GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH D E L A V C E V ■ L J U B L J A N A', 22. J UNIJ A' 1959 ■ LET O X. ■ Š TE VIL K A 12 PROSVETNI DE1AVEC ŠOLA MORA POSTATI ŽIVI VIR ZA SOCIALISTIČNO VZGOJO IN IZOBRAZBO Vzpodbudne besede tovariša Rodoljuba Čotakoviča na zborovanju prosvetnih delavcev celjskega okraja Prosvetni delavci celjskega okraja so svoj letošnji praznik proslavili nadvse svečano. Slovesnost so združili z jubilejem 40-Ietnice Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ ter — da bi dali proslavam še večjega poudarka - povabili ugledne predstavnike našega Političnega življenja in organizacij: med njimi naj omenimo na Prvem mestu podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in predsednika Prosvetnega sveta Jugoslavije Rodoljuba Celakovi-č a , dalje podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Franca Le-skoška-Luko, predsednika Sveta za šolstvo LRS Vladka Majhna in sekretarja Sveta Ludvika Gabrovška, predsednika Republiškega odbora sindikata prosvetnih delavcev Rada Peternela; zborovanja so se udeležili še sekretar OK ZKS Celje Prane Simonič, predsednik OLO Celje Riko Jerman in drugi. Po pozdravnih besedah pred- temelj znanstveni marksizem, a Sodnika okrajnega društva učite- v njem je vedno živa dialektična Ijev in profesorjev Jožeta Novaka metoda. Kakor je bila naša re-in po nastopu pionirskega zbora je volucjija nekaj člisto posebne-spregovoril tovariš Colakovič. Naj- ga (nihče se revolucije ne more Prej se je zadržal pri 40-letnici naučiti iz knjig, vsak narod jo KPJ in prikazal njeno herojsko mora izkusiti in po svoje doži-Pot v tem razdobju. Poudaril je, veti), tako je ves naš razvoj ne-da se je KPJ s svojim delom in kaj posebnega in zato se ne sme-aojem razvila v pomembno poli- mo ustrašiti sprememb, ki vodijo tično silo, kar ji je uspelo zatega- k napredku. Colakovič je dalje del j, ker je bila vseskozi tesno opozoril na moralno vrednost Par-Povezana z vsemi naprednimi si- tije, na enotnost njenih vrst, minami jugoslovanskega ljudstva in sli in akcije, kar vse je bilo od-Pa ker je imela vedno jasna idej- ločilnega pomena za njen uspeh. na stališča. Toda .ta miselna na- Zatem je spregovoril o šolski čela pri nas niso dogme. Res je reformi. Dejal je: Šola ne sme odtujevati inteligence od delovnih ljudi “■Želel bi na tej svečanosti pro- zakon. Vsi moramo z vsemi sila-svetnim delavcem spregovoriti ne- mi stremeti za tem, da napravimo koliko besed tudi o šolski refor- iz naše šole takšno ustanovo, ki ■djL to je posebna in celo precej nam ne bo odtujevala inteligence Udeleženci-gostje obširna tema. Mislim namreč, da od delovnih ljudi. Sola naj vzgoji Se mora vsak človek, vsak pošten takšne ljudi, ki se ne bodo sra- državljan naše dežele, kadar sla- movali dela, niti fizičnega niti če bomo po naših šolah n. pr. sa-Vimo takšen pomemben jubilej, umskega, in jim bo delo postalo mo govorili o socialističnih vrli-vprašati, kaj naj dela, da bi tako notranja potreba in življenjsko nah, če bomo pridigali o kodeksu tudi sam čimveč pripomogel k zadovoljstvo. S tem se bo oboga- komunističnih vrlin in zahtevali Uspehom, ki jih ustvarjajo delov- tila človekova osebnost, s tem bo da se naj tega učenci nauče na ni ljudje naše dežele. Tudi pro- hkrati naraščalo tudi materialno pamet. Oprostite, če tu govorim svetni delavci se morajo tako bogastvo naše domovine. Omogo- ■tudi o vaših strokovnih zadevah ji in izobrazbi. Vse vzgojne in središče privlačnega življenja, če- gi v sadovnjaku, tretji v dvorani mladincev se danes šola po vseh izobraževalne ustanove se morajo ravno tudi trdim, da šola ne more itd. Tako v otroku vzgojimo čut naših šolah. Vidite, to je naša bo-truditi, da bodo dosegle takšno biti zgolj zabavno središče in usta- odgovornosti že pri čisto majhni dočnost, to je naš novi rod! Po-stopnjo socialistične izobrazbe! nova brezskrbnega življenja. V šo- skrbi, ko se briga za svojo gredi- glejte, vse tisto, kar smo v zad-Če govorim o nekaterih po- li naj bo delo tako organizirano, co, za svojega zajčka, za svoje njih štiridesetih letih ustvarili, manjkljivostih pri vzgoji in po- da ima vsak učitelj pri njem svoj drevesce, ko se čuti odgovornega vse tisto bodo oni sprejeli, vse uku, moram omeniti, da nam delež, da nosi vsak učenec del za to, ali sad dobro uspeva, ali je to bodo dalje razvijali! Vse to je vzgoja in pouk ne bosta uspela, odgovornosti: eden na vrtu, dru- zelenjava zalita itd. zrastlo in raste iz nas in zato smo ponosni, ker smo državljani naše socialistične domovine! Imamo tudi biti na kaj ponosni! Čeprav smo majhna dežela, imamo svojo podobo, svoje lice in svoj ponos. Ponosni smo na uspehe štiridesetih let, zato pomagajmo, da bo naš novi rod v celoti sprejel našo dediščino, da bo naše bogastvo dalje razvijal, da bo postal tudi naš najmlajši človek dober državljan, dober upravljavec naših tovarn in organizacij, da bo bogato razvijal naše kulturno življenje. Sprejmimo to kot svoj največji dolg, da mladi rod pripravimo za vse te velike in odgovorne življenjske naloge.« Po zborovanju so se prosvetni delavci zgrnili okrog spomenika padlim borcem, da počaste njihov spomin. Govoril je načelnik Tajništva za prosveto in kulturo okraja Celje Vojko Simončič o vlogi ' naprednega učiteljstva v teh krajih. »Ni naključje,« je dejal tovariš Simončič, »da smo se danes zbrali prosvetni delavci vsega celjskega okraja, ko proslavljamo 40-letnico ustanovitve herojske Komunistične partije Jugoslavije, pred veličastnim spomenikom, ki je posvečen velikim junakom naše revolucije in NOB. To je naša dolžnost, ki nas zavezuje, da se poklonimo spominu vseh, ki so z nesebičnim in požrtvovalnim delom in končno s svojimi dragocenimi življenji doprinesli največji delež k uresničitvi revolucionarnih teženj širokih ljudskih , _ , , . ,v>«. , . . v , .. množic. Z bolečino in ponosom Iz šole moramo torej napra- ni življenja m do naše skupnosti, hkrati se spominjamo ob tem tu- zborovanju prosvetnih delavcev celjskega okraja v unionski dvorani v Celju; drugi od leve tovariš Rodoljub Colakovič. Čeprav smo majbna dežela, imamo svojo podobo, svoje lice, svoj ponos! vprašati. Mislim, da smo vsako- citi moramo, da čimprej likvidi- Toda dozdeva se mi, da je tak na- viti zanimivo in privlačno sredi- ljudi, ki bodo imeli drugačen od- d- h + ih df.lav(v>v ti on gar že prepričali, da so minili ča- ramo vsa tista nasprotstva, ki nas čin poučevanja zgrešen. V šolo šče, predvsem pa maramo iz nje nos do dela, do usode celotne na- globokim nrenričaniem verovali si, ko je vse čakalo samo na po- zaradi slabih^ materialnih težav še je treba uvajati takšen način de- pregnati strah. Ce pomislimo na še domovine, ki bodo drugačni ^ zmago naprednih komunističnih pri učenju. Življenje Tovariš Simončič je govoril Ulili pipi sH! l§§§ sistem Ha lahko niene naloge bomo iz nje naredili predvsem Pcke vrste proizvodna ustanova, J vsakdo doli+i kar’ho- 1138 veliko. Socialistične vzgojne Savinjski dolini je delovalo 15 šol fo mor • a wma ,strezni ustanovo za socialistično vzgojo se bx°f°Jotr5Lcl že Y mladih fV "I nafa La orl’ rf^ro^ naloge so prevzeli kot svoje last- z 48 oddelki, obiskovalo pa jih je ki morajo popolnoma ustrezati sneno vzgojo letlh naučlli družbene aktivnosti. JPf 1* naša sola organiziram ^ ^ nekaj takega, kar 1347 otrok, na Kozjanskem pa IR nalogam naše celotne družoene ^ vzgojo naučili, kako je treba dobro in kolektiv, ki ima svojo odrejeno ’ ■ ‘L-,- 0 zeorai Pre- šol s 35 oddelki in 1410 otroki gupnosti, jasno formuliramo. Te vazna pravilno delati> kako je treba Mlogo morata v šoli vladati tudi vzeii ^ jih zato, da bodo iz šole »Za nas, prosvetne detevce b-toi' deje jasno izraža nas Program natega dna^ ^™^tiS»k+i f upravljati, kako prevzemati od- «d in disciplina Pn tem pa mo- ustvarill Jživi vir’ za sociaiistično ta znamenita obletnica naše Par- tU skratka> mučijo se naj ramo r^vi ati tiste čmitelje, ki jo in lzobrazbo. Naša naloga tije p^no tiste poti v naši pro- nasega kongresa pa tudi zakoni ^^b^smateS da te rirf.ž' Vsega’ kar mara otrok sP°znati, 50 blth doSifL?£lieno zanemar- da gamo temu gibanju z ^ za katero so se vnemali PredpiSl m različne uredbe, kar ^ata’ ^aS^oab da preden odide iz šole v družbeno £nl>.to * zavestna n?' vsemi močmi. Predvsem je to Je vse odsev želje ogromne večine beno, oziroma^javno dete tudi nje- živlienie Zastarplmt. mfvramntranja disciplina učencev samih, j prosvetnih organizacij, pa na- vrhovi človeške kulture,-« je kon- riniG-u , . , X , , ' ir,v-«rv iri ™ v^.ctsLareiosii moramo to- ~ , ,. , , . loga prosveimn organizacij, pa cai lovans &utk naših prebivaicev Zato mora tu- govo lastno delo čtev^a M ne rej v na4i šo]. odstraniti. Mnogo Vi sami veste bolje kakor jaz, ^ v^h dr ih ustanov > 0t visoki gostje -v* ^5" .f' bo ™bUbintetek?ua^fda ^ unanj verbalnega poučevanja, manj kako lahk°2 ^ lastnih organov; to je tudi stvar skih urah ogled vaf.lh..iJUdl^.%UŠatl ure^m^e" cp^tnnki’raznih za^^evnega katehetiziranja, pri- Cv?n ^^ Hn Socialistične zveze, Komunistične zvečer pa so prisostvovali družab- 'ati njihove želje, to se pravi skr- javna dela seje s^anki razmh povedovanja in dociranja ^ečP“a obnašanje učencev in dijakov da artij in vseh ^ naše družbe. ni pn^ditvi celjskih prosvetnih °«ti moramo, da bo postala šola organizacij in odborov, gnjavlje- ___varujejo ugled svoje šole m svo- iV,-,,--------------•, čal tovariš Simončič. so si v popoldan-ogledali novo Velenje, i°Ta== --e^bo^ro^v natečjh % ^ ^ ^ ^ ^ ^ delaVeW- Želel bi, da učitelji v teh kra- in takšnih pojavov ni. Toda jaz ™ibb^a':0.df>" kajti to so naše bogate rezerve. .. Otlici ui, uat u tel LACIJA V l/tel 1 Itei d- JU LčUSJSJim pujavuv lil. . . * ivajia LU otef x c avti v te. lb in tudi učitelji vse naše de- poznam mnogo naših krajev, v ka- ^ aT1^ ^ aaYa' Stremeti moramo za tem, da pri "JVI ^ _-T i X i »-Hrt X «• 4* -■ ^le, da vse vaše sindikalne orga- terih je ta miselnost še močno gogi' dodaj^svoidetež učencih v največji meri razvije- O V 1 HCIll II 3 O Tl 1 Nacije, vaši kolektivi, šole, uprav- vsidrana in ie celo večja, kot je 8 . J, , L ez z osmislo- * . rtHaovornot+i Tn nni ra- L “ ” ▼ •■■ ^ •*■* A £.1 Cft ^ £ sidrana in j” v^, k^jte “ »S” Ta naj ra- odbori, pa tudi Socialistična bila pred vojno. Predvsem sem ^ RammRiv^te Ha tVa* ste sorazmerno z njihovim teles- ^eza in njene organizacije store omenil izobražene ljudi. Moram ^ “ri^ol^esa deteteStr1'6!' nim razvojem. Ker so otroci med JJte, da bi ta proces lahko hitreje pa povedati, da je tudi nekaj ne- ^^ ^boj različni, je treba pri njih amh ljudi takih, ki nodceniu- 1 . p . cev, da m^orahlteti tudi različne metode m programi za gimnazije Prosvetni svet Jugoslavije je sodeluje v raznih poslih komunal-pod predsedstvom Rodoljuba Co- ne skupnosti, v njenih družbeno- g^sele ce?oCepr| sprlSje^ ^efa^Sa^S^ v^KSšSti^Sa okSS poo predsedstvom nodoijuDa u»Rltmayer«. Ravnatelj zavoda nas je vljudno sprejel in nam razkazal celotni zavod, v katerem smo spoznali pedagoške in metodične specifičnosti pri poučevanju. V tem za- zahvaljujemo. Študenti pedagogike Ob razstavi vajencev-lotogralov Snišzii°1SLv v tudi nsiholnea fvelika redk/vct v JUU;>Ka soia za razne sirote v ItalijU), opravljajo razna razisko- Ljubliani . razstavo fotografskih vanja o dojemljivosti, zaznavanju, sanjah in inteligentnosti slepcev. Te raziskave opravlja