50 odstotkov od tistega v mirovanju in trajajo vsaj 5 do 6 minut. Običajna aerobna vadba naj bi trajala 30 do 60 minut, s tem krepimo notranje organe in raz- Na sklepe pozitivno vplivajo le zmerne obremenitve, medtem ko imajo pretirane obremenitve nasproten učinek in pospešujejo obrabo hrustanca. vijamo aerobno vzdržljivost. Frekvenca srca je pri neaktivnih (pri netreniranih) ljudeh v mirovanju 70 do 80 utripov na minuto, pri treniranih športnikih pa zasledimo vrednost 30 do 40 utripov na minuto. Za izboljšanje srčne delovne zmogljivosti moramo srce izpostaviti stresu, z vadbo določene intenzivnosti in trajanja. Srce treniranega človeka opravi v enem dnevu 50 odstotkov manjše delo, kot srce človeka, ki ne vadi. Srce ima več časa, da si odpočije in si nabere novih moči za kontrakcijo, pri kateri iztisne večji volumen krvi. DIHALNI SISTEM Glavna funkcija dihalnega sistema je izmenjava dveh plinov; kisika in ogljikovega dioksida. Med telesno aktivnostjo je izmenjava obeh plinov večja. Kisikje nujno potreben za tvorbo energije v organizmu, ogljikov dioksid pa je končni produkt energijskih kemičnih procesov v celicah. Aerobna vadba izboljša sposobnost dihal, srca in krvi za prenos kisika k aktivnim mišicam. SKLEPNI HRUSTANEC Zaradi gibanja se bolje prehranjuje tudi sklepni hrustanec. Vsaka kost, ki tvori sklep, je v sklepu pokrita z gladko blazinico hrustanca. Ta blaži udarce in omogoča tekoče gibanje v sklepu. Sklepni hrustanec nima krvnih žil in se prehranjuje le s hranilnimi snovmi, ki so v sklepnem mazilu. To mazilo izločajo notranje stene sklepnih ovojnic, izločanje pa spodbuja gibanje. Torej: več gibanja - več sklepnega mazila, več hranilnih snovi - boljša prehrana hrustanca. Redno utrjevanje sklepov in dobro hranjenje sklepnega hrustanca je pomembno, ker zavira odmiranje hrustanca, obrabo hrustanca in nastanek nekaterih degenerativnih sprememb, ki povzročajo v sklepih hude bolečine. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da na sklepe pozitivno vplivajo le zmerne obremenitve, medtem ko imajo pretirane obremenitve nasproten učinek in pospešujejo obrabo hrustanca. MIŠIČNI SISTEM Med vadbo so mišice veliko bolj prekrvavljene, ker se žile, ki oskrbujejo mišice razširijo. Na ta način pride v mišice več kisika. S tem se zmanjša nastajanje mlečne kisline v mišicah, posledica tega pa je manjša utrujenost. PSIHIČNO POČUTJE Človek sodobne civilizacije je izpostavljen številnim stresom na delovnem mestu, na cesti, doma. Ti stresi povzročajo nezadovoljstva, čustvene napetosti, razočaranja, strah ... Človek, ki je obremenjen, postaja razdražljiv, vzkipi zaradi malenkosti,je napadalen in nezadovoljen. S pravilno dozirano obremenitvijo pri aktivnosti lahko pozitivno vplivamo na: uravnavanje hormonalne aktivnosti organizma, dvigovanje volje in mentalne energije, zniževanje napetosti in dvigovanje sproščenosti in energije. Namen aerobne vadbe: - Pomaga zniževati telesno težo in vzdrževati dobro zdravstveno stanje - Pomaga vzdrževati srce, mišice in pljuča v dobrem stanju - Aerobna aktivnost vključi večje mišice v ritmične in ponavljajoče gibe - Pomaga pri zmanjševanju bolečine v vnetih sklepih - Poveča sposobnost vzdrževanja ravnotežja - Poveča sposobnost izvajanja koordiniranih gibov - Preventiva za razvoj osteoporoze in nastanka poškodb - Pridobivanje osebnostnih lastnosti, ki ugodno vplivajo na samozavest in samopodobo. ŽIVALI IŠČEJO DOM PIKA Bela, dolgodlaka, modrooka, cca 1 leto stara mucica potrebuje nov dom. Je prijazna in scrkljana. Ne mara drugih muc, zato bi ji dom, kjer bi bila edina muca, še najbolj ustrezal. Primerna je za bivanje v hiši, z možnostjo izhoda ven (proč od prometnih cest). Muca se nahaja v Velenju, v kratkem bo sterilizirana. Več info na: 031/370-798 (Andreja), 040/729-015 (Irena) ali poziv.velenje@gmail.com GSM: 070/827^544 (Boštjan) e-mail: krtko74@gmail.com RTKO urejanje okolice s.p. ✓ Polaganje travne ruše ✓ Zasaditev in obrezovanje živih mej ter drevnine ✓ Zasaditve trajnic in drevnine ✓ Strokovno svetovanje in zasaditev ✓ Košnja in prezračevanje trave ✓ Načrtovanje in prilagoditve v' v 1' A vašim željam Kvalitetno in cenovno ugodno! PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Vzpon gornjegrajskih planincev na Mont Blanc Po lanskoletni alpinistični odpravi v Kirgizijo je Planinsko društvo Gornji Grad avgusta letos organiziralo bolj množično odpravo, ki seje je lahko udeležilo večje število članov. Tokrat je bil njihov cilj 4.807 metrov visok Mont Blanc, zanimanje za turo pa je bilo zelo veliko, saj se je nanjo prijavilo kar 34 članov društva. Veselje in smeh ene od navez na vrhu Mont Blanca (foto: Marko Mermal) Mont Blancje najvišja gora v Alpah in Evropski uniji, vendar v geografskem smislu kot najvišji vrh Evrope štejemo Elbrus (5.642 m) na Kavkazu. Vzpon na »Belo goro« ne velja za posebej tehnično zahteven, kljub temu pa so morali kandidati skozi dve zimski pripravljalni turi preizkusiti svoje sposobnosti in dokazati obv- ladovanje hoje z derezami in cepini. Njihova pot seje pričela v mondenem francoskem turističnem središču Chamonix, kjer so imeli teden dni organiziran tabor. Ko so se vremenske razmere ustalile, so se napotili do kraja Le Fayet, se z zobato železnico Tramway du Mont Blanc odpeljali do njene končne postaje in po treh urah hoje prispeli do koče Tete Rousse na višini 3.167 metrov. Večina, ki se jih vzpenja na goro, prenoči v višje ležeči koči na Gouterju. Ker pa je bila polno zasedena, so taborili kar na ledeniški moreni pri spodnji koči, da so lahko bolje spali in imeli naslednji dan lažje nahrbtnike. Pred njimi je bil namreč najbolj nevaren del poti, krušljiva