METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
vojvodine kranjske.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na Va strani 16 K, na '/< strani 10 K in na '/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št. IS, V Ljubljani, 15, avgusta 1902. Leto XIX.
Obseg- s Kako preprečiti, da si konj sam ne snema uzde. — Nov deželni zakon o povzdigi živinoreje. — Perutninarstvo. — Mlekarsko knjigovodstvo. — Apno v kmetijstvu. — Kmetijske razmere na Kranjskem. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Kako preprečiti, da si konj sam ne snema nzde.
Snemanje uzde po konjih samih je precej razširjena in sitna razvada konj, ki se zlasti dogaja pri konjih, ki imajo majhno in slabo ustvarjeno čelo. Tako snemanje more biti za konje precej opasno, kajti konj, ki se odveže in more v hlevu prosto okol hoditi, lehko pride do neprimerne krme, ali pa se prenaje. Tudi ga lehko drugi konji obrcajo.
Če se vratni jermen močno zadrgne, navadno nič ne pomaga, pač pa je lehko škodljivo, ker povzroča naval krvi v glavo in vsled tega lehko nastane glavna vodenica ali mesečna slepota. Bolje je, če se na vratnem jermenu na tilniku naredi obroček, kamor se zaveže malo grive, kakor kaže podoba 41. Na ta način se sicer iz grive sčasoma veliko	Podoba
žime potrga, kar je pa pri
navadnih konjih z močno grivo brezpomembno. Pri lepih, žlahtnih konjih, zlasti če imajo nežno grivo, pa tega načina ni priporočati.
Drugi način, da se ta razvada prepreči, obstoji v tem, da se zadaj za tilnikom, na obeh straneh vratnega jermena pripneta močna jermena, ki se z drugima koncema pritrdita na trebušni pas, kakor kaže & na podobi 42.
Nov deželni zakon o povzdigi živinoreje.
V predlanskem deželno-zborskem zasedanju sklenjena sprememba dosedaj veljavnega deželnega zakona o povzdigi živinoreje je dobila najvišje potrjenje, in tako ima sedaj dežela nova tozadevna zakonska določila. Vsled te spremembe lehko trdimo, da ima sedaj naša kronovina najboljši zakon o povzdigi živinoreje.
Niže doli so objavljene izpremembe zakona, ki ga mora poznati vsak kmetovalec.
Izmed novih in važnih določil tega zakona so zlasti važna naslednja:
1. Če ni dovolj zasebnih 41.	bikov, jih mora priskrbeti ob-
čina sama.
2. Takse za živinske potne liste se bodo odslej smele porabiti le za povzdigo živinoreje in se bo po izvrševalni naredbi, ki vkratkem izide, moral osnovati v vsaki občini poseben živinorejski zaklad, kamor se bodo stekale pristojbine od spuščanja občinskih bikov, od živinskih potnih listov in denarne kazni od prestopkov tega zakona.
Take konje je za vsak slučaj v hlevu sploh najbolje privezovati v zaprte staje, da tudi potem ne morejo iz staje, če se od vežejo.
3.	Licencevalna komisija bo obstala le iz treh udov in bo morala občina plačati stroške za licence-vanje.
4.	Tudi med letom more dati okrajno glavarstvo začasno licenco na podlagi izjave okrajnega živino-zdravnika. To se doseže brez vseh ali le z majhnimi stroški.
5.	Prestopkov tega zakona ne bo več kaznoval župan, temveč okrajno glavarstvo.
Novi zakon slove:
Zakon z dne 21. maja 1902, veljaven za vojvo-dino Kranjsko, s kterim se izpreminjajo §§ 3., 7., 8., 10, 16., 20. in 21. zakona z dne 11. avgusta 1. 1890., dež. zak. št. 4. iz 1. 1891., o povzdigi reje goveje živine.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Člen 1. §§ 3., 7., 8., 10., 16., 20. in 21. zakona z dnč 11. avgusta 1890., dež. zak. št. 4. iz 1. 1891., se razveljavljajo v svoji dosedanji besedi in se imajo glasiti:
§ 3. Vsaka občina ima dolžnost, za živino, naha-jajočo se v nje ozemlju, potrebno število bikov ple-menjakov sama nakupiti in vzdrževati, v kolikor ne zadostujejo za to živino rabljeni zasebni biki plemenjaki, ki so v občini.
Stroški za nakup in vzdrževanje občinskih bikov plemenjakov se imajo, v kolikor za njih pokritje ne zadostujejo iz njih porabe
izvirajoči prejemki (junčevina), takse za živinske potne liste, globe radi prestopkov proti temu zakonu, potem morebiti iz javnih zakladov dovolj ene podpore in drugi	Podoba dohodki, pokriti iz občinske blagajne.
§ 7. Da se razsodi, če so biki dobri za pleme-nitev, jih morajo njih posestniki (privatni posestniki ali občine) vsako leto pripeljat' pred komisijo, ktera se določen in poprej primerno razglašen dan zbere v glavnem kraju vsakega sodnega okraja in, ako se zaradi daljave posameznih občin spozna za potrebno, dogovorno z zastopi dotičnih občin, tudi v drugih krajih istega okraja.
Ta komisija mora biti sestavljena iz načelnika političnega okrajnega oblastva, oziroma iz župana mestne občine s svojim statutom, kteri je izročeno politično uradno poslovanje, ali iz njegovega namestnika kot načelnika, iz enega zvedenega živinorejca in iz živinskega zdravnika.
Komisijne ude, razen načelnikov, kakor tudi njih namestnike imenuje za vsak politični okraj deželni odbor, zaslišavši poprej osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe, na dobo treh let.
§ 8. O tem, je li bik dober za pleme, razsodi komisija na podstavi javno izvršene preiskave končno veljavno z večino glasov.
Kadar se bik spozna za dobrega, mora komisija v ta namen, da se rabi za plemenitev, njega posestniku brezplačno izdati dopustni list (licenco), kteri je veljaven dotlej, dokler komisija morebiti ne spozua za potrebno, da se pripelje bik iznova pred njo, da razsodi o njega nadaljnji pripravnosti.
Komisija mora nadalje o bikih, spoznanih za pri pravne, spisovati poseben zapisek in njih stajalisča vsako leto v obsežju odkazanega ozemlja razglasiti na način, navaden v tistem kraju.
Okrajna glavarstva, oziroma mestni magistrat imajo pravico, tekom leta izdajati začasne dopustne liste na podlagi izjave okrajnega živinozd ravnika, oziroma mestnega živinozdravnika, kteri imajo veljati do prihodnjega rednega licenciranja.
Stroške za tako naknadno licenciranje imajo nositi dotični gospodarji bikov, ako so izrečno zahtevali naknadno licenciranje in ako ni bilo mogoče okrajnemu živinozdrav-niku o priliki kakega drugega povoda v do-tičnem kraju ogledati bika.
§ 10. Stroški dopuščevalne komisije se imajo pokriti iz občinske blagajne tistih občin, za ktere se je komisija sešla, da preišče bike pleme-njake.
Kadar se snide komisija v isti namen na prošnjo posameznih posestnikovplemenskili bikov razen določenega 42.	časa, plačati morajo oni
sami dotične stroške.
§ 16. Govejo živino pasti skupaj s prašiči na javnih pašnikih je prepovedano pod globo od dveh do desetih kron.
§20. Izvrševati kazenska določila tega zakona p r i s t o j i c. kr. okrajnim glavarstvom, oziroma mestnemu magistratu.
§ 21. Izterjane globe se stekajo v poseben živinorejski zaklad tiste občine, v ktere ozemlju je bil storjen prestopek.
Kadar globe ni možno izterjati, izpremeniti jo je v zaporno kazen. Pri tem se za globo do desetih kron prisodi zapora do 24 ur, nikoli pa pod 6 ur.
Člen II. Ta zakon stopi v veljavo z dnem svoje razglasitve.
Člen III. Mojima ministroma za kmetijstvo in za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon.
V Budimpešti, dne 21. maja 1902.
Franc Jožef s r. Koerbers. r.	Giovanelli s. r.
Perutninarstvo.
Ob pripravljanju snovi za nove trgovinske pogodbe so bili merodajni krogi opozorjeni na velikanski dohodek, ki ga ima naša država od izvoza jajec in perutnine, vsled česar se je v c. kr. kmetijskem mnistr-stvu pričelo delati za povzdigo te panoge, in tudi naša kmetijska družba je dobila poziv izdelati načrt za povzdigo te panoge v kranjski deželi ter se ji je obenem obljubila državna podpora. Glavni odbor je i/,volil v to svrho poseben odsek, ki že deluje.