v glavnem Psihološki inštitut v Trstu. (V ' kratkem bomo nekaj rezultatov, dobljenih na tem zavodu, objavili tudi v Sodobni pedagogiki.) Takih raziskav s področja psihodefektologije pri nas za zdaj še zelo pogrešamo. Najbolj nas je presenetilo dejstvo, da je večina učnih moči na tem vajencev, ki so sodelovali pri njej absolventi tretjih letnikov. Pouk fotografskih vajencev vse do letošnjega šolskega leta ni bil ga analiziramo, ali je dober ali je slab, moramo vselej mistiti na upravitelja ali direktorja te ustanove. On je odgovoren za pravilno delo in vzdušje v zbornici. Dober upravitelj ali vodja šole bo znal s svojo razgledanostjo in drugimi sposobnostmi povezati člane kolektiva v neko homogeno enoto, ki bo uspešno reševala šolske probleme. Pri tem ni nujno, da je vodja neke šole visoko kvalificirana oseba. To še ni zagotovilo, da bo učiteljski kolektiv dobro in uspešno delal. Seveda bi bilo napačno postavljati na tako enotno organiziran, zaradi česar odgovorno mesto človeka, ki ima so prihajali vajenci iz šol in oni manjšo izobrazbo kot jo imajo izven šol vsako leto posebej na člani njegove celote. petdnevni tečaj v Ljubljano, kjer Visoko pedagoško in splošno so prejemali od fotografskih moj- razgledanost zahteva od vodja strov osnovno znanje za svoj po- učiteljskega zbora posebno da-klic. To šolanje je seve imelo svo- našnji čas, ko smo s šolsko refor-je slabosti, kajti rezultati tečajev mo vključili v učiteljski kolektiv niso bili v nobenem razmerju z vrsto novih ljudi z dokaj pisano Zborovanje na Rovih mom. Trenutno je v zavodu okoli fotograft: In V vaJfncl *> J^daj stva v zbornici seveda m lahka 100 solen cev Po končani Soli Pripravili razstavo, ki zasluži po- stvar. Med posamezniki prevladu-gredo lahko gojenci na profesio- hval,°> sa'> ^ bilo videti toliko po- je vrsta predsodkov in mnenj-nalno šolo v Firence kier se do- snetkov, raznovrstnih motivov, da Tako prvi plaho gledajo svoja končno usposobijo za določene f kola že s tem, prvim letom svo- »bogove« z Olimpa, »srednji sloj' poklice 1 ■ jega obstoja dokumentirala svojo se raje obrača po nasvete k vis- „ ' , , , upravičenost. 19 fotografskih va- jim, medtem ko so zadnji samoza- Po ogledu zavoda slepcev smo jencev je razstavilo le nekaj manj vestni in se ne menijo za ostala ogledali še Slovenski dijaški kot 200 fotografij, od katerih bi Hane. Ponekod- vlada med 'člani dom v Trstu, kjer so nas nadvse mogli to in ono uvrstiti prav med kolektiva res prava harmonija 0} gostoljubno sprejeli. Dom ima umetniške stvaritve fotografske t0 se odraža tudi pri delu v šoli- Prejšnji ponedeljek, 1. -junija se pridružila še učiteljski društvi praviti vse potrebno za bodoče s} so se v lepem in romantičnem kra- Mengeš in Moravče ter pojasnil še leto. ju na Rovih zbraii prosvetni de- nekaj drugih važnejših problemov Ob koncu zborovanja je obve- s^uiJuUuo 0pxejeil. uom ima .imptni41.0 otvarH„ , . , , lava k svojemu zadnjemu sindi- organizacijskega značaja. Sledila stil Dreds«dnik Sveta za šolstvo okoli 100 soiencev in to iz Trsta * u „ , stvaritve fotografske - - —— *-■- — kalnemu zborovanju v tem šol- je živahna razprava Nekateri to- Lx-P tf tf a , 1 au ^ n V1,; tehnike. Poleg obveznih posnetkov Otroci so zelo dober registratcf skem letu. Udeležili so se ga sko- variši so se dotaknili tudi sedanje- ŽJ mv ^rancfoSe JnrT gradnh na e l^ novi SWnsW vajenci snemali tudi samostoj- dobrega ali slabega odnosa me< ro vsi učitelji in profesorji dom- ga načina ocenjevanja prosvetnih a Fk ''It 11 a a dif-Ts^ * Slovenski no, po lastni zamisli, z lastno fan- profesorji in učitelji v zbornici. žalskih in okoliških šol. Po otvo- klavcev in so hili m,neni° d, do viteije, da bo občinski ljudski od- dijaški dom. tazijo. Ker šola nimk .svojega ate- Koder ni trdnosti in enotnost bor tudi letos obdaril najboljše . Sindikat slovenskih šol v Trstu Ijeja, so bili fotografi vezani na v Šolskem kolektivu, tam tudi ^ učence. Zato naj šole takoj pošlje- je naprosil vodjo naše ekskur- dobrohotnost fotografskih podje- uspešnega dela v šoli, niti izven jo njihova imena. zije in predstojnika Seminarja za tij, sicer bi ostalo samo pri posnet- šole. Makarenko je nič kolikokrat Tov Lojze Trček je seznanil Peda8°eiko Filozofske fakultete v kih. Poleg obveznega istega por- poudaril važnost trdnega kolektr člane društva s sklepom upravne- ^ub^ani Pro£- ,dr- Stanka Goga- treta in istega motiva TROMOST- va;-. D kakor pa imeti same uce nudi vso svojo moralno pomoč. Vodnika, da bi pojasnil, kako da- cev je ta sklep upravnega odbora ,a _P°lna slovenskih jmosvetnih in tehtnost. Prirediteljem, ki tako Pedagoge, ki vsak po svoje delaj žalskih in okoliških šol. Po otvo- delavcev in so bili mnenja, da do ritvi zborovanja je najprej govoril sedaj določene samo tri ocene ni-o pomenu 40-letnice KPJ in SKOJ kakor ne morejo ustrezati in da sekretar občinskega komiteta ob- je ocenjevanje marsikje dvignilo čine Domžale tov. Zdravko Troha, precej prahu. Pri oceni »zadovo-Orisal je vse napore in uspehe ko- ljuje« bi morale biti neke razlike, munistične partije in pozval vse Tov. Trček je nato opozoril na- Vzgajamo nove člane naše socia- leč je že to urejeno. Tev. Vodnik listične domovine in to ni majhna je v kratkem pojasnil, kakšni bi odgovornost' za nas prosvetne de- bili pogoji, je pa bil mnenja, da so lavce. V svojem govoru je pouda- predujmi za sam pristop k tej sta-ril tudi, da se današnji prosvetni novanjski zadrugi ša vedno mno-delavec ne more ozko zapirati sa- go previsoki, saj mora tak intere-mo v svoje šolsko delo, temveč je sent takoj prispevati 15 Vo od ce-vedno in povsod poklican in tudi lotne vrednosti bodočega stanova-dolžan posvetiti vse svoje sile na- nja. Se pa pri tem upoštevajo tu-šemu delavskemu ljudstvu. di materialne dajatve in delo. To- Po referatu sekretarja je podal variš Troha je opozoril v tej zvezi predsednik Lojze Trček krajši re- vse interesente, da je za letošnje ferat o reorganizaciji našega uči- leto ves stanovanjski fond že raz-teljskega društva, h kateremu sta deljen, pač pa bi bilo treba pri- Zborovanje v Dravogradu navdušenjem sprejel in .potrdil. Nace Vodnik delavcev v Trstu, predaval »O smotrno, praktično in teoretično vzgojiteljevi osebnosti kot viru usposabljajo naš fotografski nara-vzgajanja«. Po predavanju se je ščaj, vse priznanje! DUP Logatec in Vrhnika na zborovanju v počastitev 40-!etnice KPJ in SKOJ se pridružile društvu vzgojiteljice in šolski pomočniki. Na svojem zborovanju ob spodarstvo tega koncu šolskega leta 1958/59 so se ožje domovine, dravograjski prosvetni delavci Izvedli so tudi seznanili z razvojem delavskega rodnih sindikatov, gibanja na ■ področju Mežiške, Mislinjske in Gomjedravske doline. Nadvse zanimivo tematiko je izčrpno podajal tov. Bogdan Žolnir', upravnik Muzeja narodne revolucije v Slovenjem Gradcu. Po predavanju se je razvil živahen razgovor o dogodkih na Koroškem. Vsi prisotni so ukrepe določenih profašističnih političnih sil ostro obsojali in obsodili ter sprejeli resolucijo, ki jo bodo poslali Izvršnemu, svetu in mladino vzgajajo. Lahko je ravnatelj šole še taka dober in izkušen pedagog — če bo imel v svojem kolektivu ljudi, k* gledajo le zgolj svoje ozke interese in se nočejo pokoravati celotnemu zboru, je razumljivo, da ne more delati čudežev. V očeh šolske inšpekcije bo tak vodja ostal zaznamovan kot nesposoben; toda treba je vedno pogledati pri teta na člane, ker od njih zavisi pravzaprav vse. ... . . ,, , Ko ustvarjamo šolsko reformo,' in do niei vl!^ P^idlktaw6 Na koncu S0 Se razred' moramo paziti na te novo usta- 1937 ko le nriš?? v vnri^PO+letU m in Predmetni aktlvl,ter..f P°- novljene kolektive. Eni kot drug' i/f/k-i? ]„ P5.Šel v vodstvo tova- govorih o raznih vprašanjih. se moraj0 čiani prilagoditi novim Želimo še takih skupnih zbo- pogojem in razmeram. Nič podce-. rbvanj, ker se tako med seboj njevanja, niti precenjevanja ne m osebno spoznavamo in pa pred- smelo biti v takih vrstah. Vsak vsem zato, ker je tedaj prilika za vreden svojega truda in dela- razgovor o šolskem delu, o delu Zdrav in pošten odnos mora via' ie začelo delo no nmeramu ki « j =-■- z mladino, ki jo je treba po raz- dati v učiteljskih vrstah. Bodimo ie obsegal- referat o 40 oblet- rov ° od”5sl.h »'-iteljev do učen- ličnih poteh pripeljati do skup- enotni, saj se vsi skupaj trudimo niči KPJ referJt o delu v rl ,c®v> « Pranju u«ne snovi, o nega cilja: do človeka, sposobnega za isti cilj: dati mladini čimvel ... formirani'šoli sestanek razrednih 6 š°le’ 0 kvabflka: za življenje in delo v socializmu, znanja in vzgojiti značajne so- Na tem zborovanju so pogre- : ’ , .Z1’ ,crtane , razream.n ciji učitelja, o učiteljevi pripravi cialistične državljane Če so na& šali predstavnike oblastnih in in Rokovnih aktivov ter organi- ter o raznih vzgojnih in učnih r'GPa hvala tovarišu upravite- d drug do drugega slabi in političnih ter sindikalnih foni- zadeve. problemih. Nakazala je vrsto ^..Bnerr.čne™ invsem, ki so kakor- ^^lutbod^rprepričani; ^ mov, čeprav je bilo to prvo zbo- Referat o 40. obletnici KPJ je smernic m opozorila na važne na- ,prlponl°?xl1’ da le zborovanje faodo otroCj za na^0 resnifno siikO rovanje društva po osamosvojitvi imel tovariš Adamič iz Logatca. loj?f’, Pred katerimi stoji danes u^peio v splošno zadovoljstvo. in za naše značaje prej ali slej it' predela naše združitev so-ob kateri so Deževno in megleno vreme v 1919 do soboto 30. maja nam ni moglo preprečiti, da se ne bi zbrali na prelepem Vrhu pri Treh kraljih, riš Tito, posebno pa težke naloge v prav tako lepi in prijazni šoli. in naporno delo po kapitulaciji Takoj po prihodu zadnjega vozila stare Jugoslavije. Tovarišica prof. Križnikova je smo začeli zborovanje v okusno okrašeni dvorani nove osnovne šole. Po uvodnih formalnostih se je začelo delo po programu, ki je niči KPJ, referat O delu v re- v svojem referatu o delu v reformirani š 'i precej obširno govo- in ločitvi od društva njem Gradcu. v Slove- Prikazal nam je težko borbo KPJ učitelj. vse od njene ustanovitve v aprilu RESOLUCIJA IZVRŠNEMU SVETU LRS LRS d. potaame utope in « «■ SSSSS SSi USfVSSZ B “e in potrebuj, Mr, ^SrSSJBSTUSSStS!