6000 kron — 6000 vnebovpijočih grehov. Klerikalna stranka je na Kranjskem razdelila vse dežetae podpore uoiteljstvu v znamenju najskrajnejše pristranosti, ki je niti tajila ni. Kranjski deželni zbor je nadalje dovolil še draginjsko doklado u<čiteljstvu. ki naj se — na prediog sedanjega zaupnika krone, dež. gkvarja dr. Iv. Šusteršiča — razdeli med učiteljstvo »po previdnosti« deželnega odbora. In čisto gotovo je, da dr. Šusteršič ne bii izgrešil namena svojega predloga, če bi ga formuliral s pravilno označbo: po pristranosti deželnega odbora — zakaj tako so delili vse podpore. Ker je v Lfubliani dobilo to pcdporo izključno le klerikalno učiteljstvo — kakor povsod na deželi — je ijubljanski občinski svet votiral v podporo mestnemu1 uči¦teljstvu vsoto 6000 K. A glej! Proti tej podpori je protestiral klerikalni učitelj in in občinski svetovalec Jan. Nep. Jeglič in na ta način odjedel podporo svojim kolegom. Šlo je na dežeM odbor in na upravno sodišče! Sedai je prišla vsota 6000 K še enkrat na sejo ljubljanskega občinskega sveta, in na tej seji so tudi klerikalci glasovali za to podporo učiteljstvu. A glej! Čez štirinajst dni staklerikalna občinska svetnika Kregar in Štefe s svojjmi kolegi — ki so v občinskem svetu glasovali za podporo! •— vložila ugovor proti lastnemu sklepu1 v občinskem! svetu. Kot razloge za svojo pritožbo navajata. da ne gre obremenjevati ljubljanskega miesta, ki finančno ne stoji dobro, s takimi podporami; da plaču>je učitelje dežela, ki sama v izrednih slučajlh potrebe daje učiteiiem podpore. Sedaj bo dal pečat temu! sovraznemu činu še kranjski deželni odbor z zaupnikom krone na čelu, in stvar bo^ zopet romala na upravno sodišče ... Tako del-o imenuje danes klerikalna stranka — poliitiko! Če je politika identična z uplenjenjerri'. potem naj bo; sicer je pa to najnemorainejše delo. kar si ga more misliti svet: za* predlog glaSujejo1 isti 1'judje, 'ki: proti1 isteiriU predlogu pozneje rekurirajo! To kaže skrajno politiško denroralizacijo, ki je zavladala na KranjiSkem. — Vendar ne smemo pozabiti pri tem početiu, da je klerikalni stranki pri nje delo- vanju napram učiteljstvu> glavna opora klerikalno učiteljstvo. ki se da izrabljati od kierikalne stranke. Siomškova Zveza je pa tista firma, ki daje absohitorij vsekaki stanovski pregrehi. Tako sta smela Jaklič in Ravnikar glasovati v deželnem zboru proti reguilaciji učiteljskih plač, in tako sme JegHč protestirati proti podporam učiteljstvu. ki jih hoče dati: občina. Pri vsem terai je pa še nekdo, ki mirno gleda vse to nernoralino početfe — to je naša siavna c. kr. deželna vlada. Visoka c. kr. vlada ni imela za ljudskošolsko učiteijstvo niti enkrat še glasu. najsi se mu je godila še taka krivica in nalsibo to v državnern! ali deželnem zboru. Ona pita učiteljstvO' vedino in vedno le s svoiirni zahtevami in bremeni; pri tem pa pozablja, da se stavba na slabem temelju vedno lahko pcdere — tako tudi u'čiteljsko' tlačanstvo,.ki bazira na praznih želodciih in fci mu ubijajo čuivstvo pokorščine z bičem in škorpijotii v njega srca. Danes prepušča vlada že zadnieirmi postopaču v deželi več svobode in državljanskih pravic nego učitelju. In posledice tutda za vlado niso več daleč, zakaj nje držaVl pismo. v katerem pravi dotoesedno: »Proti .sklepu občinskega sveta glede podpore učiteljstvu (6000 K) smo vložili ugovor na deželni odbcr, ker ne vemo, kako se bo denar razdelil. Prosimo vas vljudno, da nam blagcvolite pojasniti, kako bočete izpeljati ta sklep ...« Ce suho konstatiramo. da je občinski svet izrecno izročil razdelitev po!dpor potrebnim1 učitel!jem magistratnemu gremiju, y katerem so zastoipane vse stranke (klerikalci po svojih odborni!kih Lillegu, Kregarju m Šteietu), in da župan z ozirorri' na ta sklep absolutno ne more vedeti, kako bo gremij razdelil denar, potem se pač morai spoznati klerikalna hi- navščina, nagajivost in zloba v vse| njeru nagoti! Takšno postopanje klerikalcev mora v vsakem poštenem in dostajnem človeku1 vzbuditi samo brezimejen stu