Z veseljem je pozdraviti, da se tudi pri nas o tej zadevi prične gibanje, ktero spraviti v pravi tir bo pri nas tem laže, ker so nam na razpolaganje izkušnje, uspehi in izgledi drugih dežel. Zelo poučno in obenem pomenljivo je tozadevno delovanje na Štajerskem. Ta dežela ima blizu tiste perutninarske razmere kakor naša. Ravnokar se je na Štajerskem vnel neki časnikarski prepir o namenih in ciljih tamošnjega perutni-narstva, in ker je vsebina dotičnih razprav zelo poučna in nas lehko brani napak, ki so jih naredili na Štajerskem, zato v nastopnem priobčimo troje spisov iz glasila štajerske kmetijske družbe, iz »Gospodarskega Glasnika".
Ferd. E. \Vimmer je pisal pod zaglavjem: K štajerskemu perutninarstvu:
Alfred vitez pl. Rossmanit je izdal knjižico pod naslovom: „Naše perutninarstvo" ter ie zakrivil jako preporno razmotrivanje o tem, ali naj staro štaj. kokošjo pasmo negujemo, ali naj jo križamo z inozemskimi čistimi pasmami. Ne ve se še danes, če se bo kdaj doseglo, da bi zadnji preostanki staroštajerske pasme, ki je služila najimenitnejšim pogostovanjem širom sveta, dosegli svojo nekdajno slavo, ustrezajoč vsem zahtevam razvajenega želodca.
Neki prototip te pasme se je nahajal tudi v tej mednarodni perutninski razstavi ter je dobil častno odliko mesta Gradec. Sicer ni bil veliko večji kakor pritlikavček, a poln ognjevitosti.
Nahajale so se i druge lepo odrasle živali te pasme, ki obetajo lepo prihodnjost, a ravno tem podobne nahajamo tudi okoli Prage in na ogrskih kmetskih dvoriščih Puste.
Če se bo z izvedenostjo, marljivostjo in z vztrajnostjo težilo po preporodu staroštajerske pasme, je v teku let mogoč res lep uspeh, a se morajo v to svrho ustanoviti deželna plemenska vzgajališča, kjer se bo pametno gledalo na plemenitev.
Zasebni rejci bodo delali le na svoj dobiček ter bodo zaradi hitrejšega uspeha križali domačo kuretino z inozemskimi pasmami.
Tako n. pr. perutninar križa svoje sokolčasto pisane kokoši s sivimi škotskimi ali z mehelnskimi, da prej doseže svoj namen; oni, ki vzgaja belopernato vrsto, jo bo križal z belimi minorkami in z drugimi.
Da se težnje posrečijo tekom 10—20 let, je pač lehko verjetno, saj so nam zato porok drugi slični uspehi kmetijskega živalstva. Tako križamo domača plemena konj, goved, svinj z inozemskimi popolnejšimi pasmami, da svoje domače poplemenitimo. Komu neki bo prišlo na misel, da bi domače svinjsko pleme samosseboj poplemenitil? On vzame jorkširsko, oziroma berkširsko pasmo na pomoč, in kmalu je na zaželenem cilju.
Mari naj bi bilo pri perutninarstvu drugače? Vso čast in priznanje teženju po tem, da bi zboljšali svojo posest samoobsebi, a k temu je treba vstrajnosti, železne volje in gmotnih žrtev, česar pa ni za vsakim grmom.
Armin Arbeiter je pisal pod naslovom: „Čisto pleme ali križanje:
Da se je to vprašanje pojavilo med perutninarji in bilo povod živahnim razgovom, je dokaz, da so se perutninarji ločili v dva tabora, namreč v pristaše čiste štajerske pasme, in v zagovornike križanja. Gojitev čiste štajerske pasme se je jako razširila ter priljubila. To pa daje povod oporekanju in navajanju hib čistokrvnega plemena.
Z ozirom na veliko važnost, ki jo danes zavzema perutninarstvo na Štajerskem — kajti vrednost njenega izvoza je štirikrat tolika, kakor vrednost izvoza živinoreje — se pač priporoča, da si stvar od vseh strani ogledamo.
Pri nas se gre za oživljenje in utrjenje stare, nevenljive svetovne slave našega domačega perutni-narstva, ki navzlic vsemu zanemarjenju in brezumnemu pretiravanju športnih zasebnikov ni poginila; na drugi strani pa nam je gledati, da vendar skušamo došepati drugje s sijajnim uspehom završeni napredek na tem polju.
Naj samo nakratko omenimo, da bi vzgoja domače pasme konj in perutnine danes lehko dajala ogromne dohodke naši deželi, če bi bil njen obrat v rokah pametnih podjetnikov. A sedaj ne pomaga nič, kakor poskušati oteti, kar se še oteti da.
Glavni povzročitelj in nositelj slovesa štajerske perutnine je bil in je še dandanes štajerski kopun. Ta proizvod se je najprej izvažal, in njemu je sledil izvoz druge perutnine. Ž izvozom kopunov stoji in gine sloves štajerske namizne perutnine. Zato je velevažno, rediti perutninsko vrsto, ki omogočuje vzgajanje kopunov.
Pristno štajerski kopun je vendarle namizna slaščica prve vrste. On zavzema primeroma tisto mesto med perutnino, kakor studenčna postrv med ribami.
A ravno gojitev kopunov je zavisna od gojitve čiste štajerske krvi, ter tem bolj nazaduje, čim bolj se zmeša z drugimi pasmami ali se celo zatira, ko se uvajajo druga plemena.
Vedno križanje z novimi pasmami škoduje trgovini s kopuni, ker ne nudi več take finosti v okusu in slasti, kakor če se vzgajajo kopuni iz čiste štajerske krvi. Tudi se ne priporoča nobena druga vrsta tako v ko-punjenje kakor štajerska.
Nekoliko dokaza k temu so pritožbe dunajskih trgovcev s perutnino, ki je ponatisnjena tudi v „Land-wirtschaftliche Mittheilungen flir Steiermark", št. 22., z dne 16. novembra leta 1900., pag. 257.
Naj navedem svoje izkušnje, ki sem jih doživel pri kopunjenju več sto petelinov.
Pri hudanski dorkinški, lengšenski, orpingtonski, plimeški pasmi je bilo kopunjenje brezuspešno! Ali se sploh ni dalo k6piti, ali pa se je operacija posrečila, a „bolnik je ginil".
Pri križancih domače pasme z drugimi je bil uspeh tem večji in ugodnejši, čim bolj je prevladovala domača kri.
Pri našem domačem plemenu smo opazovali 30 doma izrejenih petelinov enakega značaja, kakor so se taki pri zadnji razstavi perutnine razstavili od celjske družbe perutninarjev. Uspehi so bili jako ugodni. Ne le, da ni nobeden skopljencev poginil, ampak tudi scelili so neverjetno naglo!
Glede pohanih in pečenih piščancev pa moramo izjaviti, da smo poskusili Italijo, da, celo Francijo, Angleško, Špansko, Portugalsko, Dansko, Švedsko in Nemčijo, a nismo našli doslej nikjer nič slastnejšega v tem oziru, kakor so pristno štajerski, jako zgodaj
godni tenkonogi, sočni domači piščanci domače reje.
Tukaj ne mislim tistih krepeličnih, visokogrednih, koščenih piščancev, ki so proizvodi bogsigave ktere pasme, križane z našo domačo. Vsakdo jih lehko nahaja po mestnih gostilnah ter se čudi takemu suhemu „konju", ki je brez vse slasti.
Mi smo torej prepričani, da naša štajerska pasma zasluži svoje sloveče ime kot najslastnejša pečenka.
Skozi sedem let sem smo razstavljali svoje tostranske proizvode po vseh razstavah perutnine. Tako tudi leta 1900. na Dunaju, kjer je neki star dunajski gostilničar prve vrste rekel: „Da, da, to so pravi ko-puni, a dandanes jih ni več dobiti". Kajpada je velik razloček, ali vzgaja kdo na velikost, ali pa le na pa-semske znake. V prvem slučaju se mora zadovoljiti, če doseže le količkaj večje, mesnatejše in bolj širokoprsne kokoši z znaki staroštajerske, kakor so se videle n. pr. v graški razstavi 1.1. v celjski zbirki, št. 171. do 181. Z njo je dokazano, da se da v kratkem času primeroma prav veliko uspešnega storiti za povzdigo staroštajerske pasme in nje svetovnega slovesa. Nobena druga vrsta deželske perutnine nima takega sijajnega imena, ki bi ga mogli zasledovati stoletja nazaj. Saj pa tudi ni noben tako enolikega sestava, ki bi bil za vse primeren, izvzemši pasmo erdeljske kokoši. Zato pa bi sodil štajersko kokoš proglasiti kot posebno pasmo.
Nemške kokoši lokenfeldske, ramelsloške, berške pasme ter bunjice (Pausbackchen) itd. so v svoji domačiji zelo spoštovane, dasi tudi niso bolj jajčne od onih zadnje celjske zbirke.
Žal, da se tudi v tem oziru uresničuje stari pojav, da to, kar imamo dobrega, odhaja v inozemstvo, in le česar zunaj ne morejo rabiti, le tisto se vrne k nam nazaj.
Zato pa je skrajnji čas, da se postavimo na svoje noge, in če bi tudi drugih ne bilo, kakor one rožnato nadahnjenene staroštajerske kokoši.	(Konec prih.)