skalna stena pod Gouterjem. Podnevi, ko se vanjo uprejo sončni žarki, največjo nevarnost predstavlja sproščanje velike količine kamenja, zato so vstali že ob enih zjutraj in ta predel prečkali ponoči. Razdeljeni na devet samostojnih navez, kije vsaka štela tri ali štiri člane, so se pod vodslvom njihovih izkušenih vodnikov počasi vzpenjali proti cilju. Ob desetih dopoldne je večina navez že dosegla vrh. Osvojilo gaje 29 članov, vsi pa so se v naslednjih dneh še posamezno podali novim dogodivščinam naproti. Čeprav vsem ni uspelo vpisati Mont Blanca med svoje osvojene vrhove, je vodja tokratne odprave in predsednik planinskega društva Klemen Petek izrazil veliko zadovoljstvo nad pridobljenimi izkušnjami ter doseženimi osebnimi višinskimi rekordi udele- Pri potepanju po sosednjih vrhovih je člane odprave v ozadju ves čas spremljal njihov glavni cilj (foto: Marko Mermal) žencev, predvsem pa nad velikim odzivom. V skoraj 60 letih obstoja njihovega združenja je bila to tretja društvena odprava gornjegrajskih planincev na Mont Blanc. ID ŠKODA ALI VW? V naslednjih letih na trgu štirje novi Škodini modeli Mlada Boleslav, rojstno mesto koncerna Škoda, ki žal ali k sreči spada pod znamko VW. K sreči predvsem zaradi uspešnega razvoja, solidne kvalitete in povzete tehnike od Volkswagna. Žal pa predvsem s stališča koncerna VW, saj mu učinkovito skače v zelje in odvzema kupce, ki niso občutljivi na blagovno znamko. Fabia uspešna v mestu, octavia za mlade družine in novi superb s twin tehniko odpiranja prtljažnega prostora za povzpetne poslovneže. Zakaj passai če je tu večji, prostornejši, udobnejši in cenejši superb. Ampak kljub napovedovanjem, da bo VW omejil razvoj blagovne znamke Škoda, predvsem zaradi kanibalizma, temu nič ne kaže tako. Škoda bo v naslednjih letih pripeljala na trg štiri nove modele, ki bodo očitna konkurenca matičnim modelom iz VW regala. V vodstvenem delu pa se že slišijo napovedi o prihodu kupeja in kabrioleta. Ja, Čehinje so bile tako ali tako vedno lepe malce bolj razgaljene ali zgoraj brez. Že v naslednjem letu prihaja škoda yeti, ki se že nekaj časa pomika po različnih avtomobilskih se- jmih. Oblika bo menda ostala kar enaka kot na prototipu. Škoda superb combi bo prekašala passata varianta v vseh pogledih, še sreča, da prihaja prenovljeni passat, da bo lahko dihal proti češki sestrici. Na trgu konec leta 2009. Malček v podobi škode se bo im- enoval mini van in je soroden VW UP! modelu. Le cena naj bi bila nižja in to okoli leta 2011. Še prej pa prihaja škoda van, kije razvita na osnovi tourana. Novi touran bo pozen in prihaja popolnoma v novi podobi šele leta 2013, torej je prednost zopet na predrznih Čehih. Za popolni udarec pa bo Škoda ponudila nizkocenovni model za vzhodne trge. Stara octavia tour, ki se še proizvaja, trpi zaradi pomanjkanja prostora. Mogoče bo nova nizkocen-ovna škoda razvita na osnovi stare jette. Ampak s ceno okoli 8.500 evrov bi naj napadla dacio logan. Če bo uspešna na vzhodnih trgih, se lahko primeri, da prične svojo ponudbo širiti tudi na zahtevne zahodne trge... Skratka, kdor se odloči za škodo, si ne naredi škode, saj kaže, da bodo delnice sestrice koncerna VWsamo rasle. Igor Pečnik SVETOVNI DAN TURIZMA Gostovala bo slovaška folklorna skupina fradicia Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, bo v občinah Zgornje Savinjske doline potekalo tridnevno praznovanje z različnimi kulturnimi dogodki. Hkrati bodo obeležili evropsko leto medkulturnega dialoga, saj so v goste povabili slovaško etno-glasbeno skupino iz Nitre. Pobudniki projekta so mozirsko turistično in kulturno društvo ter Občina Mozirje, koordinator dogajanja pa je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Območna izpostava Mozirje. K sodelovanju so pritegnili tudi ostala kulturna in turistična društva ter občine naše doline. Programje naravnan tako, da bo nastope gostujoče slovaške skupine organiziral koordinator JSKD in bodo ti trajali okoli pol ure. Ostali del dogodka pa bodo oblikovala v svojem kraju posamezna domača društva. »Toje odlična priložnostza promocijo dejavnosti turističnih in kulturnih Ivana Žvipelj: »Za pokritje stroškov gostovanja udeležencev iz Slovaške, ki sicer ne bodo visoki, smo se obrnili na župane in takoj naleteli na razumevanje.« (foto: Marija Lebar) GOLTE Zaključen 20. raziskovalni tabor Mladi raziskovalci, Zoisovi štipendisti in njihovi vrstniki s Češke, so v dnevih med 16. in 26. avgustom na Golteh raziskovali floro in favno. To je bil že dvajseti tovrstni tabor, ki ga zadnjih petnajst let organizira velenjski Inštitut za ekološke raziskave Erico. Na taboru seje družilo 31 mladih iz vse Slovenije. Tokrat sejimje prvič pridružilo še deset dijakov s Češke. Vodja druženja mag. Emil Šterbenk je na zaključni prireditvi in predstavitvi dela izpostavil prijateljstvo, ki se je spletlo med udeleženci. Prijatelji s Češke so se dobro vključili v delo tabora in s svojim znanjem, za odtenek drugačno kulturo ter pogledi na zakladnico znanja bogatili raziskovalno delo. Ob tem velja poudariti, da na tem druženju ne gre za klasične metode učenja, ampak mentorji na različne načine vzpodbujajo razmišljanje svojih varovancev, ki se čez leta vračajo na tabor kot mentorji. Raziskovalno delo na Golteh, v okolici in v Ericovih laboratorijih je potekalo v devetih skupinah. Proučevali so naravo, rastlinje, iskali možnosti izkoriščanja čistih energij, turizem in kulturo. Ob tem so vsako jutro izdali interni časopis Koze-jc, ki je udeležencem in obiskovalcem prinašal sveže novice. Zbrali so se tudi mladi gledališčniki, ki so se naučili igrani prizor. Ob zaključku tabora se je na zaključni prireditvi