^ tJSTUSSS? zaščitijo narodnostne m polltič- čine zbrani na zborovanju dne 6 iu- pričakovali grobih kršitev naiosnov- predvsem s praktičnim znanjem, ze glasbenih pedagogov Jugoslavije, proi. Pavel Sivic - Akademija z -- --------------- —* -■* ------------- J J ---*---- ------ ■ ....... - Pedagoškim centrom LR Hrvatske in glasbo Ljubljana, pros. Milo Cipro glasbo Zagreb, V razgovoru, ki je sledil, sta dala šolska svetnika tovariš Vončina Drago in Binter Marjan važne pripombe in navodila o ocenjevanju učencev, o obsegu učne snovi, o zahtevah današnje druž- R. H. vedeli. V. R. Seminar za glasbene pedagoge Društvo glasbenih pedagogov ^Hr- _ prol Leon Pfeifer - Akademija ne pravice naših bratov onkraj meje. Zaradi boljšega spoznavanja naše ožje domovine so sklenili, da si po končanem pouku ogledajo Pomurje in se seznanijo s tamkajšnjimi kulturnimi spomeniki in spoznajo življenje in nJJa 1959 v Dravogradu, smo razpravljali o dogodkih na Koroškem in sprejeli naslednjo Prijeten poletni odmor želimo vsem prosvetnim delavcem! RESOLUCIJO: Ze skozi stoletja se naše narodno ozemlje zaradi germanizacije manjša. Vedno smo bili žrtve političnih barantanj, zaradi katerih se je dajalo go- naše narodno ozemlje tujcem za razne politične koncesije. Narodnostna vpra-IIIIIIH sanja ne bi smela biti danes predmet političnih sporov in zato ne moremo razumeti raznih ukrepov in teženj določenih političnih sil v Avstriji, ki slovenski manjšini na Koroškem one-mogočajo vsak politični, in kulturni razvoj. V naših spominih so še nasilja in zločini nemške okupacije, pa tudi obveznosti iz mednarodnih pogodb še niso poravnane, medtem ko se doga-jajajo nove krivice. Trdno smo bili prepričani, da se bodo spoštovale nejših človečanskih pravic narodnostne manjšine. Globoko smo pretreseni nad kri-vlicami, ki se gode onkraj meje, ko se našim bratom zapirajo slovenske šole, omalovažuje njihova narodnost in se jim vsiljuje germanski jezik kot občevalni jezik. Zahtevamo od avstrijskih oblasti, da prenehajo s srednjeveško politiko narodnostnega zatiranja in spoštujejo dogovore med prizadetima državama. Ne želimo, da se dogodki fašističnega nasilja ponovijo. Pričakujemo, da boste podvzeli primerne ukrepe pri avstrijskih oblasteh za zaščito narod- Učitelj naj ne čaka vedno na navodila od zgoraj, biti mora sa- mlo*" Dubrovnik moiniciativen, iznajdljiv ter samostojen, da bo mogel in znal premagovati stare predsodke, oceniti učence pozitivno, četudi ne obvladajo vsake podrobnosti, ki jo še zahteva učni načrt, ter črtati ves'nepotreben balast. Skupnemu zborovanju je prisostvoval predsednik občinskega ljudskega odbora Logatec tovariš Akademija m tov^na1 Koroškem”*11 *>ravlc *,ra’ Petkovšek, ki je najprej pozdra- tov na Koroškem Dravograd, 6. Junija 1959. Za Društvo učiteljev in profesorjev občine Dravograd Predsednici Maks Save Tajnik: Stanko Plaznik vil zborovalce, nato pa opozoril na nujnost, da preneha razlika med umskim in fizičnim delom, kar je tudi ena od pomembnih nalog učitelja socialistične šole. ‘.prvi zvezni seminar« za strokovno izpopolnjevanje a) učiteljev osnovnih šol; b) glasbenih pedagogov na osemletkah. učiteljiščih in gimnazijah in c) glasbenih pedagogov na nižjih in srednjih glasbenih šolah. Seminar bo v. Dubrovniku od 27. avgusta do 2. septembra 1959. Kot predavatelji bodo na seminarju sodelovali: prof. Vera Makjanič - VPS Zagreb, prof. Slavko Jankovič - VPS Zagreb, prof. Pavle Kalan - Učiteljišče Ljubljana, prof. Dinko Fio - Zagreb, prof. Ladislav Miranov - Akademija za glasbo Beograd, prof. Rudolf Matz — Akademija z® glasbo Zagreb, prof. Ivo Maček - Akademija 25 glasbo Zagreb, : prof. Dragan Gurtl - Glasben® šola Zagreb, prof. Miroslav Magdalenič — Glasbena šola Zagreb, prof. Teo Tabaka - Glasbena šol® Zagreb, . prof. Milan Nagy - Glasbena Zagreb, prof. Miroslav Lunzer - Glasbe*1* šola Zagreb, dr. Valens Vodušek - Glasbeni n*' rodopisni inštitut Ljubljana. Programe in ostale podatke dobim v sekretariatu Sveta za kulturo in Pr° sveto LRS - Ljubljana, Zupančič«^8 ui. 3/rn. MED TEORIJO IN PRAKSO Nove poti Čevljarske šole v Ljubljani TROJNI JUBILEJ SLEPIH SLOVENIJE V našem tisku, zlasti stro- pogostokrat kovnem, se pogosto obravnavajo Ijeni vajenci s srednješolci. Mla- Slovenski slepi praznujejo le- se strojepisja in se aktivno udej-tos trojni jubilej: 40. obletnico stvujejo v pionirski, mladinskim še vedno zapostav- znanju, kaj hitro te izraze opustil strokovnega pouka, ampak tudi s ustanovitve Zveze komunistov organizaciji t®r v pod spet oprijel grdih, tujih številnimi praktičnimi primeri Jugoslavije in SKOJ, 40 obletni- ;^d7aan]?nl^Clt,eti! vrvnem, se pogosto ooravnavajo ijem vajenci, s sreunjtrsuici. ivjua- in se spet oprijel gram, tujm številnimi prcutticiiuiu primeri -—-----------------------------—------------ — . 70 . 7 problemi, ki se vedno znova po- di ljudje obeh spolov, ki so si tu spakedrank. Isto velja za nove pokazali prednosti sodobnih uč- co ustanovitve prvega slovenske- 1^ g j • c^danii ovijajo v zvezi z vedno globljo stali • kot prijatelji nasproti, so delovne postopke in še za vrsto nih prijemov in vzgojnih metod. && zavoda za slepe in 150. oblet- V1° ^ f ^ nrr>gra- ;reobrazbo našega šolstva. Sol- imeli priložnost, da so se medse- stvari, ki bi jih tu le stežka vse Žal le, da se po referatih ni raz- nico rojstva izumitelja pisave za pro p nncionia >ka reforma, ki je že vtisnila pe- bojno spoznali — to pa je prvi našteli. Starši so po navadi na vila diskusija. Ljudje takih se- slePe Louisa Brailla. rnu gra J . . v s v čat vzgojnemu delu na naših most k tesnejšemu medsebojne- strani mojstra, saj si želijo le te- Stankov doslej niso ,bili vajeni in sSC-iru. 40. obletnico prvega zavoda za poleg že obstoječega zavoda. -• -i—; . _i---1 Slepi imajo možnost šolanja v in redko pripravljeni tudi z^miža«, leti, saj so sedeh v dvorani pre- mladino v Ljubljani, upravni od- Izuče tudi plet^tva, ščrtkarstva osemletkah in deloma tudi gim- mu razumevanju. nazijah in učiteljiščih, pa še ni Drugi) zadnji dan obiska v mogoče hitro in po lažji poti pri Posegla na področje vajenskega Tolminu je bil posvečen svečani strokovnega šolstva, ki predstav- proslavi 40. obletnice, ki so ga ruuivo vijem mm mumcm, nju, saj so seueu v uvoiaiu pic- --—--------------------------------------* -- . . normi členih'v Ija slej ko prej neizorano ledino, pripravili vajenci skupno z uči- če zvedo, da mojster njihovega težno mlajši ljudje in pa člani Doma slepih Stara Loka, IO m meuars p V sistemu dela na teh šolah se je teljiščniki, in sestanku pedago- otroka protipravno izkorišča, delovnega kolektiva tovarne »Je- Glavnega, odbora Zveze slepih otan loki. . orenni- od nrvih let 00 osvoboditvi le sov Cevliarske šole s tamošmiimi Skratka, obilo ie nasorotii. ki se len« Vendar ie bilo čiititi. da iz- Slovenije in člani upravnega od- ..P1 so 1 P, ... ,. . , ° bora KPD osnovne organizacije zacije uspeli oblikovati take pogoje za vključevanje v delo, da od prvih let po osvoboditvi le gov Čevljarske šole s tamošnjimi Skratka, obilo je nasprotij, ki se len«. Vendar je bilo čutiti, da iz-malokaj spremenilo. Pouk teče mojstri in starši. Zlasti ta sesta- v posameznih primerih tako zelo rečene besede niso padle v praz- Po več ali manj starih, uglajenih nek je bil zanimiv, saj predstav- zaostrijo, da mora vmes poseči no. Taka srečanja bi morala biti Zveze slepih Ljubljana »Karel goje za vkljuc j h. tirnicah, iskanje novih poti je še Ija pri nas s pedagoškega stali- celo oblast. Taki skupni sestanki, pogostejša; postati bi morala ena Jeraj". Seji j'e predsedoval dr. jinje v o ov J po precejšnji meri prepu- šča novost. Znano je namreč, da kot ga je organiziral učni kolek- izmed stalnih oblik dela vajen- Anton Kržišnik, ki je v uvodnem nih. ua tega ji j . __.i ■ __________; _i -i. ___i- i i— x_i_ — ---... v , _____, _____ ...._______referatu izrmne .cmrecieveril o __ , . v„.. vedno v ščeno prizadevnim kom. posamezni- je še vedno obilo vprašanj, na tiv Čevljarske šole, pa so prav skih šol — uspeh prav gotovo ne referatu izčrpno spregovoril o katera gledajo drugače tako pe- gotovo ena izmed ustreznih oblik, bi izostal. razvoju skrbstva za slepe v Slo- Osnovno vprašanie ob kate- dagogi, kot mojstri in starši. Do- da se ta nasprotja omejijo, koli- - Vajenci Čevljarske šole so se veniji in o doseženih uspehih na rem se najpogosteje zatakne vse sleJ še ni bilo veliko narejenega, kor je v danih pogojih pač mo- vrnili v Ljubljano polni novih Pf°°roc^u 0 sedanji pro- u' "1~ ----------‘-1- —-- r,—c; i----------i.-—-• —j—i doživetij, novih spoznanj. Eks- blematiki. lov. dr. Anton Krzis- kurzija ni bila zaman in mnogi n?'c -ie prisostvoval že ustano-so izrazili željo, naj bi šola še vitvem skupščini Zveze slepih naše razoravljanje je prav go- da bi se -ta nasprotja zabrisala, goče. Proti konservativni misel tovo povezovanje’ teoretičnega Dokler je bil vajenec v šoli, je nosti se je težko bojevati, a to dela v šoli s prakso To ni tako poslušal učitelja; ko se je vrnil seveda še nikogar ne opravičuje, v industriji (ročni delavci) 33 vratarjev 6 telefonistov 56 intelektualcev 23 hišnih obrtnikov, ki imajo redno delovno razmerje 16 Clela V Šoli S Drakso. To ni taKO l/voiuacu ULiLdjd, ft.u je vinu. ocvcua oc miujgai me upi a v a v-uj c, ^eija, uctj ui buict 01 .. . ^ . • j. j • r\rim#a-riamr» Ha v LV/JLI1I Vzgaja. JLd jul ULAbCgU LNJVI V VJU25 L VUIII ZUVU Ul *--------------------- « -------- _ . . , . . _ U ^ SO napravili pedagogi Čevljarske v t. m. intimna prire- teljski poklic nov rod, kateremu na borbo delavskega razreda skozi noviteljica knjižnice za slovenske dino v Ljubljani po , ole v Ljubljani. Konec maja so učitelji, ki so študirali na naj bi bili stari tovariši svetel 40 tet. Tovariš Čopič je podal slepe in še vedno vodi delo pre- vec kakor sto. . , . organizirali za vajence zadnjih s+arem koprskem učiteljišču do zgled delavnosti in požrtvovalno- kratko sliko pedagpškega dela pisovanja knjig v Braillovo piša- Dosežem so ze lepi uspe 1 etnikov poučno ekskurzijo v iggg, so prišli v Koper, da sfi pri delu v šoli in izven nje. bivšega ravnatelja koprskega uči- vo- Tudi tov. Miri Dobovšek, področju skrbstva za slepo m Tolmin, ki so jo povezah s pro- bi tam prosiaviii 40-letnico ZKJ, Mladina je z živahnim aplav- teljišča in edinega ravnatelja na ravnateljici Zavoda za stepo ibla- di v bodoče bo sel razvoj uspešno slavo 40. obletnice KPJ in SKOJ se obdolžili spominu bivšega rav- zom pozdravila stare tovariše in slovenskem učiteljišču v Gorici dino v Ljubljani, je čestital k dalje; porok za to je naša dru -ter raznimi fizkulturmmi tekmo- nateija Viktorja Bežka, sloven- jim pripela rdeče nageljne. Viktorja Bežka. To je bil borec tridesetletnemu požrtvovalnemu bena ureditev, ki zeli osrečiti ^Ki1- skega pedagoga, ob 40-letnici nje- Tovariš Matelič je v svojem za novo šolo, za šolo-delavnico, delu za stepo mladino. Nato so slehernega človeka, bi a ta način Glavni namen ekskurzije je gove smrti, in se spomnili 50-let- govoru pokazal uspehe, ki smo pisec pedagoških učbenikov in sledila še poročila o delu in slepih se tudi zmanjšuje razlika med bil, da bi vajenci obiskali tovar- niče ustanovitve slovenskega uči- .--------------------------------------------—— pravi učitelj-vzgojitelj, ki je znal Zavoda za stepo mladino, Doma polnočujmmi m prizadetimi a - navdušiti mladino za delo med slepih v Stari Loki, Zveze slepih žavljam. . , narodom. ' Slovenije in KPD slepih »Karel Slavnostni sep je prisostvo- Pevski zbor dijakinj je zapel Jeraj«. vato tudi večje število, predstav- dve pesmi, nato pa je tovariš Jo- Letošnje jubilejno leto je za nikov^našega javnega m dru« sip Ribičič obudil spomine, kako slovenske stepe še posebej po- nega življenja. Navedemo naj sa- _____1—. i:: l _ T z: M : 1 _ ~ J rvi rvm n n o .