Mlekarsko knjigovodstvo.
(Piše M. Ivančič.)
(Dalje.)
Iz „blagajniškega dnevnika" prepisujemo posamične postavke na čisto v „razdelnik prejemkov in izdatkov". In sicer moramo ločiti osebne postavke, t. j. take, ki zadevajo kupčijsko razmerje kake osebe nasproti mlekarnici, in stvarne postavke, ki so nastali v slučajni kupčiji proti gotovini ali ki zadevajo splošne izdatke: poštnine, voznine itd. V glavno knjigo prenesemo le osebne postavke, in sicer tako, da kar je v „blagajniškem dnevniku" prejemek in se začenja z besedico „Za", vpišemo na dotični osebni konto ali račun v dobro, ter začnemo z „Na"; in kar je tami zdatek ter začenja z „Na", vpišemo na osebni račnn v breme, začenši z besedico „Za". To narobe vpisovanje je celo umevno, če si predstavljamo v „blagajniškem dnevniku" mlekarnico kot osebo, ki daje ali sprejema, v „osebnem računu" pa dotično nadpisano osebo kot sprejemalca ali dajalca. Kar je mlekarnici izdatek, je dotičniku prejemek, in narobe, kar sprejema mlekarnica, je onemu izdatek.
Osebne postavke ločimo že v „blagajniškem dnevniku" od drugih, da vpišemo dotično osebo v prvo vrsto in to podčrtamo ali jo kako drugače zaznamujemo. Stem zaprečimo pomote pri prepisovanju. Recimo, da pošljemo „Separator-ju" denar za dobljeno orodje, beležimo torej v „blagajniški dnevnik":
Mesec		Dan	Izdatki			a	Znesek	
							K	h
Maj potem {		10 >repi	Alfa-Separator, Dunaj. Na poslanem posnemalniku 250:— » olju (10 kg) 15:20 šemo v razdelnik izdatkov:				265	50
Dan	C C «2	Izdatki		Prilog št.	Stroji in orodje		Porab-nine ' (mazilo)	
					K	h	K	h
10	34	Na Alfa-Separator, Dunaj		57	250	-	15	20
in v glavno knjigo na njegov konto v breme: Alfa-Separator, Dunaj.
34
34
V breme
V dobro
18	Za blagajno	265	20	12	Na poslanem po-		
					snemalniku	250	
					Na poslanem olju	15	20
					(Glasom dnevnika)		
„Razdelnik prejemkov in izdatkov" je čisti prepis „blagajniškega dnevnika" in služi v razdelitev ali razvrstitev njegovih postavkov po različnih, določenih rubrikah ali stolpcih, kterih vsak nam pred-očuje poseben stvaren račun. Ta razvrstitev blagajniških postavkov omogočuje najnatančnejšo kontrolo v vseh posamičnih delih našega podjetja, in pri sklepanju teh računov nam je prav jasno, v kterem obratnem delu je dobiček in kje je izguba. To je toli važno, da vemo, ali nam sirarstvo in ktera vrsta sira, ali maslar-stvo, mogoče pa le neposredno prodajanje mleka prinaša največ dobičkov; če smo potratili preveč kuriva, olja, soli itd., da se temu računu izogniti ne moremo, če hočemo sploh štediti v gospodarstvu ter izbirati pravo pot do največjega dobička v mlekarnici. Navadno knjigovodstvo, kakor je še vedno v rabi po naših mlekarnicah, sploh nima te imenitne prednosti, zato se pa umno mlekarstvo naslanja le na tako, ki omogočuje natančen pregled in kontrolo po vsem tehniškem in trgovskem obratu.
Kako je „razdelnik" rabiti, nas poučuje že zgornji primer. Iz „blagajniškega dnevnika" se torej prepisuje le sprejemalčevo, ozir. dajalčevo ime ter se izkaže do-tična vsota v stolpcu, ki odgovarja prejeti ali oddani stvari. Če pa ti stolpci zahtevajo, da se le en blagajniški postavek razdeli na razne stvarne račune (v primeru 265 K 20 h na račun strojev in na račun porabnin), je to že razločiti v „blagajniškem dnevniku" ali v dotični prilogi (glej tudi mesečni zaključek »blagajniškega dnevnika").
Prenesti pa je v „razdelnik" le čiste prejemke, oziroma izdatke. Čisti prejemek enega meseca sestoja samo iz zneskov, došlih le v dotičnem mesecu; začetno blagaj. stanje ne pride tu v poštev, ker je le prehodni znesek prejšnjega meseca. Zato je »blagajniški saldo" za „stvarne račune" brezpomemben, le spočetkom leta
prevzamemo blagajniško stanje v „razdelnik" ter ga izkažemo v dotičnem stolpcu.
Dalje moramo v razdelniku izkazati ves promet, vse dohodke in izdatke vsakega stvarnih računov, le potem dobimo natančen pregled dobička ali izgube. Važno je torej, da pri onih strankah, ki imajo proti nam račun, ne beležim pri njega poravnanju samo taktično vplačane ali izplačane zneske, temveč vso vsoto prejemkov in izdatkov, n. pr.; Kovač F.
terja za delo.........45 K 50 vin.
odbivši po odbitku prejemkov v siru . 10 K 20 vin.
se je izplačalo . . 35 K 30 vin; beležim torej med izdatke ne samo 35 K 30 h, ampak vseh 4 5 K 5 0 vin. ter prenesem ta znesek v raz-delnik v stolpec: „poprave strojev i. t. d."; izkažem pa obenem vprejemkih „blagajniškega dnevnika" 10 K 20 vin. za sir ter prepišem ta postavek zopet v „raz-delnik prejemkov" v stolpec „sir". — Zadružnikom obračunam skupno in mesečno na podlagi izplačilne knjige, in sicer vpišem skupno vsoto, ki pripade oddanemu mleku, med izdatke, in kar jim je bilo odbito na prejetem blagu kot stvarni postavek, med prejemke, raz-vrstivši ga v razdelniku kakor kaže naslednji primer:
N		O		H
M				O
	P.	tu		0
	o	g		
N< a pr	o <1	SL o	3i o* p	5 pr P
	w		r ■	3"
N E*		N ■S	&	"t P
				3
pr		3		
				p
eES		>3		
		o		3
P		o.		TI
-J. ET		N'		O X O
N'
Dan
Stran
*
H
C
Prilog št.
Kapital
Deleži
Rezervni zaklad
Mleko in smetana
Posneto in pinjeno mleko
Maslo
Sir
Siratka
Vrnjena poštnina, voznina, zavojnina
Blagaj nično stanje
Skupaj
»
P N Ut ft
® n
U1 w
o
o,
CD
S B
Ki"
sfi
pog
X
o <
03
to
Razvrstitev v razdelniku je pač vsakemu umljiva, ker mu vsak stolpec pove, kterim postavkom je na-
menjen; pripomnimo samo, da imenujemo „porabnine" vse one stvari, ktere sčasom porabimo (zginejo), in da vpisujemo v „splošne stroške" vse one postavke, ki ne zadevajo prijemljivih stvari, n. pr. poštnine, voznine, davke in naklade, zavarovalnine vseh vrst, izjemne nagrade, revizijske stroške i. t. d. „Razdelnik" zaključimo mesečno po priloženem vzorcu. Mesečne vsote prenesemo v poseben razdelnik, ki služi samo letnim obračunom. Ob letnem zaključku seštejemo potem mesečne vsote, na kar se nam pokaže čisti prejemek ali izdatek vsakega stvarnega računa za tekoče leto posebej. Sestavo ter porabo teh hočemo pojasniti pri sestavi »letnega zaključka".
Apno v kmetijstvu.
(Dalje.)
2. Apno pospešuje razkrajanje sprstenine ter pomaga pripravljati dušienato rastlinsko hrano.
Odmrle rastline in živali začno razpadati, vedno bolj izgubljajo prvotno obliko in končno ostane prhka snov temne barve, ki — primešana prsti — zemljo v mnogih ozirih zboljšuje, ker jo rahlja ter ugodno uravnava vlago in toplino. To snov imenujemo sprstenino (humus). Po ugodnem delovanju sprstenine v zemlji bi morali sklepati, da je treba to tvarino kar le mogoče varovati, da bi počasi razpadala; ali takoj se poučimo, da razpadajoča sprstenina lehko še bolj koristi, in ker zemlji lehko dodajamo tvarin, da se dela nova sprstenina, bomo tudi gledali, da se bo zadosti hitro razkrajala, ali pravzaprav: uredili bomo tvorjenje in razkrajanje sprstenine tako, kakor nam pri računih najbolj prav hodi. Sprstenino v zemlji delajo pogible živalce, odmrle rastline, ostanki pridelkov (bilje, strnišče i. t. d.) ter hlevski gnoj, mešanec in zeleni gnoj; razdevlje jo pa kisik, ki ga je vezanega povsodi mnogo, v zraku ga je pa približno V« prostega, in ta vedno deluje na razpad; v ugodnih razmerah hitreje, v neugodnih počasneje.