zbralo lepo število njihovih staršev. Direktor inštituta Erico mag. Marko Mavec je izrazil pripravljenost organizacije dogodka tudi v prihodnjih letih. Način pridobivanja znanj na tem druženju mladih je prijazen. Stem se vzpodbuja raziskovalna žilica in na lažji način odkrivajo nova prostranstva znanosti. Benjamin Kanjir društev po občinah. Za pokritje stroškov gostovanja udeležencev iz Slovaške, ki sicer ne bodo visoki, smo se obrnili na župane in takoj naleteli na razumevanje. Poskusili pa bomo dobiti tudi donatorje oziroma sponzorje. Ob evropskem letu medkulturnega dialoga smo se odločili v goste povabiti skupino iz kake tuje države in navezali smo stike s skupino Tradicia iz Nitre. Pride okoli dvajset nastopajočih, ki jim bomo v treh dneh, kolikor bodo pri nas, pokazali vse večje turistične zanimivosti naše doline in tako za naše lepote morda spodbudili zanimanje na Slovaškem,«je povedala vodja JSKD 01 Mozirje Ivana Žvipelj. Folklorna skupina Tradicia iz Nitre deluje približno tri leta in nadaljuje delovanje svoje predhodnice, kijev Dražovcah - delu Nitre, delovala kar štirideset let. K ponovni oživitvijih je spodbudilo veliko število ohranjenih originalnih narodnih noš pa tudi pesmi in plesov. Kako bogata je ta tradicija pri njih, pove dejstvo, da se je v letih 1907 - 1909 tam večkrat mudil znani skladatelj Bela Bartok in zapisal kar okoli sto tradicionalnih pesmi in melodij. Marija Lebar KUD UTRIP REČICA OB SAVINJI Gledališka delavnica za osnovnošolce Rečiški osnovnošolci so ob različnih situacijah na odru spoznavali uporabo svojega telesa ob določenih igralskih situacijah (foto: Marija Sukalo) Zadnji počitniški teden je na Rečici ob Savinji potekala gledališka delavnica. Organizator druženja otrok je bilo Kulturno umetniško društvo Utrip, skozi gledališče in na odrske deske pa je mladostnike popeljala Ana Prislan, študentka podiplomskega študija režije na Univerzi Charles de Gaulle v Lillu. Rečiški osnovnošolci so ob igri in različnih situacijah na odru spoznavali gibanjevprostoru, uporabo svojega telesa ob določenih igralskih situacijah, izražanje čustev in seveda govor. Ob zaključku delavnice so pripravili moderno uprizoritev črtice Lovra Kuharja - Prežihovega Voran-ca Solzice. Uprizoritevje bila sestavljena predvsem iz vaj, ki sojih mladi rečiški gledališki igralci spoznavali skozi delavnico, le da so jim dodali delček besedila in vse skupaj zaokrožili s svojo osebnostno noto. Delo mlade režiserke je spremljal tudi strokovni sodelavec društva KUD Utrip BertSavodnik, kije pohvalil tako vodjo delavnice kot njene akterje in izrazil željo, da bi otroci delo nadaljevali tudi jeseni na konkretnih projektih. Marija Šukalo Savnanje po skavtsko Konec avgusta so bili v Pustem Polju nastanjeni skavti, ki so za teden dni koristili gostoljubnost domačinov in pri tem opravljali tečaj za vodnike. Tabor so postavili na jasi »Prekovnek«, ki jim jo je prijazno odstopil Franc Žehelj. Skavte je prišel pozdravit tudi Stane Flere, predsednik Krajevne skupnosti Kokarje in hkrati njihov prvi sosed, ki je v imenu nazorske občine skavtom zaželel prijetno bivanje in jim ob tej priložnosti podaril spominek na obisk. Člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov so v Pustem Polju preživeli prijeten teden taborjenja (foto: Tatiana Golob) Člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov so bili ves teden taborjenja zelo aktivni. Skupino skavtov, starih med 11 in 16 let, je vodilo devet voditeljev, ki so poskrbeli, da so aktivnosti potekale brez zapletov. Voditelj Andraž nam je povedal, kaj so skavti med drugim počeli v tednu dni druženja: »En danje bil namenjen potepom. To pomeni, da se vodom določijo poti in naloge, katerih smisel je predvsem spoznavanje okoliša. Skavtom smo pripravili progo preživetja, v naravi smo naredili poligon z ovirami. Zelo zanimivo je bilo tudi savnanje. Pri tem zakurimo ogenj, na njem grejemo kamenje toliko časa, da je popolnoma razbeljeno. Naredimo indijanski šotor, zavijemo ga v polivinil, kamenje zapeljemo noter na sredo, zalivamo z vodo in si privoščimo čisto pravo savno.« Skavte, bilo jih je kar 38, je obiskal tudi Robert Friškovec, javnosti poznan predvsem kot zaporniški duhovnik. Friškovec je v taboru opravljal delo duhovnega asistenta, pomagal pri izvajanju duhovnih aktivnosti in vodil maše: »Duhovni asistent ima pri skavtih pomembno vlogo, duhovnost je že sama po sebi nekakšna rdeča nitskavtstva. Otrokom poskušamo preko duhovnosti približati vedenje, da je pomembno, da ima človek pred sabo začrtano neko pot, tudi cilj. Pri deiu s skavti poskušam njihovi starostni stopnji primerno podati neko znanje o temah, ki jim v tem obdobju mogoče postajajo problematične, prihajajo v obdobje pubertete, ki za najstnike predstavlja težko obdobje. Zelo pomemben je vzgojni moment, ki ga otrokom podajamo s pomočjo duhovnosti.