-»rl »111 o r t/-\ i a rrw~k Tl f.PT*P! f.OV. 1K el Al* KO. SG"“ Živahna dejavnsst IMS na 7. osnovni šoli v Ljubljani ^_______________ _____________ .. t ,, . , Mladinski aktiv na 7. osnovni šoli so se koprski učiteljiščniki pred membno, ker so pregledali svoje mo nekatere: tov. Nika Arko, se- no čevljev »Jelen« in tu priso- teljišča v Gorici, stvovali zasedanju delavskega Tovariš Valentinčič, direktor sveta. Že prvi dan ekskurzije .so učiteljišča, je v topli dobrodošlici te zbrali v prostorni delavnici pokazal na velik prispevek starih tovarne, kjer je imel delavski tovarišev za razvoj šolstva, promet sejo. Na vrsti so bili razni svete in kulture ter gospodarstva „„ _____________ „„ „„ _____________________ ^_____ , - ------------- Problemi, od delovnih pogojev v v Istri, na Tržaškem in na Gori- v Ljubljani dela komaj od decembra petdesetimi teti borili za sloven- dosežke v naši novi družbeni kretar republiškega Sveta za, so- Podjetju do vprašanj, ki se sproti škem. Njih delo je nacionalno pre- ^sueCD0kazalktak5neetuspehe6 da^ga sko učiteljišče v Gorici. stvarnosti, ki je rezultat sleher- cialno varstvo, tov. Jožko Gorjanc, Pojavljajo. Vajenci so z zanima- budilo in ojeklenilo ljudstvo na upravičeno prištevajo med najboljše Prireditev, ki je bila dobro pri- nega človeka, čeprav je sloven- podpredsednik OLO Ljubljana, ntem spremljali potek seje. Pri Primorskem, da je lahko z uspe- aktive organizacije Ljudske mladine pravljena, je najlepše uspela in ska javnost začela skrbeti za ste- tov. Ignac Voljč, predsednik ob- Poaiejših razgovorih z njimi se hom kljubovalo petindvajsetletne- v občini Liubljana-Ceivter. Pred dne- ^ ostala vsem v trajnem sporni- pe že z ustanovitvijo zavoda pred činskega LO Vič ter drugi, te pokazalo, da niso bili le pa- mu fašističnemu nasilju ter eno- zaključno konferenco, na katero1 je nu. Starih tovarišev je bito na- štiridesetimi leti, ta skrb ni bila Popoldne istega dne, to je sivno navzoči, temveč da so o dušno sodelovalo z NOB. Stari povabil tudi predstavnike šolskega vzočih 25; zahvaljujejo se za pod- učinkovita, niti ni bila usmer- 5. junija, je bila svečana aKaae- Phoblemih, ki jih je svet obrav- rod učiteljev, ki je pred 50 teti -,^Au!v,Vnr-0rin poro Sekretariatu Sveta za šol- jena predvsem v to, da bi se ste- mija v počastitev vseh treh Jubi- haval. tildi sumi i-avmišHali im, se obiskoval učiteljišče, odhaja, v sednikl aktiva tajnika in vodii kroži stvo LRS in Republiškemu odboru pi vključevali v delo in normalno lejev v Mestnem gledališču. Dvo- ,— .----------’—i-----—k—,— .. -------------------------i- -•--------«— *i,ris™i« -»».o i« bila polno zasedena. haval, tudi sami razmišljali im, se obiskoval ob posameznih vprašanjih samostojno opredeljevali. Tako so prvič imeli priložnost, da so ne te enkrat videli, kakšno je v resnici delavsko samoupravljanje, o katerem je bilo v šoli že tolikokrat govora, pač pa so lahko tudi spo- kov ter v razpravi so mladinci podali združenja prosvetnih in znanstve- življenje. nih delavcev. V. Č. Po vojni se je skrb za stepe Program so zvajali: Gojenci Za- široko razmahnila. Sedaj ima voda za slepo mladino, oskrbo-Obfava Zavod za stepo mladino v Ljub- vanci Doma slepih v Stari Loki, e „ . krožkov: planinski, šahovski, strelskL Maturanti 4. a letnika ljubljanske- S Šolski komite LMS na Vajen- dramatski, nogometni, radioamaterski ga učiteljišča, ki smo maturirali šolskim oddelkom. Poleg rednega in člani osnovne organizacije ZSS _ . _ _ ... . šoli kovinske stroke v Ljub- ln drugi. Člani teh krožkov so so- leta 1949, se zberemo, da proslavimo programa osemletke je močno Maribor s pevskimi, instrumen- znali, kako velike so dolžnosti, ki ijanj je prijavil za tekmovanje nfceVKPjnftakoZnedaSnoSlnVat1v^0"let“ 1°-0l?1t,ainicOrtrifqUr-e' wvS0l:>0t0’ 2T'i:ih" razvit pouk glasbe, učenci se vež- talnimi, recitacijskimi, folklorni- Priznonje vGjsncem-kovinariem zares bogato sliko življenja na tej •šoli. Ne samo, da so uvedli dežurno službo na hodnikih, ki se je dobro obnesla — na šoli dela tudi osem niče KPJ (tako nedavno na taki pro- nija 1959 med 19. in 20. uro v Ljub-bd slavi na Gospodarskem razstavišču Ijani v kavarni Evropa. Obveščajte se bajo v politehničnih delavnicah mi in fizkulturnimi točkami, in pri gospodinjskem pouku, uče France Rožanec s tolminskimi nčitoHiščniki Izidi no spominsko darilo in izredno tiste svoje člane, ki bodo letos za-^kem tu nteo važni^Važno je, da lepo, kolektivno denarno na- Pustili šoio, naj se na novem učnem 50-Ietnica Vajenske šole oblačilne stroke V Veselovi ulici v Ljubljani, kjer je vzgoja današnje vajenske mladi- Polni dvorani je prvi spregovo-so pod isitim krovom tri vajenske ne na povsem pravi poti, saj se, ko- ril domačin, ravnatelj lesne šole šole, so imeli v soboto, 13. junija likor le okoliščine dopuščajo, lepo RADO HRASTNJK, medtem ko je slavje redke vrste: Vajenska šola za združujeta teorija in praksa. slavnostni govor imela ravnateljica 50-letnico svojega obstoja. Mimo« tega sta oblačilna in lesna Šbla priredili 50 se v plemeniti tekmi pomerili grado. ali delovnem mestu lepo izkažejo in prav lepi razstavi, ki sta obe s svo- se je seve zbrala k svojemu prazno, rioioin v«* rf-Lid jimi praktičnimi izdelki pckszaJi, da vanju vajenska mladina sama. delajo naprej, kot so doslej jih je hkrati z novimi pravicami ob žjri okupirane Ljubljane _ ___________ _ ........ dobil naš delovni človek. Spo- moških in 1 žensko ekipo. Po radioamaterji in recitatorji). Pripra- med seboj. vsakega ^anSta^ toTahko ^Sghnf besedamf: pri SVIjf SHH S Prav s svojim glasom odloča v ^em tradicionalnem tekmovanju prijetno bivanje, jim nazkazali Ljub- Prid temu ali onemu predlogu je sodelovalo 320 kovinarjev in da so bratski mladinci ter tako neposredno pomaga električarjev na 12 km in mimo Posebej3 so se zahvalili tovarišici Ustvarjati boljše življenjske pp- tega še 44 učencev pod najrazlič- Goetzovi, dijakinji ljubljanskega uči- Sbie in celo nove družbene od- nejšimi naslovi na 25 km Te dni mn^pomag^ *tese. je bila šola obveščena, da ji je na 7. osn. šoli so bili mladim pri Z nelrai besedami bi Veljalo prisodil Okrajni ljudski odbor nijhovem prizadevanju vedno v po- . . _____ __________________ n ° .;. eej Lic? , e Liubliana iz naslova mnnžičnnsfi moč> s eimer se morejo pohvaliti oblačilno stroko je v tesnem sode- Za oblačilce je bil 50-letnl jubi- šole Angela Prelčeva. °rneniti tudi fizkulturna tetono; Ljuoijana iz naslova mnazicnosu nekatere druge gole lovanju s šolo za lesno stroko pro- lej praznični dan. V šolsko dvorano V dognanih, jedrnatih izvajanjih Vanja ki so jih odigrali vajenci prvo mesto, bola je prejela čast- Mladinska organizacija je pozvala slavila 40-leitnico KPJ, hkrati pa tudi so prihiteli mnogoteri prijatelji va- je nanizala razvojno pot oblačilne - ■ ....... — * —ii — i« i™.—i— ,i0+« xi - - -• »i i—i- i-*— — Kn_i«^v,in«. ....vio-tf., i.-,-;.. 11 ■ —— jensko mladine: predstavniki pro- šole vse od leta 1909. dalje pe' do svetnih vajenskih šol, predvsem pa sedaj, ko se obeta tudi oblačilni šoli da se čez leto, dve preseli v novo moderno ■ šolsko zgradbo za Bežigradom, kjer so s temeljnimi deli že pričeli. Pot oblačilne šole je bila če-sto težavna, burna. Tudi vajenska mladina se zaveda, kaj dolguje Partiji, saj časi od večernega pouka in nedeljskih dopoldnevov niso toliko odmaknjeni, da jih ne bi pomnili. Delavski razred s komunistično Partijo na čelu je dal našim bodočim proizvajalcem v družbi tisto mesto, ki jim gre. Vemo, da je marsikateri vajenec odšel v partizane, preko žice okupirane Ljubljane ga je vzela noč___ Revolucionarno obdobje ni šlo mimo naše delavske mladine. Svoj samonikli, izrazitejši poudarek je dobila oblačilna šola praktično šele po osvoboditvi, ko sta se izkristalizirali dve stroki: krojaško-šiviljska in čevljarsko-torbarska. No, do popolne oblike te šole je prišlo leta 1947 z namestitvijo stalnega predavateljskega kadra in se je pouk tako lahko solidno normaliziral. Slovesnosti oblačilne šole se je udeležila tudi najstarejša komunistka Marjana Drakslerjev®, ki so ji mladinci poklonili šopek nageljnov, čestitke v šoli pa je izrekla tovarišica inšpktorica Zora Kolarjeva. ■Kulturni program je bil zahteven in skrbno pripravljen. Mladina je zapela vrsto pesmi, nastopile so solistke, vajenske oblačilne stroke so se predstavile celo z lastnimi pesniškimi in literarnimi proizvodi, slišali smo deklamacije in recitacije, nastopili so instrumentalisti, tako da je bilo vse lepo in prijetno. Toplo odobravanje so nastopajoči zaslužili. V. D. Jacob Michaelsens Minde dom za moralno in socialno ogroženo mladino Kjobenhavna Skodsboro. Pol ure vožnje z klica, ki jih veseli. Vsak je dol- njegovo ženo ima dom 18 ushfz-tetom iz Kjoebenhavna proti se- žan dnevno določen čas delati za bencev. Osebje je zelo skrbno iz-'beru p0 moderni cesti, speljani skupnost, n. pr. pomagati v ku- brano, med njimi m nikogar, ki teed obalo in gozdovi. Pozdravijo hinji, na vrtu, ali kjer se pač po- ne bi bil vzgojitelj v pravem pote sprejmejo vas prisrčno, z ob- kaže potreba. Gojenec dobi vsak menu besede. Tudi pomožno oseb-težno zastavo na drogu. Jugoslo- mesec nekaj denarja za svoje je obiskuje pedagoške tečaje, pri l'0ne še posebno prisrčno. Njihove manjše izdatke, vsako leto enkrat vzgoji sodelujejo vsi, od uprav-stetpafije smo si pridobili z ju- pa mu vložijo večji znesek v hra- nika do perice m vrtnarja Ce-ntlškim osvobodilnim bojem, po- nil/no knjižico. "" “ n‘m'" '’rln ' ° fjčali pa s samostojno vn miro- Dom leži skoraj na obali in tebno politiko. ima lastno plažo, gozd sega nepo- _ _____ n sredno do stavbe. V posebni novi osebje in upravnik se med seboj Dobrodušni, za gotovo 2 metra stavbi s0 uredili prostore za druž- tikajo im. kličejo po imenih, so . . biči upravnik se niti med po- T.orjr, žirilienie. Tam ie maniši 1- n-iOrJznhrin/h odnosih vt prav jih je v domu lepo število, smo imeli vtis, kot da smo prišli veliko družino. Vsi, otroci, — upravnik --— ----------- . oeno mulj*-njn. x um, j« mu.ujm javljanjem z gosti in prosvet- 0je(jai^fcj oder, namizni tenis in ‘te inšpektorjem, ki te je pri- ^ beno življenje. Tam je manjši v medsebojnih odnosih vedri in sproščeni. Skupaj praznujejo 'druge igre ter delavnica z naj- rojstni dan vsakega otroka in Dan prosvetnih delavcev na Madžsrehem laZ, ne more otresti . svojih raznčnejšim orodjem im stroji, uslužbenca ter ga. obdarujejo. Ko ovamcev, ki mu skoraj dobe- v vsejl šolah, vrtcih in dru- smo si ogledovali stanovanjske no visijo na komolcih. ^ VZg0jnih ustanovah posvečajo prostore, nismo opazili, kdaj smo Dom obstaja od l. 1921. Vzgoj- tudi tu veliko skrb praktični de- iz upravnikove dnevne sobe pri- ^ dlj: nuditi otrokom z dna ve- lovni vzgoji otrok. Otroci v pro- šli v dnevni prostor za otroke. eteesfrte družbe- srečno mladost, stem času po svoji volji izdelujejo Vse je enako lepo opremljeno, iSis,« rs».fs sssu«. asLsfr _____— • — iružbe. Sprejme lahko do 60 otrok okraske iz plemenitega lesa m novanja, njegova spalnica je na dekleta šajo doseči vsaj to, da tte bito praznikom in v nedeljo. Minister za druaeaa leta starosti v domu kosti itd. S svoiimi izdelki ob primer v nadstropju, kjer so ™,orda prva ljubezenska pisma m rili njihovega prizadevanja m prosveto Valerija Benke je preko khko ZZejo do svojlga osem- raznih priložnostih obdarijo otro- spalnice za otroke itd. Vse gar- ^uge spominčke. uspehov pri vzgoji. --------— - tistega leta Šoloobvezni obiski/,- ke v otroških vrtcih, pa tudi svo- derobe so odprte, za posamezna Vprašali smo za najtežje pro- Bogat in skoraj natrpan pro-tejo bližnin ohtin*kn šolo- uprava ie tovariše v domu. Stanovanjski oblačila, ki jih redkeje rabijo, bleme. Brez premisleka so odgo- gram nas je priganjal k odhodu, ^ trudi, da ne bi bili v’ničemer in drugi prostori so urejeni iz- —x-------” .............. ~ ^ 'yn”al' ^krajšani v primerjavi s sošolci, brano, z okusom. Vendar je vred-r živijo pri svojih družinah. Na- no omeniti ta dom predvsem za-iahk0 nadaljujejo šolanje radi toplega in vedrega vzdušja, gimnaziji, drugi se izučijo po- ki tam vlada. Z upravnikom in Na Madžarskem so 7. junija osmič praznovali dan prosvetnih delavcev. Slovesnosti so se v Budimpešti in v-drugih pokrajinskih mestih odvijate v soboto pred praznikom in v nedeljo. Minister za prosveto Valerija Benke je preko radia pozdravila vse prosvetne delavce, v parlamentu pa so pode- _____ 0 __________________________ . . . .... ______ . _ . . UH odlikovanja tistim vzgojite- Se trudi da ne bi bili ničemer in drugi prostori so urejeni iz- kot dežne plašče, večerne obleke varili: starši. Mnogo se trudijo z vendar smo še zapeli, oni nam Ijem, ki so se v svojem delu po-*“'■ ’ - — - - ^ za večja dekleta in podobno, vzgojo staršev, obiskujejo jih v svoje, mi njim kakšno slovensko sebno izkazali. Na ta dan je pre- ski/pne. Seveda ima vsak otrok mestu sami in z otroki ter jih va- Slovo je bilo še bolj prisrčno. Na jelo podobna odlikovanja še nekaj tudi svoj nedotakljiv osebni pre- bijo na obisk v dom. Če jih že svidenje! Kdaj, kje? Morda kma- sto prosvetnih delavcev po vsej dal, ki ga lahko zaklene. Dečki ne morejo pripraviti do tega, da lu v Jugoslaviji! E. J. državi. 