Najboljši pomočnik kisiku pri tem delu je apno. Kjer je dosti apna, tam tudi sprstenina hitro razpada, v prvi vrsti v vodo in v ogljikovo kislino. Sedaj gre pa še ogljikova kislina na delo. Raztopljena v vodi neprestano deluje na rastlinske hranilne snovi, vezane v raznih težko raztopnih spojinah, toliko časa, da jih raztopi ter pripravi za rastlinsko hrano.
V sprstenini je tudi dušik; ali je tako vezan, da ni užiten. Pri razpadanju sprstenine se pretvarjajo tudi dušičnate spojine in delajo amoniak. Amoniak pa se mora izpremeniti v solitrovo kislino, kajti šele to potem rastline uživajo; in to izpremembo s pomočjo apna doženo majčkene glivice: soliter tvoreče bakterije. Apno se s solitrovo kislino sveže v apneni soliter, ki je rastlinam izborna dušičnata hrana.
Marsikdo bo poznal kako zemljo, ki gnoja kar ne more prebaviti; še čez več let se izorje skoraj tak, kakršen je bil podoran. V taki zemlji gotovo ni mnogo apna. Če se jej doda apna, bo zemlja koj bolj delavna in bo gnoj podelala v rastlinsko hrano, da pride v korist in ne bo brez hasni ležal v zemlji.
Enako kakor amoniak, tvoreč se iz sprstenine ali pa tudi iz raznih organskih dušičnatih gnojil, pomaga apno pretvarjati tudi amoniak v umetnih gnojilih, n. pr. v žveplenokislem amoniaku. Tako gnojilo bo torej le v taki zemlji prišlo popolnoma do veljave, ki ima dosti apna v sebi.
Pogledati moramo še na barska tla. Po barjih prav mnogokrat nedostaja apna, in dodajamo jim ga, da jim zboljšujemo rodovitnost. Ali prav lehko se nam zgodi, da nam bo zemlja po nekterih dobrih letinah hipno začela pešati. Apno pospešuje razpadanje sprste-nine, ali če hočete: apno je barsko zemljo; vrhnja plast je vedno plitvejša in rastlinske korenine pridejo do neporabne mrtvice ter začno pešati. Zato moramo paziti že koj izpočetka, da bomo barsko zemljo takoj začeli globokeje obdelovati ter z apnom zboljševati, tako da se kar sproti pripravlja za rastlinam ugodno stališče. Umevno je, da nikdar ne smemo pozabiti na primerno gnojenje, kajti če bi zemlji nič ne vračali, bi jo toliko prej izželi, kolikor večje dohodke bi iz nje dobivali.
3. Apno pripravlja rudninsko rastlinsko hrano.
Rudninska rastlinska hrana se pripravlja, ko kamenje sprhneva. Zrak, oziroma kisik, in vlaga delujeta na spojine, trdno vezane v rudninskih sestavinah zemlje, ter jih počasi topita. Že v prejšnjem sestavku smo se poučili, da razpadanje rudnin pospešuje ogljikova kislina, ki se je navzame voda, vendar so vsa ta pretvarjanja neznatna, če v zemlji nedostaja apna; zemlja je v tem slučaju lena, nedelavna. Ce pa tako zemljo poapnimo, zelo poživimo njeno delavnost, in mnogo laže in v obilnejši meri se topi rastlinska hrana. Mnogovrstne so presnovo, ki jih v zemlji apno ali povzroča, ali pa vsaj pospešuje; vendar jih še mnogo ne poznamo. Poznamo pa nekaj prav važnih presnov, in par teh si hočemo ogledati.
V prvi vrsti vzemimo kali. Kali je važna rastlinska hranilna snov in se, kakor apno, spaja s kislinami; zato ona mnogokrat drug drugega izpodrivata iz gotovih spojim ter premagalec zavzame mesto premaganca. Vzemimo kremikovokisli kali, kakršnega imamo v zemlji res precej. Ker gospodarske razmere zahtevajo, poapnimo zemljo, da bi nam bolje rodila. Sedaj imajo rastlinske dosti apna. Toda to ni še vse; del apna izpodrine nekoliko kalija, ki je bil vezan na kremikovo kislino, ter se sam spoji sto kislino.** Sedaj se kali, ki je bil prej trdno vezan, prav lehko raztopi, in rastlina ni dobila le apna, ampak tudi kalija.
Nadalje je fosforova kislina zelo važna rastlinska hranilna snov, tako važna, da jo je domalega vedno treba rastlinam dovažati, premnogokrat v super-fosfatu. Superfosfat je gnojilo, kjer je fosforova kislina v takem stanju, da se že v vodi raztopi. Če pa superfosfat spravimo v zemljo, fosforova kislina ne ostane več v vodi raztopna, marveč se izpreminja; veže se s tvarinami, ki jih dobiva v zemlji, ter tvori bolj ali manj težko raztopne spojine. Če v zemlji ni, ali je le malo apna, se fosforova kislina spaja z glinico in z železnim okisom. To sta pa spojini, ki se zelo težko topita, in je fosforova kislina v njih skoraj neraztopna. Umevno je, da nam to nikakor ne more biti všeč, saj smo drago raztopno fosforovo kislino zato rabili, da bi jo rastline lehko uživale. Kako temu odpomoči? Zopet je apno tisti pomočnik, ki fosforovi kislini ne
*) Podobna presnova se včasih izvrši tudi pri pranju — če
namreč rabimo trdo vodo (ki je v nji raztopljeno ogljikovokislo apno). Milo (natranovo in kalijevo) se v vodi topi. Ce pa milo pride v trdo vodo, se v kosmih izloči in je brez koristi. Zakaj ? — Navadno trdo milo je kemijsko tolščnokisli natron (natronovo milo), mehko mazavo milo je pa tolščnokisli kali (kalijevo milo.) Če tako milo pride v trdo vodo, apno izpodrine iz spojine natron ali kali in se sam zveže s tolščnimi kislinami. Ker se pa apneno milo v vodi ne topi, se izloči v kosmih. Trda voda torej ni po-rabna pri pranju.
pusti, da bi se preveč trdno vezala, ampak da ostane razmeroma še precej lehko raztopna. Apno se namreč samo spaja s fosforovo kislino, ki se pozneje, dasi teže kakor v superfosfatu, vendar primeroma lehko topi, da jo rastline morejo uživati. Varovati pa se moramo, da apna ne mešamo s superfosfatom še prej, predno to gnojilo spravimo v zemljo; to bi bilo popolnoma napačno. V tem slučaju bi se lehko raztopna fosforova kislina spojila z apnom, še predno bi prišla v zemljo, in bi se v prsti slabo razdelila. Če pa superfosfat pride v apneno zemljo, se fosforova kislina topi, se razlezuje na vse strani ter se šele sedaj spaja z apnom, tako da je zemlja nekako vsečez navzeta fino razdeljenega fosforovokislega apna. Rastlinske koreninice dobivajo to važno snov povsodi, kamor pridejo, jo tope, če je ni dosti raztopila ogljikovokisla voda, s svojimi kislinami, da je imajo vedno dosti. V zelo apneni zemlji se super-fosfatova fosforova kislina ne more tako razlesti, ker jo obilno apno prekmalu veže.
Ker apno v zemlji tako ugodno vpliva na to, da se rastlinska hrana pripravlja v obilni meri, si moramo posebno dvoje dobro zapomniti: 1.) da apno zemljo zelo izmolze, da je torej treba pogosto in v primerni množini gnojiti; in 2.) da gnojila, posebno umetna, le tedaj pridejo popolnoma do veljave, če je v zemlji zadosti apna. Ne smemo se jeziti, če nam poap-njena zemlja da par dobrih žetev, potem pa opeša, ker ji moči nismo vrnili. Primerno ji gnojimo, pa nam bo vedno dajala bogatih pridelkov! Povsodi je v gospodarstvu prvi pogoj ta, da gospodar ve, kaj dela, in da pri svojem delu vedno računa, kako bi z razmerno najmanjšimi stroški trajno dobival največ dobička. Kdor pa kake reči ne razume, naj se je sploh ne loteva.
4. Apno zemljo rahlja.
Težka, zvezna zemlja nam mnogokrat dela preglavico; ne uberemo lehko pravega časa, da jo obdelamo, obdelovanje je že samonasebi težavno, spomladi se taka zemlja počasi segreva, rada dela kepe, moča nagaja i. t. d., izkratka: večen križ imamo z njo. Če imamo zadosti hlevskega gnoja, da jo primerno gnojimo, je že še, ker gnoj dela sprstenino, sprstenina pa zemljo rahlja. Ali to težko tako uredimo, kakor si želimo, zato moramo biti veseli, da si lehko drugače pomagamo, in sicer tudi tukaj z apnom. Če zvezno zemljo poapnimo, se nesprijemni apnovi delci pomešajo s spri-jemnimi glinastimi ter tako porušijo in ublažujejo medsebojno zvezo; zemlja se zrahlja, ne zadržuje več tako zelo vode, se laže segreva, se mnogo laže obdeluje, kepe se ne delajo tako rade, in če se že delajo, laže razpadajo. Z apnom torej zvezno zemljo v mnogih ozirih zelo zboljšamo. Zato se pa tudi ne bomo čudili, če nam bo poapnjena, zvezna zemlja bolje rodila kakor neapnjena, ki ji apna sicer tudi ne manjka.