« Tatiana Golob GORNJEGRAJSKI GOZDOVI Uplenjen mogočen jelen Že dije časa je lovec Lovske družine Gornji Grad, Franc Tevž, Kočnik z Otoka, v svojem gozdu v dolini Šokatnice, v predelu Srnak, pozorno sledil premike jelenjadi. Na večer prvega septembrskega dne je opazil sledove kalužanja mogočnega jelena. Z dobrim lovskim tovarišem Jožetom Fedranom, Loga-rčkom s Krope, sta se naslednji dan zgodaj zjutraj odpravila na lov, kjer se je Jožetu na široko nasmehnila lovska sreča. Uplenil je velikega in težkega, po prvih ocenah šest let starega jelena deseteraka. Vsekakor lep uspeh za najstarejšega, 85-letnega člana gornjegrajske lovske družine. Lovski blagor! Zdenko Purnat 85-letnemu Jožetu Fedranu se je nasmehnila lovska sreča (foto: Zdenko Purnat) SKAVTI V PUSTEM POLJU Letos spomladi je strokovna komisija izbrala 15 skladb, udeleženk Narečne popevke 2008. Maja so v studiih Radia Slovenija opravili instrumentalna snemanja festivalskih skladb z Big bandom RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana in že na dan festivala je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla festivalska zgoščenka s novimi narečnimi popevkami. Najboljšo popevko so že šestič v zgodovini narečnega festivala izbirali radijski poslušalci in televizijski gledalci s pomočjo telefonskega glasovanja. Ta naziv je v letošnjem letu dobila Priflarski muzikanti so zmagali na Festivalu Narečne popevke s pesmijo Lepu je blu pesem Lepu je blu v izvedbi skupine Prifarski muzikanti. Na drugo mesto seje uvrstila skladba Ala, huodte, grjemo hitru v izvedbi skupine Malibu. Tretje mesto pa je dosegla skladba skupine Pajdaši Avtocesta vzhodni krak. Podelili so tudi nagrade za najboljša narečna besedila. Prvo je prejel Feri Lainščekza besedilo popevke Proso boš voter v izvedbi Alenke Herceg, drugo Miloš Petelin za besedilo skladbe Kak si, Maribor, ki jo je tudi sam zapel, tretjo nagrado pa Jožica Lukač za besedilo Nindri je nej takfajn v izvedbi skupine Show band klobuk. Na festivalu so sodelovali tudi Irena Vrčkovnik in Happy band s pesmijo Veseli band. Alenka ULTRAMARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA Stane llar zmagal četrtič zapovrstjo Prva septembrska sobota je že 23 let zapovrstjo rezervirana za tradicionalni maraton, na katerem najbolj vztrajni rekreativci krenejo iz Celja v Logarsko dolino. Letos se je na pot iz Celja podalo 237 tekačev in pohodnikov. Na 42 km dolgo pot do Logarske maratoncev (foto: Na maratonu v dolžini 42 kilometrov sejimje v Mozirju pridružilo 88 sodelujočih, na tretji vstopni točki na Ljubnem še 85 in v Lučah 395. Skupno seje na pottako podalo kar 805 tekačev in pohodnikov. Eden izmed njih, 75-letni maratonec iz Celja, Franc Smodiš, kije zapisan tudi med začetnike tega maratona, je doslej progo premagal vsako leto. Letos je do cilja potreboval deset ur. Popolno zmagoslavjejetudi letos pripadlo Stanetu llarju iz Novega mesta. To je biia njegova že četrta zmaga zapored. Absolutni zmagovalec po številu zmag ostaja Velenjčan Stane Barber, ki mu je doslej doline je iz Mozirja krenilo 88 Ciril M. Sem) uspelo nanizati kar osem zmag, vendar ne več kot treh zapored. Za llarjem sta prišla v cilj Avstrijca Liannes Kranixfeld in Bernard Santner. Zaostala sta za šest oziroma dvanajst minut. V ženski konkurenci je zmago odnesla Nemka Antje Krause. Za njo sta se uvrstili Celjanki Nataša Robnik in Marta Gričar. Za organizacijo 24. maratona je poskrbelo celjsko društvo maratoncev in pohodnikov s pomočjo Slovenske vojske. Za varno pot so skrbeli člani ZŠAM, pohodnike pa je na vsake par kilometrov pričakala okrepčevalnica z napitki in prigrizki. Benjamin Kanjir Stane llar: »Zaradi vremenskih razmerje bila danes proga izredno težka. Vročina je bila izredno velika in z njo tudi dehidracija. Sam sem med potjo porabil okoli 30 litrov tekočine. Iz Celja sem se podal v skupini še z dvema tekačema. Tempa pa kmalu nista zmogla več. Proti cilju sem malo taktiziral, saj so poročila mojih spremljevalcev pravila, da imam pred prvim zasledovalcem par minut prednosti. Varčeval sem moči za zadnje kilometre. In tako mi je uspelo.« UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC io/ir/irtjuxntJi /judi Z VAMI TUDI V ŠOLSKEM LETU 2008/2009 BREZPLAČNA OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE s področja EKONOMIJE, STROJNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE, GOSTINSTVA in TURIZMA. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE - tečaji za otroke in mladino, - splošni intenzivni tečaji; •tečaji poslovne komunikacije, -tečaji po meri posameznika in tečaji za podjetja, ■ slovenščina za tujce (tečaji, izpiti), •javno veljavni izpiti (angleščina, nemščina); SPLOSNO IZOBRAŽEVANJE ■ računalništvo (ECDL izpiti, Računalniška pismenost za odrasle), ■ nacionalne poklicne kvalifikacije, tečaj vodenja poslovnih knjig, ■ tečaj za voditelja čolna, retorika, plesna šola za otroke in odrasle, aerobika, vadbe, glasbena šola za odrasle, središče za samostojno učenje; VISOKOŠOLSKI PROGRAMI (dodiplomski in podiplomski študij) (Fakulteta za upravo Ljubljana) SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN POKLIC (IS10. ČIPS); CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA SAVINJSKA. Informacije in prijave: - osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; - 03 713 35 50; www.upi.si. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Predzadnja avgustovska sobota je bila za skupino »operativcev« šmarškega prostovoljnega gasilskega društva dopustniško in adrenalinsko obarvana, saj so se že v zgodnjem jutru odpravili na zanimiv izlet, raftanje na Sočo. Predsednik Miro Brezovnik in poveljnik Aleš Bric sta z organizacijo izleta želela nagraditi svoje aktivne člane, ki so vseskozi na razpolago pomagati pomoči potrebnim. Rafting na bistri, pa kljub temu vedno nepredvidljivi alpski lepotici Soči je bil prava poslastica tako za starejše, kot tudi za mlajše gasilce. Pri real- klic na pomoč in odhiteli odpravljat škodo po neurju izaciji izleta so jim pomagali tudi (foto: Franjo Atelšek) Raftanje na bistri Soči Šmarski gasilci so se po vrnitvi s Soče še isto popoldne odzvali na pobreški gasilci, ki so jim posodili kombi in šoferja. Druženje in medsebojno zaupanje, ki je tako kot v gasilskih akcijah tudi na deroči reki še kako potrebno, seje za 19 udeležencev nadaljevalo »v živo« že istega popoldneva s klicem iz domačega kraja, od koder sojih klicali na pomoč zaradi neurja, ki seje tega