0 pouku fizike na tehnični srednji šoli Rečemo lahko, da je fizika sebnem predmetu v istem ali na- optika, s posebnim poudarkom na težo; če pa za enoto mase vidi osnova vseh tehniških ved. Saj je slednjem letu. Marsikdo bi dejal, optičnih pripravah (lupa, daljno- enkrat kg, drugič pa .kps2/m, je bilo običajno tako, da so fiziki da nič ne škodi, če se ista snov gled, mikroskop itd.). To bi bilo stvar seveda še dosti težja. Pri razvijali na videz popolnoma ne- dvakrat -> obdela. Strinjam se s koristne teorije. Toda te teorije tem, samo dodati je treba: če je več ko dovolj. Elektriko in nauk fiziki bi moral dijak v Giorgije-o tgploti pa bi obravnavali v vem, pri mehaniki in ostalih stro- so v rokah tehnikov pomenile dovolj časa! Pri sedanjem tempu tretjem oziroma drugem letniku, kovnih predmetih (razen elektro-včasih kar revolucionaren napre- razvoja tehnike in znanosti in pri Na elektrotehniškem oddelku tehnike) pa v tehniškem sistemu dek. Spomnimo se samo najno- sedanjih potrebah po strokovnem je stanje za malenkost boljše, ker enot. To pa je samo nepotrebno vejše — atomske teorije. Kdo je kadru pa to nikakor ni mogoče, je v I. letniku pet ur, v drugem obremenjevanje. Namesto, da bi mogel pred nekako pol stoletja, Izbrati je treba tako pot, ki nas pa ena ura tedensko. Le v dru- se naučil osnovne zakone, se bo ko se je začela ta veja fizike raz- bo najhitreje privedla do cilja, gem letniku bi bilo potrebno ali pač moral učiti faktorje za prera-vijati, samo slutiti, da bo imela Izpustiti moramo vse tisto, kar število učnih ur povečati vsaj na čuoavanje iz enega sistema v tak pomen za človeštvo! ' ni nujno potrebno, Od dijakov dve tedensko, ali pa še tisto eno drugega! Zato je tudi na vseh šolah v moramo in smemo zahtevati, da uro črtati. Tudi tu ni potrebno postanejo nekakšni psevdoučenja-težko dopovedati, ki, ki vse vedo, pa nič ne zmajo. M. P. titi prav fiziki. Učni program za I. razred strojniškega oddelka n. pr. predpisuje pri štirih tedenskih urah vso mehaniko, nauk o toploti in del elektrike. Jasno je, da to ni samo preveč, ampak mnogo preveč. Po drugi strani pa isto snov (mehaniko oziroma nauk o toploti) predelujejo dijaki pri po- PROSVETNI DELAVCI IN BORBA PROTI ALKOHOLIZMU Boža Kmecl Rdeči križ Slovenije si je že čala legla in izvore alkoholizma, stanka in posledicah učinka ni pred nekaj leti zadal pomembno v borbo za kulturnejše in vsebin- samo naš pojav, temveč še kako nalogo, da organizira v LR Slo- sko bogatejše življenje v proiz- svetovni pojav. Zato ga je treba veniji. sistematično in našemu vodnih centrih, v borbo za po- kot takšnega jemati in biti z razvoju ustrezno borbo proti al- večanje notranjega prometa S njim hudo potrpežljiv, voditi koholizmu. _ V ta namen je v sacjjem jn za solidno trgovanje proti njemu borbo od koraka do okviru svojega glavnega odbora s sadjem, v borbo za vskladišče- koraka, razumno, človeško, upo-ter okrajnih in občinskih odbo- nje presi;ega sadja in za izdeia- števajoč tudi to, da bodo vino-rov formiral posebne komisije, vo kojjgjn cenenih gradi in sadovnjaki pa tudi dru- Po mučni bolezni je v 51. letu katerih člani so postali največ za- sadnih sokov, v borbo za točenje ge kulture, ki dajejo alkoholne starosti umrla priljubljema tova- stopmki vseh tistih družbenih in in pitje samo pristnih alkoholnih Pijače, še dolga stoletja važna rišica Boža Kmecl. V rudarskem gospodarskih, organizacij, ki mo- pl;jae in to s žim manjšo stopnjo postavka v našem gospodarskem Velenju je delala kot predmetna raJ.° v taksni ali drugačni obliki alkohola; v borbo za zdravstve- razvoju, učiteljica od osvoboditve dalje. no prosvetljevanje mladine in Prosv^i Bila je odličen pedagog, prav odraslih, za njih zdravo in člove- mo, da je šola kulturno žarišče ~ j-* S, vSS^Shnffi. šo°e da pa morajo to obvladati res sobna predmeta. Potrebno bi Sač moten aM.m enot - podobno kot Z, ’ ’"’"T’"7S1T' " , solidno, tako kot — kot se reče — bilo predelati nauk o toploti. fakojtotah, ki je najbolj praK- učnem PKgTam^-drak^n113^ kazalo vskladiti po- srednTšoli j^vseTakof^S- Giorgijev shtei enot. Ho+ohT, Občilo mehanike, nauka o toploti ihvstemom enot. Skoraj vsi fiziki na Dijakom je treba delo olajšati siega, Kar di moral, vcasin pr - fjzjke na strojniškem oddelku ta- svetu dosledno uporabljajo Gior- in jim omogočiti, da bodo dobili . , ? TeSt’-5at'1€ ko, da bi predpisano snov obrav- gijev sistem z osnovnimi enotami res trdne osnove, na katerih bodo Pr,,'!. ° Koristnosti oziromt navaji aji pri enem ali pri dru- meter, kilogram, sekunda, amper lahko gradili naprej. To pa bo sKoaijivosti lizike na tej son. ista gem predmetu? Morda bi bilo (saj prodira ta sistem že vleore- možno le, če učni program ne bo najbolje pri fiziki obdelati samo tlčno'fiziko, kjer je najmanj pri- prenatrpan, ampak tak, da bo P, , P; 1 . 'P.^1 me ’ osnovne zakone mehanike, brez kladen). Tehniki pa še vedno ra- predpisal tisto snov, ki jo bodo frf otrUiv •h o eP,em „ katerih ne moremo naprej (New- čunajo v tako imenovanem »-teh- dijaki pozneje v praksi rabili. P1:1 nru5em Pa z,ar^Sen kljub sodobnikom kot umetnost Vsem knjigam knjižnice Priroda in realizirani srednji vek.« Iz rPekla« spo- ljudje pa je nekaj skupnega: niso le znavamo tedanji svet poln protislovij in suhi priročniki z golim opisom, dasi so razburkanih zgodovinskih dogodkov, pri- pisane strokovno in je ponekod treba ;e&ne pa nas predvsem poezija Dante- priklicati na pomoč znanje iz šolskih levega verza. klopi. Vsem avtorjem je skupno celo- Dela bi ne mogli prav dojeti brez vito gledanje na prirodo, upoštevanje Opomb. Za opombe je poskrbel Niko Ko- medsebojne odvisnosti in povezanosti Šir, ki je v spremni besedi podal Dan- življenja, razvoj, ki ga je doživela pri-tejevo življenje ter razložil zapletena roda v teku milijonov let. družbena dogajanja tedanje dobe v Fi- Kdor je prebiral Zeieve knjige o rib-*encah. jcm svetu našega Jadrana, bo z istim Na* odmerjenem prostoru je Koširju zanimanjem segel po novi knjigi našega razlaga lepo uspela, na koncu pa je do- znanega oceanografa,. kjer. nas seznanja v razvojni dobi mladega človeka v literarnem priročniku, prej bi ga dana kratka vsebina drugega in tretjega z življenjem »Dvoživk in plazilcev«, pride obdobje, ko vsakdo čuti potrebe zapazili med znanstveniki. Kljub te-dela »Božanske komedije«. Knjigo kra- Dvoživke so se razvile, iz rib in so naj- po nečem novem, nepoznanem, po mu pa je njegova knjiga toliko zani- bolj primitivni in prvi znam štirinožni spoznavanju novih dežel in ljudi. Ta- miva in privlačna, da vsebina odtehta vretenčarji, ki so prešli iz morja na krat si mlad človek da duška v poto- literarni sloves. kopno seveda v razvojni dobi več mili- piših ali pustolovskih knjigah ali v Kanada tisti del Kanade 1e prizo- joiyw let. Nekoč bujno življenje dvo- podobnih filmih. Včasih je mlad fant riščedosalkn kier Uidemo na Jem- zivk je v paleozoiku doseglo svoj višek, našel »odkritje« v Karlu Mayu, danes Mevidfh belo označeno pS?oč?e z na- pa tudi zatmi._ Le fosili nam pričajo o pa premoremo toliko kvalitetne lite- nlsom-neraz^skaSo Farfev MŽwat se ;turnaznamo^e še nekljžab^pupkejmoče- bralec'Izogn^Ma^u^nTežeVo6»mani ^ P° koiiC!,nl tV°3Si ocenievanjem pro- rade. Kot vse dvoživke, so tudi današnji znanih« a kvalitetnih avtoriih njen umaknil v arktično tundro, z že- ocenjevanjem Pi ostank. ve.ani tako ^ vodo kot ^ zna“P*' a hllo o, da bi razlskaval nepoznana ozem- naše uream- k(lrm„ fin h,,0 °, ?Blr, Ija. ljudi, živali ter njihove navade. Mladinska knjiga — ki zalaga knjižni ySe to je storil, ker so ga privlačeva- da' bomo tista ggMjg,. a* dela »Božanske kemedije«. Knjigo sijo številne ilustracije in reprodukcije slik, katerim je napisal razlago Emilijan Cevc. Po opremi je knjiga ena naj-“ogatejših, kar jih je izšlo pri zbirki Wdor. _______ I. G. IZ UREDNIŠTVA feSiihlelavcerifnlše^uredni- sr^Ljlfea^j ^ imeli Pi. Stvo prejelo več dopisov, oove- zilci, ki so V najmlajši dobi paleozoika *v ’ 1---- rtfotrlo/ioii na kopnem in tudi niso imeli ,-nv, v««* 4« __1______^ hašTm izročili Republiške- kopne^^morja ^ celo" ^rgeglj S^Vobus p^^v^o^nailimje- so naj večjo veiiuost, je poznana v na odrasIejžl srednješolec bo na nevsiljiv način dopolnil svoje obzorje, hkrati pa zadostil zdravi želji po spoznavanju novega. Pred kratkim je Izšla z zbirki Globus knjiga Farleya Moumta, »Pri- jhu odboru, ko bo razpravljal o dopolnitvah Pravilnika o ocenje-Vanju. živalskem svetu. Ti velikani pa so začeli izumirati ob velikih geoloških spremembah, tedaj doživijo razvoj toplokrvno tudi zato, ker je v beli 'samoti hotel pozabiti vojne prizore, ki so težko legli nanj. Mowat ni zgolj raziskovalec ki bi beležil svoja odkritja, zaživel je s tundro In skušal odgovoriti na številna vprašanja, ki so peklila živi j e* nje preprostih Eskimov. Eskimi — sami se imenujejo Inu-iti — katere popisuje Mowat, ne živijo ob obali, ampak v notranjosti de- ni^ tak o poznano ^ i*' g *rnG av*or^ žele, kjer so življenjski pogoji mnogo NOVOSTI DELO s starši. Zbornik X. republiškega posvetovanja »O Izobraževanju in vzgajanju staršev«. Ljubljana, 27. februarja — 1. marca 1957. Ljubljana, Zveza prijateljev mladine LRS 1958. 120 str. nemščina ■^vstro-Ogrske Osebnih urah. »Planet treh sonc« trši. Ti preprosti ljudje še danes živijo primitivno življenje; civilizacija, ki jim je bila dana v obliki streliva in puške, je bila zanje pogubna. Eskimi so pričeli redčiti črede severnih jelenov, ne da bi se zavedali, da s tem ČV51H rUcoton ti-v,,,: j. lenuv, ne UL se zavedali, aa s lem v fantasti?Jfpmelir,yjf^!nlDiB«bJl1? h rušl3° naravno ravnovesje v prirodi, son^ki«^ dnr,, zredčene črede so jih sčasoma ?rived- kr, '°niko ter vsem inventarjem. Andrej Zupin. Dne pisal župnik v Krašnji Jurij Varl le v lakoto, pogubo, odmiranje. Ven- in v a, n.akor njihovi pre nlki v ledeni dobi, življenje lepo in polno_ svojevrstnih lepot; morda Jih T“ pisal župnik v Krašnji aunj eud0vitimi tehničnimi m-innmnčiH P01n0 svojevrstnih lepot; morda ; -ta 1948 Zgrajeno enonadstfop- okrajnemu šolskemu nadzorniku, da doseže ekspedicija planet, PkiP ga ob- čloi;ek tu S0f.i1vlja ^!