Toda z apnom ne zboljšamo le po naravi zvezne zemlje, marveč tudi tako, ki je iz kakega drugega vzroka, kakor n. pr. vsled slabega obdelovanja ali vsled gnojenja z gotovimi gnojili postala zvezna ali je dobila skorjo. Kdor rabi razna umetna gnojila, se mu je morda že pripetilo, da se je po rabi kajnita ali solitra po njivi naredila skorja. Skorja se sicer z obdelovanjem, n. pr. z okopavanjem lehko razdrobi, ali dež jo zopet naredi. Preprečimo pa skorjo, če poleg omenjenih gnojil rabimo tudi apno.
O tem svojstvu apna se vsakdo lehko prepriča doma v sobi. Vodi naj primeša gline, revne na apnu, naj jo dobro zgoni in premeša ter naj potem s to mešanico nalije 4 velike kozarce. V 2 kozarca naj dodene
po nekoliko kajnita, v 2 pa ne. Končno naj dodene po nekoliko apnenega beleža v en kozarec brez kajnita in v enega s kajnitom. Sedaj naj si dobro zapomni ali pa zaznamuje, kaj ima v kakem kozarca, in naj jib povrsti postavi na miren prostor. Videl bo, da se v kozarcih, ki jima je dodejal apna, kmalu začne gošča usedati in vrhu nje se voda učisti; v ostalih kozarcih traja to dolgo časa. V kozarcih, ki jima je dodal apna, bo usedlina primeroma rahla, posebno v onem brez kajnita; v kozarcu, ki mu ni bilo ničesar dodanega, bo trda, in še bolj v onem, kjer je bil dodan samo kajnit.	_
Kmetijske razmere na Kranjskem.
(Dalje.)
Kar se tiče naših denarnih zadrug, jim je pred vsem pripisati veliko zaslugo, da je dandanes v deželi obrestna mera povsodi primerna in da se je zatrlo vse oderuštvo, ki sicer pri nas nikjer ni bilo posebno cvetoče Ta zasluga gotovo ni majhna, toda dosežena nima na bodoče boljše uspevanje kmetijstva nobenega vpliva več. Velika dobrota naših muogobrojnih denarnih zadrug je tudi to, da kmetovalec lehko dobi potrebnih posojil za svojo obrt; toda ta lehkota je dvorezen nož, ki je koristen trezno mislečemu, a silno nevaren v denarnih rečeh lehkomiselnemu gospodarju. Zal, da je naš narod po veliki večini lehkomiseln; zato so denarne zadruge na drugi strani pri nas pravi strup, ker njih voditelji nočejo ali ne vedo umevati njih vzvišene naloge, temveč le v veliki meri pomagajo kmetovalcu, da se ponepotrebnem zadolžuje. Če naj denarno zadružništvo v bodočnosti prinaša kaj koristi, se mora preosnovati v tem zmislu, da se hipotekama kupčija prepusti hranilnicam in posebnim denarnim zavodom, ki naj pa bodo manj tesnosrčni kakor so hranilnice, za kmetovalce naj se pa snujejo denarne zadruge strogo v Rajf-ajzuovem duhu, ki bodo imele izključno le smoter kmetovalcu priskrbovati ceni in lehko dosegljiv obrtovalni denar na kratke r6ke, in sicer pod kontrolo zadružnega odbora, ki sam odloči, če je posojilo gospodarsko potrebno ali ne. Če Rajfajzen tako kontrolo zahteva pri trezno mislečem nemškem narodu, potem je pri nas dvakrat tako potrebna! Mnogo naših denarnih zadrug ima pa še veliko drugih hib, ki utegnejo postati usode-polne. Izmed takih hib omenjam poslovanje brez ktere-koli odborove seje, pomanjkljivo nadzorstvo ali celo podpisovanje letnih računov kar na slepo od strani nadzorstva, lehkomiselno posojanje brez zadostnega jamstva, zvito ali naravnost napačno bilanciranje, sprejemanje porokov, ki imajo že vse polno zavez itd. No, to so hibe, ki se bodo slednjič maščevale le nad pred-stojništvom, nadzorništvom in nad zadružniki; kot največjo hibo našega zadružništva, ki, žal, izvira iz političnih nasprotstev, pa smatram lehkomiselno posojanje ali celo ponujanje posojil samo zato, da se izkaže večji denarni promet, da se z njim baha in kosa s sosedno posojilnico, ki je v rokah politično drugače mislečih, in da se dolžniki narede politično zavisni pri volitvah. Tako postopanje, ki cele kraje in okraje tira v gospodarski propad, je naravnost zločin in hujše zlo kakoroderuštvo.
S prodajanjem pridelkov potom zadrug se dosedaj v drugih deželah ni kaj prida doseglo, tem manj pri nas, in je diletantizem na tem polju pri nas dosedaj res brezpomemben. Koliko se sploh da doseči, sem že -gori omenil.
Drugače je pa z mlekarskimi zadrugami; te se ,pri nas ugodno razvijajo in bodo pri pravem negovanju
izdaten vir novih dohodkov. Pa tudi tem zadrugam ni odrekati nekterih hib, ki zlasti tiče v nedostatni ustanovni glavnici, v nedostatnem upravnem in tehniškem vodstvu ter v prenagljenem snovanju na mestih, kjer sploh ni ali vsaj sedaj še ni temeljnih pogojev za uspevanje. Temu je pripisati dejstvo, da je tvornica za mlekarske stroje „Alfa-Separator" samo v letih 1900 in 1901 na Kranjskem izgubila 25.000 K, kar gotovo ne kaže zdravih razmer. Tu vmes poseči in pravo smer pospeševati je nujna dolžnost poklicanih činiteljev. — Enake smeri kakor so mlekarske zadruge je edina v deželi obstoječa zeljarska zadruga. Koliko je ta svojim udom koristila, se še ni objavilo, pač pa zeljarji tožijo, da je ona v Trstu ceno kislemu zelju tako tlačila, da jim pri enakih razmerah ne kaže več s pridom tržiti. Če je to res. potem je ta zadruga zgrešila namen zadružništva, ker je namen prodajalnih, oziroma raz-pečevalnih kmetijskih zadrug ta, da se dosežejo boljše cene, ne pa, da se cene tlačijo. Naša kranjska zeljarska obrt je vseskozi poštena; ona ne odira pridelovalca in ima velike zasluge za izvoz zelja, zato naj se ji ne delajo ovire na način, ki nikomur ne koristi. Morda še pride čas, ko bodo poslabšane razmere od kmetovalcev zahtevale, da posežejo vmes s snovanjem zeljarskih zadrug, a za sedaj smatram za važnejše, naše pridelovalce zelja organizovati v to svrho, da bo nehala škodljiva prodaja zelja na število, ki ne pripušča s pridom umnega zboljšanja zeljarstva. — Med prodajalne zadruge štejem tudi vinske, oziroma kletarske zadruge. Taki imamo na Kranjskem pravzaprav le dve; ena se je šele ustanovila in je osnovana s predpogoji, ki dajejo nado do velike koristi, druge pa ne smatram za kmetijsko, temveč za trgovsko, ker se peča le z vinsko trgovino na zadružni podlagi. Ta zadruga koristi le svojim udom, kmetijstu dežele pa ne, ker z vpeljevanjem tujih vin le tekmuje s kranjskimi pridelovalci vina. paije prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 149. Kaj je mojemu konju, ki se vedno liže in grize jasli ter druge reci? Kako se odstrani ta napaka in kaj ji je vzrok? (I D. na H)
Odgovor: To je razvada, ki se zlasti kaže pri konjih, ki so bili v hlevu vzrejeni iu so se temu privadili iz dolgega časa. V pričetku se da konj tega odvaditi, pozneje je pa skoraj nemogoče. Priporočajo mazati jasli s smrdečimi tvarinami, kakor na pr. s katranom, s karbolinejem itd in konje tako privezovati, da ne morejo lizati, ne gristi samih sebe.