sobotnega popoldneva razbesnelo tudi nad Za-drečko dolino. Gasilci so se seveda nemudoma odzvali, saj je to del njihovega poslanslva, ki ga utrjujejo tudi na način, kot je medsebojno spoznavanje in druženje, kakršno je bilo omenjeno. Franjo Atelšek / v Nevsakdanje rastline Anja Špeh iz Luč nam je poslala fotografijo paradižnika, ki tehta 933 gramov. Po njenem spominja na nekaj, kar imajo samo moški. Jajčevec oziroma malancan je zrasel na vrtu Marije Miklavc. Ob pomoči fotografa je spregledal in iztisnil en majhen nasmeh. Siamski kumari z enega rečiških vrtov, ki sta zrasli do 40 centimetrov, imata skupen ovoj in »hrbet«. Ta krompir z njive Anice Vasle iz Grušovelj naj bi spominjal na opico. V Varpoljah pa seje našlo tole korenje. K sreči so ga ujeli še pravočasno, preden bi odhlačalo na avtoštop. Twww.ortopedijaorg ORTOPEDSKA AMBULANTA v zdravstvenem domu Nazarje OBRATUJE V SREDO POPOLDAN 10. septembra, 15. oktobra, 12. novembra in 17. decembra NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med 16. in 18. ura Ordinira: Stanko OVNIČ dr.med. spec. ortoped ’mm. h»11-1 Mp Na trgu 51, Mozirje fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naia • izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov • plastificiranje MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU Tel.:839-50-80 VOZILI SMO: FORD S-MAX 2.0 TDCI Dokaz, da kompromisi niso več potrebni Potencialni kupci avtomobilov, ki jim pravimo enoprostorci, potrebujejo nadpovprečno veliko prostora. V preteklosti so se morali ti kupci na račun prostornosti vozil marsičemu odpovedati, danes pa na srečo ni več tako. Ford S-max, ki so nam ga za krajši preizkus posodili v Avto centru Mlakar v Velenju, je eden izmed najboljših dokazov, da to drži. Tudi na trgu enoprostorskih vozil je danes gneča - tolikšna, da smo jih začeli deliti na večje in manjše. S-maxje s 4.768 mm dolžine, 1.884 mm širine (brez ogledal) in 1.610 mm višine večji od VW tourana, renaulta scenica, citroena picassoja in mazde 5, kljub temu pa imajo pri Fordu v ponudbi še večjega eno-prostorca - galaxyja, če res potrebujete »veeeliiiko« prostora. Svojim zunanjim dimenzijam primerno je S-max prostoren tudi v notranjosti. Prtljažnik, kjer sta po potrebi na voljo šesti in sedmi sedež, v osnovi meri 854 litrov, z zloženimi sedeži druge in tretje vrste pa ga je mogoče povečati vse do 2.100 litrov. Voznik in potniki lahko izbirajo kar med 32 različnimi razporeditvami podobo avtomobila, kije elegantna in športna hkrati, kar bi lahko rekli kar za celotno novo generacijo Fordovih vozil. Paketi notranje opreme so štirje: ambiente, trend, titanium in Ija vozniku poleg kakovostnih povratnih informacij s cestišča tudi možnost upravljanja z radijskim sprejemnikom, mobilnim telefonom, tempomatom in naprednim informacijskim sistemom. Za vozne lastnosti si S-max zasluži najvišjo oceno. V ovinkih se kljub svoji višini skoraj ne nagiba, sedeži nudijo odlično bočno oporo, medtem ko je položaj za volanom neutrudljivo limuzinski. S-max se vozi celo bolj dinamično od marsikatere limuzine, v mestnem vrvežu Kopra pa se je izkazal kot dovolj okreten. K bogati opremi testnega vozila bi si želel samo še zadnje senzorje za lažje vzvratno parkiranje. 140-konjski dizel prostornine 1997 kubičnih centimetrov se je izkazal kot optimalna izbira, ne samo po zmogljivostih, ampak tudi po porabi, kije na testu v povprečju znašala 7,3 litra na sto kilometrov. S-max je na račun številnih dodatkov in pomagal tudi zelo varen avtomobil, cene pa se v odvisnosti pogona in opreme gibljejo od 23.600 do 35.960 evrov. Franci Kotnik sedežev glede na trenutne potrebe. Notranjost S-maxa je prvenstveno prilagojena udobju potnikov. Oblikovne linije so v skladu z zunanjo titanium S, že začetni nivo opreme pa je precej bogat. Ročna zavora, ki nima klasične, ampak potezno ročico, poudarja funkcionalnost in privarčuje prostor na zajetni sredinski konzoli. S-maxa odlikuje tudi multi-funkcijski volanski obroč, ki zagotav- i|f TERMO-TEHNIKA, d.0.0., BRASLOVČE Orla vas 27/a 3314 BRASLOVČE tel.03/703 16 20 www.termotehnikacom termotehnika MOS 08 toplotne črpalke hladilni sistemi Vljudno vas vabimo na obisk našega razstavnega prostora številka 2 v hali C1, kjer si boste lahko ogledali naše izdelke in poslušali predavanja na temo toplotnih črpalk: 11.9.08: Princip delovanja in ekonomičnost toplotne črpalke 12.9.08: Toplotne črpalke v pasivnih hišah 13.9.08: Ogrevanje in hlajenje s toplotno črpalko 14.9.08: Toplotne črpalke za sanitarno vodo v gospodinjstvih 15.9.08: Toplotne čralke za sanitarno vodo za večje potrošnike 16.9.08: Toplotni viri za toplotne črpalke 17.9.08: Komercialne hladilne naprave za hlajenje prostorov, tehnološke vode, itd. Predavanja bodo v omenjenih dneh dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 15. uri. Vljudno vabljeni! Dedi Tina in babi Tilenu za 13. rojstni dan Želimo ti veliko lepih dnj, /iÜ nasmejanih in srečnih. To so želje: mamice, tete Nade in stare mame. Portal Savinjska dolina v Kaji Kolenc za 1. rojstni dan 17. september Lička tvoja krasi naj nasmeh, sreča naj sije v tvojih očeh. Naj te spremlja zdravje ki veselje, to so naše srčne želje POHOD OB MEJI V SVET UŽITKOV Iz Železne Kaple v Luče ob Savinji Pohod ob meji v svet užitkov (Genuss Grenz Gang) je projekt o hrani in umetnosti Eat Art Projekt Irene Rose. V Ljubljani rojena umetnica je odraščala v Lučah in na Dunaju, zdaj pa živi v majhnem avstrijskem kraju Oberhoeflein v Waldviertel tik ob češki meji. V omenjenem projektu se ukvarja s tematiko uživanja hrane v povezavi z umetnostjo: udeleženci naj bi prekoračili meje in s pomočjo domačinov spoznavali in okušali