°.bl:|e’, ker zfa7Tn- Ur7- • ]e~ VOf 3 Učiln ce in določiti primerne uči te! j- ^ato knjigo, ki je ob požigu šol- ^ (gAL fasc. Kamnik f. x. ega poslopja 26. novembra 1942 10-198 sub 1.) Od 1822 sonc«, ki ga je te dni v prevodu Se- gorela skupaj z vsem arhivom, do l824 na prlvatnl goli učiteljeval gf nLizS3 n\ osdnoti net^zn.n^i' dar Je tudi tu,"kjer živijo Eskimi Ti ^Iteljsko in šolarsko knjižnico, Andre, Zunln_ Dne 3 oktobra 1857 je nih ugotovitev zadnjih let igodbo po: ^!3a.nC,L0l}0aa^!Ca^°.f,4r!l14h°V.LP:e?. leta na neznani planet v vesolju. S ičnimi pripomočki j. w . ” . , , djiicmu buiošvcšiit* as«—------- uvro«*'? *=rwo*»cuiLaja planet, ki ga ob- ~ b° Šolsko poslopje, V katerem so se enonadstropna hiša, katere nakup sevajo kar tri sonca, spoznava tam nenehnem boju za obstanek, uo 1953 uredili štiri učilnice, pro- za Solo je sklenien> ne bo mogla taktno dvorano z odrom in uči- k0j adaptirati; zato bo v začenjajo-Nj®ko stanovanje, je dovolj ve- tem se šolskem letu 1857/58 še sam ■ko in dobro ustreza sedanji šoli. učil v privatni šoli, v kateri poučuje že več let. (SAL fasc. Moravče-Vače Leta 1859 sta se odprli redni šoli SU** V Knežaku in Krašn:ii’ k:ifr.tP^ redne šole v Krašnji je bil Janez Ko- 7„Že p°Prei v redu delovali privatni geii ki 1e začel s Doukom dne 28 n0. »slini šoli, zaradi česar sta ti šoli po začetku pouka starejši od 100 f. XI. akt 11-40 sub 7.) Prvi učitelj gej, ki je začel s poukom dne 28. novembra 1859. Sola je še danes v prvot- nenavadno rastlinstvo in živalstvo, Mowat je preživel nekaj let med pride na sled ostankom nekdanje »karibujevci«, eskimskim plemenom, tehnično zelo visoko dognane civili- ki je neločljivo navezano na črede zacije prebivalcev vesolja. Pripove- karibujev, saj jim tl pomenijo toliko dovanje in zasnova zgodbe je včasih kot življenje. Avtor je vzljubil mol-nekam naivno preprosta, vendar člo- Čeče ljudi, spoznaval njihove običaje, vek prebira take vrste čtivo s poseb- delil z njimi trdo življenje v tundri, nim zanimanjem, saj se nam danes Zato je pisčevo opisovanje polno ne zdi skoraj nič več nemogoče. Ali topline. Zgoščeno, privlačno pripo-kakor pravi neki sovjetski znan- vedovanje bo pritegnilo tudi odrasle-stvenik: »To koprnenje človeštva se ga bralca. Knjigo je prevedel Vladi- Posvetovanje je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije in se ga je udeležilo nad 200 sociologov, pedagogov, psihologov, zdravnikov, pravnikov, ekonomistov, zdravstvenih. socialnih in družbenih delavcev. Namen posvetovanja je bil: analizirati zbrano gradivo na področju vzgoje in izobraževanja staršev in mladih ljudi za zakon z ekonomsko-gospo-darskega, socialnega, zdravstveno-hi-gienskega in pedagoškega vidika. Na osnovi te analize pa določiti smernice za sistematično delo na tem področju družbene dejavnosti. Sodelovali so naslednji referenti z izčrpnimi referati; Jože Potrč: O socialistični družbi in nekaterih pojavih nesocialističnega gledanja na družino pri nas. Vladimir Bonač: Družina v Sloveniji. Živa Beltram: Gospodinjsko izobraževanje kot eno izmed sredstev za socialistično preobrazbo družine. Mira Svetina: Zdravstveno prosvetovanje in vzgoja družine. Franc Strmičnik: Pedagoško izobraževanje družine. Vitko Musek: Starši pred problemom film in mladina. (Cena 300 din). Otrok in družina. Revija za družinsko in družbeno vzgojo. Leto IX. 1959. št. 5. Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije in pedagoško društvo LR Slovenije. Zadnja številka prinaša naslednje članke: Vida Tomšič: Otroške ustanove v stanovanjski skupnosti. Zima Vrščaj-Holy: Povečana skrb za družino. Ančka Čerin: Kam sedaj? Drago Končnik: Izbrali so mu poklic'. Jovita Podgornik: Poklic vzgojiteljice v predšolskih ustanovah. Albin Podjavoršek: Pot v poklic. Srečko Rot: Usposabljajmo tudi Invalidno mladino za primerne poklice. Ančka Čerin: Društvu prijateljev mladine v Zeleni jami vse priznanje. Ludvik šnuderl: V šolo za starše ljudje radi hodijo. Neža Maurer: Njen oče. Dr. L. Zleb-_______ _ nlk: Otrokova domišljija. Otroška lizmom, ko je u^dabljenTpred- g^jo™^ op°z met razumsko kontroliran in raz- har: Kako razumeti in kaj storiti. členjen, deluje Napotnikova pla- L>r Lea Ozimič-Trampuž: Porod brez ........... - bolečin. Jovita Podgornik: Češki film »Na končni postaji«. Ivan Andoljšek: popravni izpit. Dr. Kaka cepimo naše otroke Midva. Dr. Slava Lunaček: Ivan Napotnik: Lectovo srce ustvaril večji svetlobni efekt na površini dela. Danes, ko je upodabljajoča umetnost prežeta z intelektua- posebno izraža v fantastičnih povestih Znanstvenik ne more spregledati' teh virov in jih kratko malo zavreči Pisatelj včasih najde rešitve tehničnih vprašanj, ki so pravilna, dasi jih ne zna strokovno utemeljiti. Zgodi se, da pisateljeva misel, ki se ' nem prezidanem enonadstropnem šol-u, Tako je v Knežaku, kjer so zače i gkem poslopju. Leta 1860 je obiskoval « 1853 pripravljati redno šolo, za- šolo v Krašnjl pisatel3 Fran MaselJ. „ ba š»la tako v redu delovala, da je podiimbarski. Cče, Kn^ak^rKoritnTcf za S Omeniti je tudi šolo Skoči jan (Sta- gg^ovsem - fantesričn^ napele 0 Nadaljnje delovanje vse do posta- ro apno) pri Turjaku, kjer so ustano- smer. Natančne znanstvene raziskave, Vltve šolskega noslopia. Prvi učitelj vitev redne šole začeli pripravljati že združene s drzno tehnično tvornostjo, £»*d« io„«s. J-».— p... J.«.»». »srp",«' ŽJSfSK.- Opja je bil Anton Jereb, ki je bil 1859, kakor piše šolska kronika. Pred cije Františka škode. Stavljen z dekretom z dne 25.' ok- ustanovitvijo redne šole je tam že °hra 1359 (gAL fasc/ Trnovo na No- dolgo v redu delovala privatna šola. tatiiRVov*, * w«7 „wi 9S.4R3, 2R-5R4. Prvi učitelj redne Šole v škocijanu pri Turjaku Leopold Kančnik je bil mir Naglič. Oprema je zadovoljivo izdelal Uroš Vagaja, fotografije pa lepo ponazarjajo eskimske motive. I. G. stika klasično. Obline otrok prekipevajo od življenjske sile, nje- pri nas imamo gova ženska telesa izpovedujejo zvonka Kumer: polnokrvno čutnost. Čustvena in čutna vsebina se pri Napotniku prepletata v himnični zanos življenja. Odtod močna, od zdravja napeta telesa, ki z baročno polnostjo dajejo vzdušje vedrine, kar je v današnji umetnosti redkost. Vidi se, da je kipar ustvarjal v samoti, daleč od naglega življenja v mestu, njegov lepotni ideal je po zunanji podobi doživljal Počitnice naših otrok. Mesec družine in gospodinjstva. Moda. E. T. Stanko Janež: Vsebina slovenskih literarnih del. Založba Obzorja, Maribor 1959. 409 str. KNJIGA O VOJNI hu- vo- vaia s presledki privatna šola že iz Po vojni smo dobili že več kvalitet- prizanašanj, dialogi polni trpkega mh del s tematiko o zadnji vojni. Mia- morja, ki pa le blaži trdo življenje »v,-dinska knjiga pa je pričela izdajati žep- jakov. Nastopajoči so preprosti ljudje no knjigo Školjke in si izbrala za prvo raznih poklicev, narodnostnega porekla, delo vojni roman filmskega igralca Au- nazorov, vse pa je vojna potisnila na dija Murphyja >V pekel in nazaj«. Ne- šahovnico bojišča ter jih združila v trp-v kako z nezaupanjem vzame človek knjigo lieniu. Vsem ic nostal skuoen odnor JlJskem f. XXV. akti 25-463, 25-254, Prvi učitelj redne šole v Skocljanu »Indijansko pOleljS« J5-322 ...h c ■■ Dri Turjaku Leopold Kančnik je bil Ob tistem letnem času, ki mu . -------------------r—<•—-, ----- , ; „ V7»n7l«t dekretom z dne Amerlki pravijo »Indijansko poletje«, v roke, ko zve, da je nastala izpod pe- , v Krašnji, kjer so proslavili sto- nameščen s konzis . pri nas pa prva jg zanesio resa filmskega igralca. Preveč slabih fil- lethl žm.i,,. 4„v,ii»4 lonairn leto 1e šola u' Oktobra 1856, iz službe pa je bil od- češkega pisatelja Ludvika Aškena- mov videvamo, da bi le-ti vzbudili za-Vm- 1 JuoueJ ’ nuščen 23 julija 1859 kot nepoboljšljiv zija v največje mesto na svetu New upanje, da lahko zmore filmski zvezdnik v. ko starejša. Pred ustanovitvijo P ' 3 -pihnica f XIX York- Komaj tri mesece se je mudil kvalitetno delo m še celo z vojno te- >be šole leta i859 Je v Krašnji de- V pekel in nazaj« ni nastala za pisalno opremila pa Mira Rojec, tflan. "vi.cijvva.ij.. — pouana yu r.uLLuuLLLLLLLLii 4«.,4VWW4. - natrija, ki nam odkrivajo svojevrstno mizo. dogodki, položeni v vrstice, so res- e Skoifko smo dobili tudi nri na« nega razloga opustil. (Novak o. c. šolskih kronik v Slovenskem šolskem podobo tega mesta, ljudi, njihovih nično doživetje Audija Murphvja, ki se jepn0 knjigo — žepno tudi po znožnostih -...a JC lam uciuva.a . muzeju, a« zona m uupuiiijujv po- ^ b; »I,1?d«a"sko4poletje«, je v prvih vrstah boril na različnih fron- žeka širokega kroga kupcev. Program, 2aiw - ...... kl, S.a ^^ ■B„°židarja .Borka tah ln, dož,y|ial grozote ubijanja, ki so ki ga je najavila školjka" je zelo razno- izdala Mladinska knjiga v svoji novi mu bile vsiljene kot vsem, ki so ne- m.6 ^> v« __ zbirki »Školjka«, je potopis posebne posredno doživljali vojno. Pisec vrste; vsekakor zanimivo branje. sebe in vsega okoli odkritosrčen, Ijenju. Vsem je postal skupen odpor proti vojni, nasilju, pisatelju pa gre pohvala, da je znal vliti med vrstice trdno vero, da bo bodočnost lepša, da se bo spet privadil življenju in veroval v življenje. Knjiga je pisana tekoče, psihološko prepričljivo, zgradba je zaokrožena. Ima literarne kvalitete, kakršnih j stoletja dalje. Prvi znani učitelj Cerkovnik v Krašnji Simon Koporc aprila 1792 učiteljevanje iz ne- sameznih šol je v članku v glavnem podana po kontroliranih izvlečkih iz k -o- razloga opustil. (Novak o. c. golskih kronik v Slovenskem šolskem * ^°la tam delovala z°Pet v muzeju, ki zbira in dopolnjuje pole 19‘ stoletla- Dne 8> ma3a 1816 datke za vse vrste šol na slovenskem .^Upnik Tomaž Zupan s cerkvenimi ozemlju. ^arll prosil konzistorij za ustano- Ivan Simonič ’? nf' lik, pester izbor bo gotovo privabil šte-je do Tilne ljubitelje knjige. T _ brez i. G. Zbornik o Stanetu Žagarju Odbor za izdajo Zbornika o življenju in delu učitelja Staneta Žagarja, narodnega heroja, že dalj časa zbira gradivo 6 njegovem delovanju. Zbranega ima že precej materiala, predvsem o njegovem političnem delu, medtem ko je gradivo o njegovem pedagoškem delu še precej pomanjkljivo. Nekaj podatkov o njegovem šolskem delu so dali doslej predvsem njegovi učenci. Mislimo pa, da je nujno potrebno dobiti podatke tudi od tovarišev učiteljev, ki so z njim sodelovali in poznali njegovo delo. Naprošamo vse tovariše,, ki bi mogli k temu prispevati kakršne koli podatke, da jih pošljejo na spodnji naslov. Zelo dobrodošli bi nam bili osebni spomini na tovariša Žagarja, morebitni zapiski in fotografije iz tiste dobe ter vse, kar bi prispevalo k čim boljši osvetlitvi njegovega dela. Naslov: Odbor za Izdajo »Zbornika Staneta Žagarja«. — Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Trg revolucije 1. Še o neenotnem stališču Upravitelfstvom in učiteljstvu osnovnih šol PRAVNI NASVETI Zavod za slepo mladino v Ljubljani bo s novim šolskim le E. E.: Gornja Radgona Vprašanje: Stanujete zaradi V »Prosvetnem delavcu« je vpliva na otrokov nadaljnji razbil v 9. številki objavljen članek voj. Mislim, da škoda, ki lahko o neenotnem stališču prosvetnih delavcev glede »hore legalis«. Avtor navaja nekaj primerov iz Ljubljane in se vprašuje, če veljajo za ljubljanske otroke drugačna pravila kot za podeželske. Lahko rečem, da je tudi na sledi neenotnemu stališču, popustljivosti. nikakor ni majhna. Otrok v gostilnah in na veselicah v družbi starejših nima kaj pridobiti. Prav tako nima kaj iskati na neprimernih