Vprašanje 150. Imam kravo, ki ji je na spodnji oelusti zrasla za oreh debela bula, ki se drži kosti, je trda in nepremakljiva ter ne kaže, da bi kravo kaj bolela. Kaj je to in ali je kaj nevarno? (F. K v J)
Odgovor: Po Vašem popisu sodeč, je ta bula mramor ali morska kost, česar seveda ne moremo trditi, ne da bi bulo pregledali Morska kost na čelu^ih nastane vsled neke glive, ki se zaje v kost. če bolezen dolgo trpi, postane čelustna kost gobasta in v njej se naredi vse polno luknjic Pri dolgo trajajoči bolezni je ozdravljenje izključeno; le v početku bolezni more živinozdravnik pomagati
Vprašanje 151. Odkod prihaja, da si 0706 druga drugi volno pulijo? Ta neprilika se je letos pokazala v moji čredi in zdaj že skoraj vse ovce volno pulijo. (L S. v B)
Odgovor: To je neka razvada, ki ima morda v prebavilih svoj izvir, toda počasi se ovca navadi od ovce. Puljenje volne se pokaže običajno le pri reji v hlevu, na paši pa skoraj nikdar. Za vzrok navajajo pomanjkanje rudninskih soli v krmi; diugi pa trdijo, da je vzrok dolgčas. Najboljše sredstvo je ovce spustiti na pašo, ali pa vsaj krmo premeniti.
Vsekakor je pa ovcam dajati dovolj soli ter jim polagati pepela, krede in klajnega apna.
Vprašanje 152. Ali bi bilo dobro kole za sadno drevje namazati s karbolinejem? Ali bi ne škodilo drevju? (P. T. v J.)
Odgovor: Izpuhtevanje karbolineja škoduje zelenim delom rastlinskim; če pa drevesne kole že prej namažete, zlasti spodnje konce, ki pridejo v zemljo, ter jih naredite pravilno dolge, to je take, da ne segajo v krono, pa karbolinej ne bo prav ni6 škodoval, ker dotlej, da drevo ozeleni, jedki duh že popolnoma preide.
Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske.
Oklic.
Nastopne okoliščine so krive, da so že nektere mlekarne izginile in marsikterim drugim groze, da jih uničijo, če se dosedanje razmere ne izpremene.
Okoliščine so vkratkem naslednje:
a)	Mlekarne dajejo svoje izdelke pod ceno in si prav ponepotrebnem konkurirajo, kar je posebno pri letošnji dragi piči občutno.
b)	Mlekarne ne vedo za dobre odjemalce in so večkrat o njih kreditih slabo poučene. Nasprotno pa tudi odjemalci sami ne vedo, kam bi se obrnili s svojimi naročili, ktera se vedno množijo.
c)	Odjemalci šikanirajo mlekarne in jim celo večkrat vračajo mleko — ko so ga seveda poprej posneli ali sploh izkoristili, trdeč potem, da je mleko pokvarjeno, kar je po navadi čisto izmišljeno.
d)	Mlekarne ne izdelujejo enakih izdelkov, vsled česar se kupci pri naročilih ne vedo ravnati.
Da se vsem tem in raznim drugim neprilikam izognemo, naj bi se osnovala osrednja pisarna, ktera bi združevala vse zadruge in ki naj bi imela pozneje v Trstu, oziroma v Reki svoj sedež.
Pri tej »osrednji pisarni« bi odjemalec lehko iskal blaga, mlekarna pa zopet odjemalca, trgovskega sveta in sploh v to stroko spadajočih informacij za nabavo različnih potrebščin.
Da se tako združimo v nekako centralo, se vse mlekarne uljudno vabijo, da se pridružijo tej res dobri stvari, ktero bodeta gotovo tudi država in dežela izdatno podpirali.
Podpisani pripravljalni odbor si torej usoja najuljudneje vabiti vse mlekarne, kakor tudi posamezne pospeševatelje te stroke, da se pridružijo tej akciji, in prosi, da se dotična naznanila, oziroma prij avi za pristop dopošljejo načelniku pripravljalnega odbora gosp. Fran. Majdiču v Logatec najkasneje do konec avgusta 1902.
Prvi in obenem ustanovni občni zbor bi imel biti sredi septembra in so štatuti v ta namen že pripravljeni.
V Logatcu, dne 4. avgusta 1902.
Franc Majdič, načelnik mlekarske in sirarske zadruge Logaške, načelnik pripravljalnega odbora zveze kranjskih mlekaren.
Anton Lavrenčič,	Alojzij DomlcelJ,
nadzornik mlekarske zadruge	načelnik mlekarske zadruge v
v Cerknici.	Zagorju pri St. Petru.
Anton Kovšca,	Alojzij Gartner,
načelnik mlekarske zadruge	odbornik mlekarske zadruge
v Planini.	v Planini.
Ivan Laurlč,
poslovodja mlekarne v Cerknici.
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori peti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju,, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se isto-tako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, kibo sprej eta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; če ima ktera več obleke , jo sme prinesti s seboj).
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.)	dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.)	znati čitati, pisati in računati;
3.)	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4) predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.) zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, kterim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo
do 15. septembra t. 1.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor o. kr. kmetijske dražbe kranjske.
V Ljubljani, dne 15. junija 1902.
Listnica uredništva.
A. Ž. v B. Pokuhano brinje ima vsekakor nekaj gnojilne vrednosti in ga torej lehko s pridom porabite za gnoj. V to svrho se pomeša z gnojem in se pusti, da se razkroji, ali pa se porabi za mešanec.
F. N. v N. V slučaju tožbe bo odločevalo to, kaj se v Vašem kraju razume pod »jelovino«. Če pri Vas štejejo med jelo-vino vse igličasto drevje, torej tudi bor, potem pravdo gotovo izgubite.
I C. v G. V. Sredstva proti bukanju svinj Vam drugega zanesljivega ne vemo povedati, kakor rezanje, ali pa vpeljite angleško pasmo.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 13. avgusta 1902. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago K —.— h do
K —.— h; nemška detelja (lucerna) K —.— h do K —,— h; gorenjska repa K 80—.— h; laneno seme, domače ozimno K 32.— h do K 33.— h; konopno seme K 20,— h do K 22.— h; kuminovo seme K 55.- h do K 60.— h.
Fižol: Rudeči ribniški K 16.— h; rodeči Hrvat K 15.- do K —.—; prepeličar (koks) K 17.— do K —.—. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe česplje: v dimu sušene K —.— h do K —.— h. „ „ brez dima sušene K —.— h. do K —.— h Orehi domači: K 27.— h do K 28.— h. Ježice nove: K 4,— h do K 6.- h za 100 klgr. Med čist: po K 70 — h do K 72,— h. Kože. Goveje, težke nad 45 kg po K 84.— h do K 86,— h. n fežke od 30 do 46 kg, „ 74.- „ „ „ 76.- „ _" lahke. „ . , 74— „ „„-.-, (le cene veljajo za 100% in sicer za kože jzdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.) Telečje kože: K 1.04 za kg. Kozličeve kožice po K 1.45 h do K 1.55 h. Svinjske kože: Čiste, brez napak 62 do 66 h za kg.
Druge vrste 34 do 52 h za kg. Kože lisic po K 10.— do 10 50 I „ kun belic „ „ 22,— , 24.— | „ „ rumenic „ 30.— „ 36.— i za par. n dihurjev „ , 6,- „ 6.50 ' . vidr , „ 17— , 18— J Kože zajcev po K 30— do 32.— za 100 komado*, Pepelika (potoži) po K 32— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 13. avgusta 1902. Pšenica K 9.00 h, rž K 7 25 h, ječmen K 6.40 h, oves K 7 90 h, ajda K 7 35 h, proso K 7.80 h, turšica K 6.15 h, seno K 3.60 h, slama K 3.10 h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.)
Kovaške, kolarske in sedlarske učence
kakor tudi
kovaške, kolarske in sedlarske pomočnike
kteri so prav dobro izurjeni v izdelovanju raziličnih vozov, kočij itd.
sprejme takoj	(67 -2)
PETER KERŠIC,
izdelovalec vozov v Šiški pri Ljubljani.
Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov kron.
Rezervni zaklad: okroglo 370.000 kron.
* Mestna hranilnica ljubljanska *
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta b kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na na leto 6°/p izposojenega kapitala.	(64 — 4)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr, kmetijske družbe	Vojvodine kranjske.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za g*, učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na «/2 strani 16 K, na 1li strani 10 K in na >/8 strani 6 K. ^Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.

i!
S3K
100 kratno preskušena
ozimna semenska žita
Ernesta Bahlsena v Pragi.
Posebne prednosti, katere so združene v mojih originalnih semenih in iste odlikujejo so potrjene Jod kmetovalcev vseh dežela, kakor od kmetijskih družb in zadrug s poročili m zahvalnimi pismi, katerih dojde vsako leto neštevilno. Ta semenska žita zagotavljajo kmetovalcu pri najbolj varčni, tedaj najceneji setvi naj-obilnejšega pridelka na zrnu in slami, ter se priporočajo za vsaka tla, bodisi v gorovju ali na ravnem. Moja semenska žita so z ozirom na njihovo posebno prednost in sposobnost priporočena za setev vsakemu kmetovalcu v najznamenitejših gospodarskih in kmetijskih listih.
Bahlsenove najnovejša vzgojene rži in pšenice.