doslej še neznane užitke, pa naj gre za užitke ob hrani, zvokih, pokrajinah, besedah ali podobah. Prvega Pohoda ob meji v svet užitkov se je udeležil tudi avstrijski zvezni kancler Alfred Gusenbauer, ki je bil ravno tedaj na počitnicah. Pot, ki se je začela v Železni Kapli, je udeležence vodila iz avstrijske Koroške v Slovenijo. Peš so se podali čez mejni prehod Pavličevo sedlo, kjer so jih pričakali in toplo sprejeli slovenski prijatelji Vinko Poličnik, Jaka in Bernarda Matijovc ter Karli Gradišnik, znani citrar in lokostrelec. Karli jih je povabil na svojo kmetijo, kjer jih je pogostil z odličnim doma narejenim zgornjesavinjskim želodcem, zraven pa jim je še zaigral na citre. Po kratkem izletu v Logarsko dolino k slapu Rinka se je kancler Gusenbauer v Lučah spet sešel s svojimi popotnimi tovariši. Med njimi so bili založnika Lojze Wieser (Založba Wieser iz Celovca) in Benedikt Foeger (Založba Czernin z Dunaja), Armin Thurnher, soavtor knjige Alfred Gusenbauer: Die Wege entstehen im Gehen (Poti nastajajo med hojo), nadalje Samo Kobenter, vodja Zveznega urada za odnose z javnostmi, ter Robert Leingruber in Waltraud Orthner, sodelavca v Uradu zveznega kanclerja. Cilj prvega večera je bil gostišče Raduha, ki ga uspešno vodi Martina Breznik, dobitnica priznanja Slovenska kuharica leta 2005. Martina je razvajene goste navdušila in očarala s skrbno sestavljenimjedilnikom ter izbranimi vini, ki sodijo zraven. Večerja je bila dovolj lahka, da so naslednji dan vsi udeleženci pod vodstvom Lučanke Nine Rose brez težav premagali 1.500 m višinske razlike ter v prekrasnem sončnem vremenu dosegli 2.062 m visoki vrh Raduhe. Kako odlično lahko teknejo pristne slovenske jedi, jim je zvečer na turistični kmetiji Robnik dokazala mlada gospodinja Suzana ob pomoči izkušene Marice Robnik. Zadnji danje Vinko Poličnik goste popeljal na Veliko planino, od koder je tako dober razgled, da so vsi menili, da lahko vidijo kar celo Slovenijo. Pred slovesom je Irena Rose udeležence peljala še k staremu jezu na Savinji ob vznožju Raduhe. V tem najlepšem delu Luč, ob rečnem ustju kristalno čiste, turkiznomodre Savinje s pogledom na Raduho, je nastala tudi poslovilna fotografija kot spomin na obisk zveznega kanclerja Gusenbauerja in njegovih prijateljev. Irena Rose Pohodnike iz Avstrije so na mejnem prehodu Pavličevo sedlo pričakali slovenski prijatelji Vinko Poličnik, Jaka in Bernarda Matijovc ter Karli Gradišnik (foto: IR) PUSTO POLJE Pustopoljska noi tudi letos uspela Predzadnjo avgustovsko soboto, so v Pustem Polju pripravili zdaj že tradicionalno Pustopoljsko noč. Vsako leto proti koncu poletja ena izmed družin gosti srečanje vseh Pus-topoljčanov, sedanjih, bivših, bodočih in priženjenih. Letos so se v močnem dežju zbrali pri Ribežlovih. Srečanje je - kot vsako leto - mini- lo ob obilici dobre hrane in pijače, klepetu in plesu pozno v noč. Za nekaj uric se jim je pridružil tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat. Pustopoljska noč je lepa priložnost, da se za nekaj ur družijo prav vsi vaščani, zato si želijo, da bo srečanje ostalo tradicionalno. Eva Ribezi Srečanje Pustopoljčanov je tudi letos minilo ob obilici dobrot in v sproščenem vzdušju (foto: Eva Ribežl) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE S pokalno KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE »Graščaki« začeli s pripravami tekmo začetek nove sezone Nazorski košarkarji so v 1. krogu pokala Spar izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Zasluženo so bili poraženi na domačem igrišču, a vendar je popotnica za nadaljevanje sezone dobra. Prva četrtina seje za domače slabo začela, saj so igralci Mavrice Kamnik v šesti minuti povedli že za 16 točk, karje bila tudi njihova najvišja prednost. Gostje, ki bodo to sezono igrali eno ligo višje od Nazarčanov, so nato tekmo uspeli pripeljati do zaključka brez večjih nevarnosti za preobrat rezultata, saj so se jim domačini najbolj približali le vzadnji minuti prvega polčasa, koje bilo samo še tri točke razlike. Za kaj več pa je zmanjkalo predvsem izkušenj. Močno pomlajena ekipa KK Nazarje je nakazala potencial, ki ga velja nadgraditi za prihajajočo sezono v 3.SKL. Gre za domač kader, izšolan že v mlajših kategorijah, polovica teh igralcev bo to sezono igrala na dveh tirih - poleg članskih tudi tekme v mladinski kategoriji. V klubu so ocenili, daje napočil pravi trenutek, da dobijo priložnost mladi in prav bi bilo, da jih pride na tribune spodbujat čim več navijačev. Gotovo sejim bodo igralci oddolžili z lepo in borbeno igro, kakšni pa bodo rezultati z novimi in trenutno še dokaj neznanimi nasprotniki, pa bo pokazal čas. Tomaž Križnik Nazarje : Mavrica Kamnik 75:85 (14:26, 22:15, 19:25, 20:19) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 50. Sodnika: Goran Štor (Polzela) in Benis Čehič (Celje). Tehnični komisar: Bojan Jevšnik (Velenje). Nazarje: P. Dobovičnik, Polčnik 2, Bitenc 3 ( 1T), Gračner 2, Zadravec 9 ( 1T, 2-3), M. Janko 8 (2T, 2-2), Ločičnik 15 (3T), Krivec 14 (IT, 5-6), Plaskan 6, Marčinko, F. Blatnik 6, Valenčak 10(4-7). Mavrica Kamnik: Kajnih 22 (IT, 3-3), Anžin 16 (4T), Aleš, Ljubijankič, Guberinič 7 (1-1), Matičič 15 (IT, 4-5), Rastoder 5 (IT), Martinčič, Šilc 4, Jarc 6 (0-4), Lebar 10, Uršič. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Kljub nekaterim pomislekom o smotrnosti sodelovanja v slovenski ligi malega nogometa oziroma futsala, predvsem, kar se tiče spornih odločitev in napak komisije za vodenje lige v škodo nazorske ekipe v preteklih letih ter visokih finančnih stroškov, so se v edinem zgornjesavinjskem klubu vendarle odločili za nadaljevanje. Pri odločitvi je prevladalo predvsem veliko zanimanje za to zvrst športa v domačem okolju in dejstvo, da je skoraj celotna ekipa s še nekaterimi mladimi okrepitvami ostala skupaj. Po zadnjih informacijah se v staro jato ponovno vrača dolgoletni kapetan Primož Hren. V sezoni 2008/2009 bo tako ekipa KMN Nazarje Glin sodelovala na vzhodnem delu druge slovenske futsal lige in se poskušala prebiti v končnico ter si zagotoviti kvalifikacije za prvoligaško druščino, kjer so pred leti »graščaki« že bili in tudi igrali precej vidno vlogo. Trener Ilija Pezičje zaenkrat zadovoljen s sestavo ekipe in z delom na treningu, za kakšne bistvene spremembe v samem konceptu igre pa tako ne bo veliko časa, saj se prvenstvo začne že konec tega meseca. 26. septembra bo namreč v nazorski športni dvorani otvoritvena tekma sezone z ekipo Teleing Marinci. Ljubitelji malega nogometa boste tako spet lahko prišli na svoj račun, nazorski »graščaki« pa se bodo trudili, da boste uživali v njihovih predstavah in se na tekmah ne boste dolgočasili. Franjo Pukart V ekipi KMN Nazarje ni prišlo do bistvenih kadrovskih sprememb (foto: Franjo Pukart) KOŠARKA Turnir ob prazniku občine Nazarje V soboto, 13. septembra, bo v Športni dvorani Nazarje potekal članski košarkarski turnir v počastitev praznika občine Nazarje. Na njem bodo nastopile štiri ekipe - KK Odžak (BiH), nasprotnik iz pokalnega tekmovanja KK Mavrica Kamnik in dve domači ekipi. Turnir pomeni tudi utrjevanje stikov, kijih nazorski košarkarji gojijo z bosansko in kamniško ekipo že več let, v ekipi All stars Zgornje Savinjske doline pa bodo igrali košarkarji, ki trenutno branijo barve drugih klubov ali pa so kot bivši košarkarji KK Nazarje že zaključili svojo kariero. Tekme si velja ogledati. TK Razpored tekem: 10.00-KK Nazarje :KK Odžak 12.00 - Ali stars : KK Mavrica Kamnik 15.30 - tekma za 3. mesto 17.30- finale ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE Uspešen start v novo sezono Igralke Ženskega nogometnega kluba Rudar Škale so odlično štartale v novo sezono. Potem ko so v prvem kolu uspele odščipniti točko favorizirani ekipi iz Senožet, so slavile na gostovanju v Ptuju. Tam so še enkrat dokazale, da savinjsko-šaleška igralska zasedba trenerja Dušana Uršnika zasluži vso pozornost in podporo v borbi za sam vrh slovenskega ženskega nogometa. Z zavzeto in požrtvovalno igro so prevladovale na igrišču vso srečanje. Tako so domače igralke le redko prihajale pred kazenski prostor gostujoče ekipe. Gostujoče igralke so si poleg treh golov pripravile še nekaj lepih priložnosti in pri vodstvu tri proti nič zadele še prečko. V velenjski ekipi je za dobro igro in borbenost vseh 90 minut potrebno pohvaliti prav vse igralke. ŽNK Škale Rudar po 2. kolu zasedajo s štirimi točkami visoko 3. mesto. V 3. kolu bi moral Rudar Škale gostiti vodilno novomeško Krko, vendar je ta zaradi sodelovanja Dolenjk v Evropskem pokalu prestavljena. Med tednom se je na prijateljski reprezentančni tekmi z Bolgarijo od dresa z državnim grbom poslovila kapetanka velenjske ekipe Zorica Garič. 25-letna Nazarčanka je za slovensko reprezentanco odigrala 40 tekem in v njej pustila velik pečat. V svoji bogati igralski karieri je igrala za vse najboljše slovenske klube, nekaj časa pa je igrala tudi v 1. avstrijski ženski nogometni ligi. Matjaž Kovač Savinjsko-šaleška igralska zasedba trenerja Dušana Uršnika je še enkrat več dokazala, da si zasluži podporo v borbi za sam vrh «invf>n«kf>ga ženskega nogometa VAŠKE IGRE VARPOLJE 2008 Staroselci razred zase Osmo leto zapored je bila zadnja počitniška sobota v domačem športnem parku rezervirana za družabno, športno srečanje »firklcev« Varpol-ja z okolico. K tradicionalnim športnim obračunom v košarki, metu na koš, malem nogometu, odbojki na mivki in balinanju so se letos pridružili še najmlajši, ki so na asfaltu uprizorili pravo likovno delavnico. V tekmovalnem smislu so bili tokrat razred zase Staroselci, ki prihajajo iz »firklcev« (zaselkov) Niz- ke, Pobrežja, Home in Šentjanža, saj so zmagali prav v vseh ekipnih disciplinah in tako več kot zasluženo osvojili velike prehodne pokale. V posamezni konkurenci meta na koš seje pri veteranih najbolje odrezal Pavel Koren - Oter, pri ženskah je slavila Klara Matek, najbolj precizen pri moških trojkah, celo z najboljšim rezultatom iger, pa je bil Boštjan Žerovnik. Seveda tekmovalni del ni bil najbolj pomemben, pomembno pri vsem tem je predvsem druženje krajanov, starih in mladih, da vsaj za nekaj časa pozabijo na skrbi življenjskega tempa. Namen organizatorja srečanja, Športnega društva Gmajna, je bil zagotovo dosežen, saj se je veselo rajanje z glasbo in pesmijo zavleklo še dolgo v noč. Franjo Pukart Vaša pošta Staroselci so bili absolutni zmagovalci vaških iger (foto: Franjo Pukart) Zahvala Že leta 1909jetakratni lučkižupan Jakob Plaznik (p.d. Rihar iz Podvolovljeka) izročil takratni avstrijski cesarski oblasti poslanico s prošnjo za cesto 'črez Podvolovljek na Kamnik'. Skoraj stoletje kasneje je v lanskem letu naša slovenska oblast (tudi po osebnem angažiranju poslanca Zamernika) to našo željo in potrebo dokončno le izpolnila z otvoritvijo celotne asfaltirane ceste čez Kranjski Rak, kije našo prestolnico približala zgornjemu delu Zgornje Savinjske doline in obratno. Čutim moralno in tudi čisto človeško dolžnost, da se Mirku Zamerniku, ki seje odločil, da na nek način zapušča aktivno politiko, javno zahvalim, ne samo za zavzemanje za zgoraj omenjeno cesto, temveč tudi za vso sodelovanje, ves trud in vso prizadevanje za naš kraj in našo dolino v njegovem dvanajstletnem poslanstvu poslanca v našem Državnem zboru. Ciril Rose Luče 88, 3334 Luče Zahvala Te dni mineva