gledaliških in kino predstavah. Tudi te podeželju kar precej podobnih mu je treba prepovedati in pre- j- poved kontrolirati. Vtisi, ki jih dojema, so morda zanj res vabljivi in privlačni, niso pa primerni otrokovemu konkretnemu mišljenju in načinu dojemanja stvari. Vemo, da vesela družba primerov. Zato je videti, da gre tukaj res za neenotnost stališč staršev in prosvetnih delavcev. V načelu se najbrž vsi strinjamo, da je treba učencem in dijakom brez upravičenih razlogov prepovedati zvečer po osmi uri ne izbira preveč besed. Otrok sli-odhajanje z doma. Ce pa ima ši marsikaj takega, kar ni za nje-kdo drugačno mišljenje, kar pa gova ušesa, pač pa mu nejasna dvomim, svojih trditev najbrž ne bi mogel prepričljivo argumentirati. Otroci do 16. leta starosti spadajo zvečer v posteljo, in čim mlajši so, tem večja je škodlji- namigavanja vzbujajo samo radovednost (ne v dobrem pomenu besede) in spravljajo na delo domišljijo. Tako dobi večkrat ne-nejasno in popačeno sliko odnosov med ljudmi, zlasti odnosov jim torej sončno mladost. Ta namreč ni obvarovana le s tem, da nudimo otroku vse, kar mu je potrebno za življenje in dober napredek v šoli, temveč, da , pazimo še na njegovo duševnost in na reakcije, s katerimi se odziva na dražljaje zunanjega sveta. Sem za to, da otroku slabih strani življenja ne prikrivamo. Storili bi mu slabo uslugo, ker bi jih nekoč spoznal brez nas, takrat pa mogoče mnogo bolj boleče, ali pa zanj celo usodno. Ne podcenjujmo nevarnosti in p i d - m0ŽnOsti javite bodimo tankovestni. Ne pravimo ™, da J« trno belo ampak črno je črno, belo pa belo — brez Z. S.: ' po- Vprašanje: Vaš šolski inšpektor tom žonet sorelemal novince — manjkanja stanovanj v službenem Vam je dal pojasnilo, da ne morete zoVy sprejemal no c kraju, ki je Gornja Radgona, v vasi, prositi za upokojitev, češ da bi mo- slepe šoloobvezne otroke, kakor ki je 3 km oddaljena od službenega rali kot prosvetni delavec svojo na- tudi kasneje oslepele učence V mesta, za katero Pa doslej še ni pri- mero javiti do 1. marca, česar pa ni- ---b-i 7nann nravios do breznlačneca sta- ste storili, čeprav ste že takrat ime- ste storili, čeprav li pravico zahtevati upokojitev. Odgovor: Pojasnilo, ki ste ga dobili, ni popolnoma v skladu z veljavnimi zakonitimi predpisi. Res je Odgovor: Učitelji, ki službujejo v sicer, da je za učno in vzgojno oseb-- -- * službeno mesto v je po zakonu o javnih uslužbencih 6- znana pravica do brezplačnega hi a novanja in kurjave. Stanujete torej v vasi in želite vedeti, če Vam pripada brezplačno stanovanje in kurivo? prešolanje in učence, ki zaradi okvare vida ne morejo slediti jlah. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo sploh prosimo, da nam h-k. ,lm ,e slujbeno mesto v je po zakonu o javmn usiuzoencm o-zaradl evidence prijavijo posa- vag. jmaj0 pravico do brezplačnega mesečni odpovedni rok, ki se šteje rnezne primere in to direktno in stanovanja in kurjave. Vaše službe- vedno od 1. marca, ne glede na to, čirnprej. Navedejo naj osebne po- no mesto pa je v Gornji K.adSoni._t-J; kdaj dpo v e d^ jla ^ a.^T o Je ^ r az n m' datke otroka in točen naslov, da lahko pravočasno ukrenemo vse potrebno za sprejem. Zavod vodi tudi evidenco slepih otrok v predšolski dobi, zato v kraju, v katerem — kakor sami trdite — ta pravica ni priznana. Zato se Vam tudi ne more priznati pravica do brezplačnega stanovanja in kuriva, vsaj ne po predpisih tozadevne Uredbe (Uradni list LRS št. 22/1950). Vprašanje: Napredovati bi morali s 1. decembrom 1958. ObLO je tozadevno odločbo izstavil in jo poslal že v novembru 1958 v potrditev, po- kompromisov. Naš osebni kontakt, ki sloni na zaupanju med učiteljem in učencem’ nam bo delo olajšal in pripomogel k večjemu uspehu. Vse to pa pride v prvi vrsti v poštev šele v zrelej- Zavod za slepo mladino ima „„ . —_.— ----- - - SSTe in oddelkom za predšolske otroke. Ravnateljstvo vost neprimernih vplivov, kate- med moškim in žensko. Na nje- ših letih, ko se v otroku že ob- rim so navadno v družbi odraslih izpostavljeni. Otroci utrpijo kakor navaja pisec članka — duševno, moralno in celo telesno škodo. Popolnoma se strinjam z njim. Avtor članka se tudi sprašuje, »ali bo tak dijak naslednji dan lahko sledil pouku?« Ce je otrok neprespan, pouku ne more slediti. Pozornosti na učno snov ne more za dalj časa osredotočiti, zato je raztresen. Posledice se kažejo torej še na otrokovem slabem učnem uspehu, da o vzgojnem niti ne govorimo. Postavlja se vprašanje: ko- likšna je ta škoda in v kaki meri gov razvoj v koristnega in naprednega člana socialistične družbe to vsekakor nima pozitivnega vpliva. Večkrat tak otrok preživlja trenutke razdvojenosti, če že ne hujših duševnih pretresov, in to zlasti v primeru- če so odnosi med očetom in materjo majavi. Otroka oropamo — po naši krivdi in po krivdi staršev — brezskrbne otroškosti in ga postavljamo vse prezgodaj v svet odraslih. Ne trdimo zaman, da so naši otroci bolj zreli, kot smo bili mi v isti starosti, toda nikakor si ne. domišljajmo, da so zaradi tega tudi bolj srečni. Obvarujmo likuje pogled na svet. Ce ga bomo tako vzgojili, mu bomo lahko brez skrbi zaupali. Sam bo znal ločiti, kaj je črno in kaj belo, čeprav s tem ni rečeno, da mu naša pomoč ne bo več potrebna. Zavoda za slepo mladino riti, ker ni pravnega značaja, upa-Ljubljana, Langusova 16 Vloga športa pri vzaoij mladine Po navodilih UNESCO bo na Finskem prva mednarodna konferenca o vlogi športa pri stro- Ijivo, ker se šolsko leto začne vedno 1. septembra in konča 31. avgusta. Toda za tiste, ki so že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, to določilo po našem mnenju ne velja. Zato se Vas brez nadaljnjega lahko upokoji s 1. IX. 1959. Kljub upokojitvi ste lahko zaposleni še naprej s polnim delovnim časom, bodisi aktivno ali honorarno. Ce ostanete v aktivni službi še nadalje, boste po 1. IX. 1959 imeli pravico do polovične pokojnine, če pa se boste honorarno zaposlili, pa boste dobivali celo pokojnino, poleg tega pa seveda tudi še honorar za honorarno zaposlitev. Za honorarno zaposlitev j® mo pa. da * ste1 medtem* potrjeno "od- potrebna pogodba, ločbo že prejeli. Sicer pa Vam pre- Vprašanje: Kateri zneski se upcf-jemki po višjem plačilnem razredu gtevaj0 p^i računanju pokojninske itak pripadajo od 1. decembra 1958 osnove v povprečen znesek mesečnih dalje, kolikor bo seveda odločba po- plač? trjena. hitrele Odgovor: Pri računanju pokojnin- Vprašanje. Ali Je J^pzn® Heiav- ske osnove v povprečni znesek me- napredovati tistim Prosvetmm delav se{nih la6 se šte1ejo stalnj prejem- cem, ki so aktivno sodelovali v nuv/ lti imajo zna{aj plagila za p0seb- ne pogoje in pomen dela v rednem delovnem času. Pravilno so Vam na Zavodu za socialno zavarovanje po- Odgovor: Na to vprašanje Vam pravni svetovalec ne more odgovo- 1-. Odgovor: Po Zakonu o javnih uslužbencih (čl. 195. zadnji odst.) se prizna v službena leta za napredo: Na nevarnost smo bili v član- kovnem in kulturnem usposab- ‘’anie tu(jj čas, ki se priznava kot vedaii, da se_ v povprečni znesek me-zor en^Treba ^ ^topit/v^ikcijo’ !janjU--n?ladih ljudi; Konferenca P«sebna ^iota za P”^jS!nsk?m 2zava°- ni^dodllki, S tako” n^prf^a1 razred-da odstranimo posledice »neenot- nega stališča«, katere lahko postanejo za marsikaterega otroka usodne. V interesu otrok in naše skupnosti je, da smo v tem pogledu enotni in predvsem dosledni. -in. . 40 čl Zakona o pokojninskem bo V Hdlsinkih v dneh od 10. do Po tem zakonu bi se Vam ništvo, za posebne delovne po- Ifi aveiista 1919 TMeleženH tpea štel čas do 15. maja 1945, ki ste ga goje in slično. Ne štejejo pa se v 16. avgusta 19bH. Udeleženci tega “telb4asv partizanskih odredih Jugo- povprečen znesek mesečnih plač ho- posvetovanja bodo gledali tudi vii“ v narodnoosvobodilni vojski norarji, ki jih prejemate za oprav-izbor najboljših filmov s področ- Jugoslavije in v jugoslovanski arina- ijene nadure in tudi event. nagrade. ja športnega življenja in fizične ^ ^topni^v"d^ovno* razmerje’ do vzgoje. Razen tega bo v poslopju, konca leta 194«. Ce pa niste stopili kjer bo konferenca, urejena med- igj^s^vam3^!^ ta^as 5šaCnaPre-narodna razstava na to temo. dovanje, če imate delovno dobo najmanj 15 let. V dobo 15 let se v tem primeru všteva tudi čas, ki ste ga prebili v NOV (čl. 31. 32. Zakona o Naši zemljevidi za osnovno šolo R. I.: Vprašanje: Ima učitelj na vasi pravico do nadomestila za stanarino. Med geografskimi učili SO in kradino iztrgamo iz sosedstva. Zato republik, dalje gospodarske karte ce- so speljane redke glavne ceste, ki so vmJfstpi občina priznala in zavzemali rirvn znm- bl h110 bolJ primerne večje karte le države in posameznih republik in v tolmaču pojasnjene kot avto pu- stanarin0? 1 zavrpman r>rvn mpAT.n znm — - - _ . . _ _ ob robu še zrLačLjnjh krajev, tevi. Trojanska cesta se konča v ru- stanarino. gospodarskih objektov in turističnih darskem revirju, v Novo mesto P[a lepot. Vsekakor je zamisel dobra in pomeni izdaja korak bliže k takemu učilu, ki ga potrebujemo za pouk zemlepdsa na osnovni šoli. Glede kartografske izdelave in točnosti pa nam biti prav, da se tako obravna- Pojasnilo: V današnji številki našega glasila nismo mogli zaradi pomanjkanja časa in prostora odgovoriti na vsa vprašanja^posameznikov, ki so se obrnili na pravnega svetovalca. Ker je današnja številka zad- r----- - __. „T - r\ja v letošnjem šolskem letu, bomo pokojninskem zavarpvanju v ... posameznikom odgovorili na postav-čl. 195 zakona o javnih usluž )• ijena vprašanja pismeno v najkraj- šem času. bodo ZRVZemali prvo mesto zern- (Zahodne, Srednje, Severne .Evrope Ijevldi. Ko uvedemo ucenca V itd.), na katerih bo v enakem merilu branje zemljevidov, SO mu ti naj- prikaznih po več držav. Tudi iz ma-pri nabiranju teriailniil razlogov. Sole sd bodo laže hi delajo na iv ot i i o lcvis. Louicecvc ati iicuiii uala i.caivvr V,*-- »■ so zlasti v navadnih zemljevidih ta- vajo naši in drugi kraji. Očitno sta ke napake, da ne moremo mimo njih, čeprav atlas ni namenjen slovenskim šolam. Relief je nakazan z rjavimi lisami na rumeni podlagi, toda tako abstraktno slikarsko1, da ne moreš razlikovati, kje so visoke gore, kje gričevnat svet. Nasprotno, na karti Jugoslavije daje hribovje »slavonske Švice«, Zagrebačke gore ali Avale res vtis veličastnih, gora v pri- skusili napraviti slikan zemljepisni merjavl z navidez nizko planoto, ki "*■'—-o- — "n je popleskana z nekaj rjavimi lisa- važnejši pomočnik znanja o domovini in o tujih'deželah. Prav to uvajanje v branje zemljevidov je precej šibka točka v našem zemljepisnem pouku. Po stari praksi navadno takoj preidemo od razlage merila in načrta ter modeliranja v peskovniku k elementom specialne karte in k stenskim zemljevidom. Ti so isti za vse vrste šol od osnovne do univerze. Prehod od horizontalnega, običajnega gledanja pokrajine k predstavi o njenih oblikah iz »ptičje perspektive« celo za odraslega človeka ni lahka stvar. Pomemben pripomoček na poti do razumevanja karte so reliefi. Dober relief domače pokrajine ima malokatera šola. Na reliefih Slovenije, Jugoslavije in sploh večjih enot, ki jih dobimo v trgovinah z učili, so naravne oblike tako generalizirane in previšane, da ne pridejo v poštev za elementarni pouk o vsebini zemljevida. Najbolj uspešno je uvajanje v čitanje zemljevidov v prirodi. Tudi tu gre težko, če smo opremljeni samo s turističnimi in