Bahlsenova rž „ellte"
je po došlih poročilih iz krajev, kteri leže na visokem in v dolinah priznana kot najvstrajnejša in najrodavitnejša ozimna rž. (Uradno priznano 59kratni zrnski pridelek.) na 200 do 240cm visokih bilkah vzraste 17 do 25 cm dolgo, debelo in polno klasje z zelo močnatim zrnjem v finih lušinah. Ta vrsta rži vzbudila je med kmetovalci splošno presenečenje, ter je priporočana v vseh najbolj uglednih listih.
Natančneji opis v mojem jesenskem ceniku. Ker je zaloga te rži jako majhna, oddajam jo le za poskuse, izvirno seme v plombiranih vrečah z varstveno znamko: 1000 kg K 320 —, 100 kg K 34'—, 25 kg K 9 —, vrečice s 5 kg za 3 K, ako se pa vpošlje znesek K 3'60 naprej, pa franko vsake poštne postaje.	(69—1)
Po Bahlsenu boljšana semenska rž „triumf".
Ta rž se lahko seje kmalu ali pa pozno, (zadostuje 50 kg na oral = 1600 □ sežnjev) je toraj zelo po ceni. Ta rž -/zraste na vsakih
tleh in v vsaki legi, prenese hud mraz v krajih ker uJ zapade sneg, ali	UlmS:j'?!s!
pa dolgo močo, kakor tudi trajajočo sušo, cvete pozneje kot druge rži; isto tako, ker ima ta rž zelo močna stebla, nikdar ne poleže, zatorej pomladne novihte ali pa slane cvetočega klasja skoro nikdar ne pokvarijo. Vsak klas pa obrodi 80 do 100 zrn. — Močne in vztrajne bilke ne poležejo: vrednost slame je za 100°/„ večja nego pri drugi rži.
To rž razpošiljam v plombiranih vrečah z mojo varstveno znamko: 1000 kg K 310'—, 100 kg K 32 —, 25 kg K 8'50, vrečice z h kg za K 2.80; če se pošlje znesek K 3'40 naprej, pa franko vsake poštne postaje.
Bahlsenova najnovejša rž „Ascaniau.
Popis in cene so razvidne iz jesenskega cenika.
Bahlsenova pšenica ,,g-olica".
Ta novo vzgojena ozimna pšenica lepih rujavih klasov, z zelo močnimi bilkami, ktera ima klasje podobno pšenici Squarehead, obrodi zelo polno in težko zrnje. Ta pšenica pozimi ne pozebe, je popolnoma zdrava ter rje in snetja prosta, ter obrodi pri prav redki posetvi (70 kg na oral) 22 do 26 meterskih stoto v zrnja. — To pšenico razpošiljam dokler jo imam kaj v zalogi 1000 kg za K 360-—, 100 kg K 38'—, 25kg K 10'—, 5 kg K 3-20. (Če se pošlje znesek K 3'80 pa 5 kg franko do vsake poštne postaje.)
Po Bahlsenn zboljšana pšenica zlata bisernica",
se je pri vseh poskusih lansko kakor letošnje leto skazala kot najbolj zdrava, rje in snotja prosta in to v krajih, koder vsaka druga pšenica na rji in snetjavosti trpi. Ta pšenica se seje prav redko, ker se zelo razraste; obrodi lepo slamo in bogati pridelek na debelem, zlatorumenem in fino-močnatem zrnju. — Natančna pojasnila v jesenskem ceniku; izvirno seme v plombiranih vrečah z varstveno znamko: 1000K 350'—, lOOlcg K 37— 25 kg K 10-—. Poštne vrečice po 5 kg K 3'20, če se pošlje znesek K 3'80 naprej, pa franko vsake poštne postaje.
Bahlsenova reg-enerirovana donska pšenica,
ktere se poseje le 70 kg na oral ('600 □ sežnjev) je na lastnih poskusnih poljih in, kakor na podlagi poročil iz krajev, kjer se ne more nobena druga pšenica sejati, daleč nadkrilila vsako drugo žlahtno pšenico, bodisi glede pridelka na zrnju ali pa slami. Cena: za 1000 kg K 320'—, 100 kg K 34 —, 25 kg K 9 —, poštne vrečice po 5 kg K 2'60, če se pošlje znesek K 3-20 naprej, pa franko vsake poštne postaje.	A
triumpf ;
„elite
Vse cene so v kronski veljavi, proti gotovemu plačilu, franko Praga. Vreče se zaračunajo po lastni ceni. Vse blago razpošiljam le če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju, kvarilo T Pri nakupovanji semen gori navedenih oiullll). vrst priporočam nujno največje pozornosti, ker nepoštene tvrdke ponujajo pod mojim imo-nom čestokrat popolnoma ničvredna semena, katera sem sam na svojih poljih poskušal ter sem se sam prepričal, da iste nimajo prav ni-kake vrednosti. Zato pa opjzarjam, da oddajam. ozirom 3 razpošiljam moja originalna semena vedno in vsakomur le v popolnoma novih vrečah, ktere so plombirane z mojo mi postavna podeljeno varstveno znamko.
Jesenske cenike z mnogimi zanimivimi poročili razpošiljam zastonj in poštnine prosto. " Ernest Bahlsen v Pragi.
[|

Bahlsenova rž* triumf".
©
Si
ca
'S
02 >o
o
ESI O
©
Naznanilo.
Čebelarska tvrdka Bile & Žnideršič v Ilirski Bistrici naznanja, da se je ista razdružila. Zatorej se prosi odslej vsa naročila za čebelarske potrebščine do-pošiljati tvrdki:
Ivan Bile, (7i-i)
trgovec t Ilirski Bistrici,
kateri pošilja ilustrovane cenike vseh potrebščin naprednega čebelarstva na zahtevanje zastonj in franko.
Naročila na med in čebele naj se blagovolijo naslov-ljati na tvrdko:
Anton Žnidenšič,
industrijalec v Ilirski Bistrici.
Priporočam p. n. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnega orodja za kovače, mizarje, kleparje, ključarje itd. — Za stavbe traverze, šine, portland- in roman cement, štorjo, železo za vezi, okove za okna in vrata, štedilnike (Sparherde).
Za poljedeloe: Najboljše vrste mlatilnice, gepeljne, slamoreznice, čistilnike, železne pluge, sesalke iSaugpumpen), cevi za vodovode, dalje nagrobne križe, vlite kotle, jeklo, fino štajersko železo in vsakovrstno kuhinjsko opravo.	(31 — 13) Zagotavljajoč najboljše postrežbe se priporočam za obilen obisk
A. SUŠNIK,
trgovec s špecerijo in železnino
Zaloška cesta (TJdmat) št. 15.
Največja zaloga poljedelskih strojev
pri
Karol Kavšeka nasl.
Sehneider <& Verovšek
trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta 16.
priporočata svoje znano najboljše: gepelne, mlatilnice vsake vrste ročne in za gepelj, slamo-tresnike za vsako mlatilnico pripravne, pajkelne že od 22 fo-rintov naprej, trijerje, slamoreznice, pluge, mline in preše za sadje in grozdje i. t. d. Nove dele za polomljene stroje vsake vrste priskrbimo liitro in po nizki ceni.
Stroje za košnjo in žetev; fine kose, srpe, stroje za klepati i. t. d. (58-6; Stroje za kositi damo tudi na poskošnjo. Čez 200 različnih strojev v zalogi, toraj si gotovo tukaj vsakdo najlažje zbere.
Nove slovenske cenike razpošiljamo brezplačno.
¥ Avstriji ne dela noben kmetijski stroj konkurence
našemu
posnemalniku za mleko „AUSTRIA"
(Austria - Milcli - Centrifuge)
kar se tiče glede lahkega in gotovega toka, ednostavnosti, lahkem osnaževanju, priprosti ročnosti itd.
Vsakemu kupcu posnemalnika „Austria" plačamo takoj
100 kron v gotovini
kdor nam dokaže nasprotnost.
Odjemalcem teli posnemalnikov damo iste 4 tedne
na poskus in večletno jamstvo. Cenike razpošiljamo zastonj in poštnine prosto.
Avstrijska družba za posnemalnike
(Oesterr.- Separatoren -Vertrifos - Gesellschaft)
H. WILLMANN & JUST (62-4)
Dunaj, Wahringerstrasse 147.

Vnovič znižane cene! Vse StPOje Zel pOljedelstVO. Vnovič znižane cene!

Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi.
Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti pe-ronospori. Mehovi za žvep-_lanje trt.
""Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi.
IG-e HE L. 1*3211. na, Dunaja^ £1/^
Zastopniki se iščejoi — Ceniki brezplačno! sear* Pred ponarejenjem se je posebno treba varovati.
Pu
(30—14
Mala naznanila.