dva meseca od katastrofalnega viharja, ki jevdobrš-ni meri uničil naše gozdove, poškodoval naše objekte in spremenil vsakdanje življenje. Prve ure po usodnih minutah so v nas vzbujale obup in brezizhodnost. In ravno takrat, ko najbolj potrebuješ pomoč, ti dobri ljudje priskočijo na pomoč. Prvi so bili domači in okoliški gasilci, sosedje in drugi ljudje dobrega srca. Takoj za njimi so nam pomoč in strokovne nasvete nudili predstavniki občine z županom Stankom Ogradijem in delavci Zavoda za gozdove z revirnim gozdarjem Slavkom Tevžem in vodjem OE Nazarje Tonijem Breznikom na čelu. Ta pomoč ni usahnila po nekaj dneh, ampak se z nezmanjšano prizadevnostjo nadaljuje in prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče. Rezultati uspešne sanacije so že vidni. Tudi poslanec Jakob Presečnik je poskrbel, da so vidni predstavniki države na licu mesta spoznali razsežnost poškodb na objektih in gozdovih. Prav g. Presečnikje oseb- no, s pomočjo svojih političnih somišljenikov, organiziral obiske najmočneje oškodovanih domačij in nam simbolno poklonil nekaj najosnovnejših dobrin za vsakdanjo rabo. Istočasno seje zavezal, da bo storil vse, karje in bo v njegovi moči, da državni organi ne bodo pozabili na obljube in zaveze, ki jih imajo s svojimi pristojnostmi. In še posebej v gozdovih bo izpad pomembnega dela dohodka naših kmetij v naslednjih desetletjih zalo velik, kar bo morala država upoštevati. Spodaj podpisani se v imenu oškodovanih po neurju, zahvaljujemo vsem imenovanim in neimenovanim za vse, kar so že in še bodo dobrega storili za nas, z obljubo, da bomo tudi mi po naših možnostih vračali dobroto, ko bo to potrebno. Hvala in srečno! Marica in Boštjan Poličnik, Šmiklavž 31, Gornji Grad Marjan Kaker, Tirosek 4, Gornji Grad Rafko Kerznar, Šmiklavž 22, Gornji Grad POPRAVEK V 36. številki Savinjskih novic je na strani 12 v prispevku Na svoj način obeležil spomin na generala Maistra napačen podpis pod sliko. Pravilno se glasi: Jože Kramberger portrete Franja Malgaja ustvarja z ljubeznijo do vsakega detajla. Uredništvo Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! ČRNA KRONIKA • UKRADENO GORSKO KOLO Nazarje: V času med 27. in 30. avgustom je neznani storilec izpred podjetja BSH Nazarje odpeljal gorsko kolo. Lastnika je stem oškodoval za okoli 100 evrov, policisti pa še ugotavljajo, kdo bi to storil. • PALETE NEZNANO KAM Nazarje: l. septembra je neznanec tekom dneva iz skladišča podjetja SAM v Nazarjah izvršil tatvino 70 evro palet in jih odpeljal neznano kam. Policisti za storilcem zbirajo obvestila. • VOZILO NA STREHI Delce: 5. septembra zjutraj je voznica osebnega vozila na cesti Šmartno ob Dreti-Bočna, pri odseku za Delce zapeljala s cestišča, vozilo pa seje ob tem prevrnilo na streho. Posredovali so nazorski gasilci in ekipa nujne medicinske pomoči, kije poškodovano voznico prepeljala na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • UKRADENE MOTORNE ŽAGE Tirosek: 5. septembra je prišel do žagalnice vTiroseku neznanec, ki je tam ukradel štiri motorne žage. Slednje niso bile primerno zavarovane. S tem je lastnika oškodoval za okoli 800 evrov. Policisti so si ogledali kraj kaznivega dejanja in zbirajo obvestila glede dogodka. • VLOMA V HIŠI Podhom: 6. septembra je bilo v kraju Podhom preko dneva vlomljeno v stanovanjsko hišo. Neznani storilec je odnesel večjo vsoto denarja. Tirosek: 6. septembra je neznani storilec preko dneva v Tiroseku vlomil v stanovanjsko hišo. Vanjo je vstopil skozi balkonska vrata. Preiskal je prostore in odnesel okoli l.OOO evrov gotovine. • VOZILO S CESTIŠČA Moziije: 6. septembra okoli enajste ure zvečerje na cesti Mozirje-Letuš vozilo zapeljalo s ceste. Posredovali so nazorski gasilci in ekipa nujne medicinske pomoči, ki je odpeljala na zdravljenje dve poškodovani osebi. Vzrok nesreče policisti še ugotavljajo. • ZAGORELO TOVORNO VOZILO Radmirje: 7. septembra malo po enajsti uri zvečerje prišlo v Radmirju do požara na tovornem avtomobilu. Na krajje odšla patrulja, ki je kraj zavarovala do prihoda delavcev Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Pri požaru je v celoti zgorela kabina tovornega in del priklopnega vozila. Kriminalisti so ugotovili, daje požar povzročil kratek stik na električni napeljavi. Materialna škoda znaša 65.000 evrov. Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini WWW. Zahvale, Oglasi Če solza mrtve bi budila, ne krila tebe bi gomila. Le srce ve, kako boli, ker tebe med nami ni. V SPOMIN 9.9- 2008 je minilo žalostno leto, kar nas je zapustila ljuba žena, mama in stara mama Jožefa KAKER z Brezja Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter z lepo mislijo in prižgano svečo počastite njen spomin. Njeni najdražji Veliko žalostnih dni je že minilo, odkar si zadnjič šel od doma. Na grobu črke tiho govorijo, da zate sveče že dve leti gorijo. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini nate dajejo nam moč, da učimo se brez tebe živeti. V SPOMIN Matej SOVINŠEK (31.5.1989 - 9.9.2006) iz Nove Štifte Iskrena hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ^ spomin/ 'S&ne/ 7. septemAta/ minevata/ dve/ leti, adla/a s& je/ Iju&a' žena, daha/ mama/, tašča/, latica/ asvoAadila/ hamena/ tzplfanja/. c€sieia/ c$>mtye7t/, lojena/ cißlainiA' veliko žalostnih/ dal je/ že/ minilo/, ko S' cvetjem/ tl poslednji dam kzosimo. S kamnite/ plošče/ čoke/ nemo/ qovaùjo, da/ zate/ sveče/ že/ leta dni qoùjo. zamaši/ te/ čakamo-, ne/masiemo dojeti/, sfiondai nate dajejo nam moč, da učimo (eiez/ tele/ se/ živeti. *05.09.1936 f 07.09.2006 cidelzmcuto jo pomešamo Sveta/maša/ ha22.9.2008 al7.00 pai klaoiscdi/a <~YlMzaxjaA/ Ttianc/ cŽhiviqen/ ^wst/uv7£,iM