Vsak ud c kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med .Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti m je vsako vrsto cez to število plačati no 5 kr za vsak natis. Keadje plačajo za objave med »Malimi naznanili' po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poblati. _
Brinov cvet, pristno blago, ima naprodaj Josip Mavec v Borovnici. Cena po dogovoru.	(155)
Slivovec, brinjevec in črešnjevec, pristno blago, dobiva se pri Antonu Majcenu v Mokronogu.	(159)
Mlinarjem naznanja, da proda po prav nizki ceni: dva stola valjarjev (Walzenstuhle), mlinske kamna tri pare francoskih in en par kranjskih, in drugo mnogovrstno mlinsko orodje vse še v dobrem stanu Janez Štele v Zalogu pod Ljubljano. (160)
2 kobile, 5 in 6 let stare, 15 pesti visoke, pramaste; 1 kobila Srna 16 pesti visoka, 4 leta stara; potem en vinski sod, držeč 75 veder, ima naprodaj France Bumpret v Krškem. Cena po dogovoru.
(161)
Jabolka, več vrst na drevesih, so naprodaj v Šent Jerneju pri Janezu Sajetu, nadučitelju v pokoju. Trgovci naj jih pridejo pogledat, da se za nje pogodijo, obrati jih bodo morah sami, kadar bodo zrela.	(162)
Deček 14 let star, ki je letos dovršil 4 razred v Postojni želi vstopiti v kako trgovino na deželi in 161etno dekle ravnotako. Več pove Štefan Držnik v Hrenovicah pri Postojni.	(163)
Kuverte s firmo in vizitnice
priporoča
J, Blasnikova tiskarna v Ljubljani.
Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta.
MLINI,
Stiskalnice in grozdje
g trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom „Herkulesu. ki zajamčeno opravi 20°/o več dela kakor koli druga stiskalnica.
IHidraulične stiskalnice! Sadni in grozdni
grozdni roblači, popolne moštarne, stalne
in vozeče, stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i t. d.
Pluge za oranje vinogradov.
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezanje
in ljupljenje sadja. Najnovejše samedelujoee, patentovane škropilnice ,Slfonlja' za uničenje peronospore in krvave uši.
Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFARTH & dr.
tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Dunaji, II/l. Tahorstrasse št. 71.
Odlikovana z nad 490 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike zastonj, Zastopniki in prekupci se iščejo (57—5)
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je-najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče ovce itd., obdržati
zdrave, močne, ješče in debele če se jim prime-suje k krmi
iz lekarne	I (43—7)
Piccoli „pri Angelju" Ljubljani, Dunajska cesta.
En zavoj '/« kg stane 50 vinarjev, 10 zavojev 4 Krone. - Zunanja naročila po povzetju.----
Blag. gospod
GABRIJEL PICCOLI,
lekar,
dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII.
v Ljubljani. Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju-, da se je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želo-dečnem ter črevesnem kataru kakor tudi n v boleznih na jetrih in obistih.
Gradec, dne 2. februvarja 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov. Provincijal:
__F. Emanuel Leitner, višji zdravnik.
(S Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodečno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem Momjan (Istra), 6. oktobra 1900. b u (43—4"»	Don Peter Franceschini, župnik. _
ic3gx30000aocx3a0000gx3c300020c000c0000: cocoa
LEKARJA
IMM Piccoli ~ja
v Ljubljani.
Dobiva sevlekarnah
vino
krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebe
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
PIGGOLI
„pri Angelu" LJubljana
Dunajska cesta.
Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem
povzetju.	i" (43-7)
Št. 9335.
Razpis.
Na Kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1902/1903., katero se prične 4. novembra 1902.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli; obleko pa si morajo sami preskrbovati.	(70—1)
V šolo se sprejemajo tudi:
1.)	plačujoči učenci, kateri plačujejo po 60 h na dan za hrano in stanovanje in pa 40 K šolnine na leto in
2.)	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolkovane s kolekom 1 K, se imajo
do 16. septembra 1902
izročiti vodstvu Kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju.
Vsak učenec se mora podvreči vzprejemnemu izpitu, ki se razteza na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od uspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Učenci, kateri Grmsko šolo z dobrim uspehom dovrše, imajo pri vojaščini pogojno pravico do le dveletne prezentne službe. Ako namreč svoji vojaški dolžnosti brez graje skozi dve leti zadostijo ter dokažejo, da se bodo po izstopu od prezentne službe na lastnem ali pa na svojih starišev gospodarstvu kmetijstvu posvetili, zamorejo na podlagi odredbe vis. c. kr. vojniškčga mini-šterstva z dne 22. julija 1895, št. 4633, proti koncu druzega leta za odpust tretjega leta prositi.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 2. avgusta 1902.
Grajščinsko oskrbništvo
viteza pl. Plessinga v Waldeggu, pošta Kirchbach pri Gradcu,
prašičorejna postaja
c. kr. staj. kmetijske družbe priporoča
plemene prašiče, marjaščke in svinj ce M največje bele angleške pasme, H jorkširce.	(4-i2)
Tovarm za kmetijske stroje
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlerg-asse štev. 19 priporoča svoje najnovejše zboljšane mlatilnice, slamorez-nice, gepeljne, trijerje, rebljače, postavljene franco do vsake železniške postaje pod jamstvom in razne druge
za kmetijstvo potrebne stroje, ter tudi take za vodovode, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (68-2) Cenike pošilja zastonj.
Nezrele zelene orehe
(tudi odpadle)
v pripravni mehkosti za močenje v žganji kupi v vsaki množini po 20 vinarjev kilogram
Edmund Kavčič, (66~3)
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti glavne pošte.
K>
co
I
pisana na dopisnici,
[kar je spodaj potrjeno po e. kr. notarju.)
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od jednega mojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi ! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požero, tako da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška za prašiče.
Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem Josip Engllsoh, železniški nadziratelj.
Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemn originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 filerje in 2 vinarja
Tijublj&nn, tretjega oktobra eden tisoč devet sto ena.
(Notarjav pečat.)	Ivan Plantan,
c. kr notar.
Vsak, kdop ima prašiče
naj kupi Doktor Trnkoczy-ja redilni prašek za prašiče.
Ta prašek se dobi večinoma pri vseh trgovcih, če pa ne,
pa y lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani z obratno pošto.
1 zavoj tega praška stane 50 vinarjev, 5 zavojev pa 2 Krone,
špecerijsko blago
FR. STDPIGA
v Ljubljani,
Mar. Terezije cesta 1.
V^^ JF* FC. S T TJ X C3 -A
trgovina z železnino, in kovinami, zaloga štedilnikov, poljedeljskili strojev, mlatilnic, (gepelnov) Tratil, slamoreznic, čistilnic ali pajkelnov, preš za sadje in grozdje, plugov, kotlov za žganje kuhati, žag, nagrobnih križov, vag, tromb (pump) za vodovode in cevi, traverz, železniških šin, razne plehovine, vedno svežega roman-in portland - cementa (66-6) itd. itd.
Posebno priporočam dobro, vedno sveže
Vsojamo si našim p n. odjemalcem vljudno naznaniti, da smo našo dosedanjo zalogo, pod vodstvom gospoda IVANA O KOMATICA, iz Figabirtovega dvorišča
o	preselil v hišo pri Dunajski šrangi na dvorišču.
Tu bodemo imeli veliko izbiro vsakovrstnih poljedelskia
t ^	strojev kakor znano najboljše vrste po zmirnih cenah, ktere nh
95	korist vsakemu odjemalcu najtopleje priporočamo.
m. CfQ	Posebno priporočamo izborne slamoreznice patent
s m	„Austria", po ameriškem sistemu urejene patento-
% iT*	vane kosilne stroje, mlatilnice zelo močne s paten-
»	tovanim pokrovom ter tečaji iz inede (Messing) na j a kroglje, prav izvrstno tekoče, itd.
© 5
i CD 5, in a c+
JČ H""
»r2
» CJq
S s
g P
B O n ET
» E* S » 2. ® n ^
O	Postavljanje strojev z gepeljni preskrbimo brezplačno, ter
O jaMiimo za popolnost vsakega stroja. Manj premožnim damo naše 1—1 stroje tudi proti plačilu na obroke.
Z velespoštovanjem	(69- 6)
|	K. in R. JEŽEK
3 tovarna kmetijskih strojev in livarna železa v Blanskem.
<<	(Potovalni zastopnik naše tvrdke je tudi
go«p. Ivan Novak.)
— o
zr. a «" 95
o u
_ BET
S CO ffl
g „
p ®
o o,
M s»
o
<r
M*
1 1 o o £ S.
~ B
N N —
5° W m
fpr?
^ o C
P
S"s
CP <—• M
so"
®> <
SzS
S?
S*
o
N
"o
M «*
O O (P <
O
® C
C-«. H-10 O W SL
® P
S.® ® 11
n n®
rt- O
CD ®
< B
9	P
"S C
10	o p B
B 2
° ST o
B •
w<« o p
B e
t—O
a? ?j
O M
5" o "
5"N * « p ®
<ia? g -i P
ej?-
® ®'E N p ™
2 ® 2. S g ®
N P
0 <
1 B
'3'
Grand Prix"
006T ZTJ^d