specialnimi kartami. Zelo dober posrednik so nam pri tem reliefni zemljevidi, kakršne je pri nas izdelal Selan za Slovenijo, Kamniške in Julijske Alpe. Poskusite orientirati učence s Šmarne gore po Gorenjski najprej ob reliefnem in nato ob navadnem zem-mljevidu. Na žalost si lahko privoščimo tak pouk v naravi samo nekajkrat na leto, reliefne zem- telji bodisi kot upravitelji-ravna- stor5- . „„ „„ Ijevide pa imamo samo za Go- telji, je med mnogimi nastala za............... - ... kupile štiri ali pet takih zemljevidov Evrope kot dvajset majhnih, katerih skupna cena bo znatno višja. Take karte evropskih področij sicer že imamo’, zajemajo pa le prevelik obseg in so tako natrpane, da so tudi za pouk na srednji šoli premalo pregledne. Tudi priročnih zemljevidov in atlasov za osnovno šolo pri nas še ni in zato tudi še nimamo nikakih izkušenj glede kartografske obdelave takih zemljevidov. Letos bo izdelan prvi slovenski zemljevid Jugoslavije, ki bo prtrejeh za osnovno šolo. Drugod že marsikje uporabljajo namesto ločenih učbenikov in atlantov bogato ilustrirane priročnike za osnovno šolo, v katerih zavzemajo slike in karte skoraj več prostora kot tekst. Ta v glavnem le pojasnjuje slike, reliefne, fizične In gospodarske zemljevide. Na tak način je prirejen mali atlas Jugoslavije, ki ga je lani izdelala Savremena škoda, natisnil pa Grafički zavod v Beogradu. V njem so natisnjeni v petih barvah navadni zemljevidi Jugoslavije in ljudskih utliisziaui. icvjaju, v .».»vv , 1 f — OdgOVOr: Učitelji, r.i — peije ob Savi čez Litijo, v naravi ne- šolah v vaseh, imajo po Zakonu o znana cesta pa iz Idrije čez Škofje- lavnih uslužbencih pravico do brez-loško hribovje v Kranj. Mnogo take- plačnega stanovanja. Po istem zakonu ga bi lahko še naštevali in ne more jI(ja natančnejše določbe o pravici avtor in risar zamenjala pojme, kaj je preprosta, nazorna kartografska slika in kaj površnost. Te pa ne prenese nobena kartografija, naj- do brezplačnega stanovanja republiški Izvršni svet, ki pa tega doslej še ni storil. Zato je treba uporabljati še vedno tozadevne predpise iz Uredbe o pravici učiteljev do plačnega stanevanja. Po tej brez- uredbl manj pa na zemljevidih, ob katerih imajo učitelji, ki službujejo v vaseh, dobivajo učenci zemljepisno znanje pravico do brezplačnega stanovanja v državnih poslopjih. Ce pa v državnih o svoji državi. Pri vsem tem moramo seveda priznati, da so v Beogradu vsaj po- mi in označena kot Julijske Alpe. Pohorje sega čez Dravsko polje niže od Ptuja, tako da je železniški razcep pri Pragerskem nekje na slemenu Pohorja. posebnost sta kartici Ut Slovenije, zlasti meje na njih. Na splošni karti je Koper v LR Hrvatski, na sosednji gospodarski karti pa v Italiji, v zameno pa je avtor dodejal naši republiki vso Bujščino. Rjave lise, ki naj bi ponazarjale gorovja, skoraj nimajo nikake zveze z resničnim reliefom. Prav tako po svoje učbenik za osnovne šole, pri nas pa ga še nismo. Zdaj, ko se pripravljajo novi učbeniki in učila za reformirano osnovno šoto, bi bil pravi čas, da bi se lotili takega učbenika. Za, osnovni zemljepisni pouk bi bil prav tako potreben kot abecednik. Tudi glede drugih učil. posebno glede kart, ki se izdajajo za vso državo’, bi morali v okviru geografskih društev in na pristojnih mestih sestaviti jasen program, kakšna učila naj se izdelajo in po kakšnem vrstnem redu naj se izdajajo’, da bi z njimi sistematično opremili osnovne šole. O. T. poslopjih ul primernega stanovanja, mora ObLO učiteljem preskrbeti brezplačno stanovanje, najemnina za tako stanovanje pa gre v breme ObLO. Zakon o stanovanjskih razmerjih Brezplačno stanovanje učitelja na vasi predstavlja del njegovih mesečnih prejemkov. Ker je vsem učite-ilustriran Ijem v vaseh treba priznati enake pravice, smo mnenja, da ima učitelj, ki stanuje v lastni hiši, pravico do stanarine. Ce v vprašanju pravice do stanarine nastanejo spori, ima prizadeti učitelj pravico zahtevati od okrajnega izvršilnega odbora da odloči o sporu. Argumentacija, da si je učitelj hišo zgradil s pomočjo skupnosti In da mu zato stanarina ne pripada, ni na mestu. Ker je stanarina del mesečnih prejemkov učitelia in ker so to prejemki iz službenega razmerja, zastara taka terjatev v enem letu. A. 2.: so bili doslej V uradnem listu FLRJ XV/16 novalci .proti katerim z dne 22. aprila 1959 je izšel Za- brep0r^^1'za zaskrbljenost pa je ver-kon o stanovanjskih razmerjih, j etn o dal člen no tega zakona, ki doki stopi v veljavo dne 22. julija i°ča: , men sr 1. Ce je dobil nosilec stanovanjske 1959. V tem zakonu So med dru- praVjCe stanovanje z ozirom na svoje gimi določbami tudi tiste, ki delovno razmerje s stanodajalcem, urejajo predpise o naturalnih sta- mu J® mogoče odpovedati stanovanj- __ „„ Sko pogodbo tudi tedaj, kadar preneha Z ozirom na delovno njegovo delovno razmerje po lastni , , Vprašanje: Učitelj, ki je obiskoval 3. Ce Je bilo stanovanje odpoveda- vpg pre(j letom 1941, vprašuje, če se no zaradi upokojitve ali smrti nosilca - - - - ....... mu čas, ki ga je prebil na tej šoli, všteva v čas za pridobitev pravice do pokojnine? novanjih razmerje, česar uredbah ni bilo. stanovanjske pravice, se sme izvršiti prisilna izselitev šele, ko preskrbi izvršilni upravičenec nosilcu stanovanjske pravice oziroma družinskim članom njegovega gospodinjstva stanovanje, ki ustreza najpotrebnejšim stanovanjskim pogojem. Navedeni 141,' člen je na videz v v dosedanjih »^«1 ^“rosm‘’za“VoKi- pa zaradi obsodbe za kaznivo dejanje £a in upamo^da se nanaša predvsem vztrajajo pri tem. da se »m na kazen, ki ima po samem .zakonu v' p^Tupo! tufli Eas’- « ga prebili na VPS, Poverjenikom PD in šolskim vodstvom Čeprav je uprava Prosvetnega delavca že lani, letos Pa ponovno, poslala opomine vsem svojim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine, nam ti še vedno dolgujejo za čas d° 31. dec. 1959 nad 1,000.000 dim Tak malomaren odnos do našega glasila povzroča upravi ne samo mnogo nepotrebnega dela in stroškov, ampak jo spravlja tudi v hude finančn® težave, ker mora sproti porav navati vse tiskarniške in dr«' ge stroške, ne glede na to, ali naročniki redno plačujejo na' ročnino ali ne. Uprava Prosvetnega delavca prosi ponovno poverjenike in šolska vodstva, da še pred zaključkom šolskega leta izterjajo zaostalo naročnino in jo nakažejo, da ji ne bi bilo več treba vsak® , leto znova razpošiljati opo' minov. Odgovor: Menimo, da smo na to vprašanje v bistvu že odgovorili v 9. štev. našega glasila. Ne more biti razlike med uCitelji, ki danes obiskujejo VPS, in med onimi, ki so obiskovali VPS pred letom 1941. Ko bodo Ker je med prosvetnimi de- za posledico prenehanje delovnega ^eciem. v konuor D° ^ - renjsko. Za vse ostale pokrajine, skrbljenost, češ da določbe nove-zlasti za tuje dežele, imamo pri ga zakona ščitijo nje manj ka-pouku na razpolago le enotne kor ostale državljane, ki stanu-izdaje atlasov in stenskih zem- jejo v drugih zgradbah. Posebno Ijevidov, ki so prirejeni pred- so zaskrbljeni tovariši, ki so bli- Ija, če je nosilec stanovanjske pravice več kot 10 let uporabljal stanovanje ali stanovanja, ki jih je dobil glede na svoje delovno razmerje s stanodajalcem. 4. Ce je delovno razmerje prenehalo s smrtjo nosilca stanovanjske V zakonitih določilih o nadmest-nem stanovanju je treba predvsem paziti na določila o primernem stanovanju in na določilo, ki govori o najpotrebnejših prostorih, a slednji so lahko samo zasilni. Centralni odbor sindikatov prosvetnih delavcev v Beogradu Je pra- pravice, ne ^e=dajalec odp£e- J**™; napredovanje? všteva v čas za pridobitev pravice do pokojnine, če so v tem času dejansko bili v delovnem razmerju. Ce jim republiški zavod za socialno zavarovanje ne bo priznal tega časa, svetujemo, da sprožijo prizadeti učitelji upravni spor pri Vrhovnem sodišču LRS v Ljubljani, ker se praksa, kakor smo to že enkrat povedali, menjava., Vprašanje: Učitelj ima plačan dveletni študijski donust za šolanje na VPš. Ali se mu ta čas šteje v čas za ^Ponek^v drugih državah že govoSTdTjim^bodo naturalna S^atanoVanja!1 zlto bo^doč” ptonSm SSfSim V"! 1 dolgo izdajajo za osnovno Jolo stenovanja upoko^l.odpove- Ozmerja. razpravljal tudi o tem perečem vpra- ^tlfe vEafz!" na pr* dodate. 5. Izjemoma lahko odpove stano- posebne stenske zemljevide. Slika dana in oni bodo dobili v za- _ ______ _________________ površja je na njih zelo posplo- meno samo najpotrebnejše sta- dajalec v primeru iz prejšnjega od šena, tekst pa redek pa zato ti- novanje, ne pa dosedanjemu ena- skan z večjimi napisi in znaki, kovredno in primerno. šla stanovanjska pravica, vendar samo. Barve na teh zemljevidih niso Te vesti so brez vsake podlage ee namerava oddati to stanovanje nanesene po konvencionalnih in plod nepoznanja zakona kajti ^“razmertu1’ ui samo^zaradl^tega" kartografskih pravilih, ampak so v zakonu so povsem jasne doloc- ker je t0 stanovanje blizu njegovega be glede upokojencev in je zaradi delovnega mesta in zato zanj pri-tega vsaka zaskrbljenost odveč, merno. Novak Jože se ne šteje v cas za napredovanje, ker gre tu za redno šolanje. PROSVETNI DELAVEC Izdajatelj: Združenja učiteljev in profesorjev, učiteljev in profesorjev strokovnih šol. vzgojiteljev, učiteljev In vzgojiteljev specialnih šol in ustanov Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, int. 366 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 32-284 — Letna naročnina 300 din — Številka ček. rač 600-70/3-140 — Tiska CZP -Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini na pr. doline in kotline tudi v višinah nad 200 m zeleno pobarvane zato, da so na karti bolj vidne. Mnenja metodikov o potrebi in vrednosti takih kart so deljena. Učencu so res bolj dostopne, ker so laže pregledne, na drugi strani pa je resnična pestra razčlenjenost reliefa na teh kartah tako generalizirana, da lahko učencem rečemo na pr. le: to, tale rjava lisa, predstavlja Alpe. V taki preprosti tehniki so izdelani novi mali stenski zemljevidi nekaterih evropskih držav — skandi- 6. y primeru Iz prejšnjega odstav-ka ni dovoljena prisilna izselitev, pre- Verjetno Je do teh govoric prišlo ne ugotovi sodišče v izvršilnem zaradi čl. 54 omenjenega zakona, ki postopku, da Je preskrbel stanodajalec se glasi: članom gospodinjstva umrlega nosilca 1. Pravico, oddajati stanovanja v stanovanjske pravice drugo primemo stavbah kazenskih poboljševalnih do- stanovanje v istem kraju in položil mov, na železniških postajah, v pro- znesek, ki je potreben za selitvene govnih in cestnih čuvajnicah, v vo- stroške. jašnicah, na letališčih in v drugih vo- 7. Stanovanjske pogodbe, sklenjene jaških objektih, ter pravico oddajati glede na delovno razmerje nosilca sta-stanovanja, ki so zvezana z opravlja- novanjske pravice s stanodajalcem, ni njem službene funkcije v stavbi, v ka- mogoče odpovedati nosilcu stanovanj-teri Je stanovanje ima nosilec pravice ske pravice zaradi tega, ker je nje-uporabe na taki stavbi. govo delovno razmerje prenehalo z 2. Nosilec stanovanjske pravice na 7 ■ „ , , „ stanovanju iz prejšnjega odstavka je Neprijetna sta predvsem 1. in 2. vedno oseba, ki opravlja službeno odstavek citiranega člena za tiste pro-funkcijo. zvezano s stavbo, v kateri sveto® delavce, ki vživajo naturalno navskih, Avstrije, Češkoslovaške. »tanovanie zan1 ne veljajo določbe stanovanje manj kot 10 let, dočim so Madžarske In Bolgarije, ki jih je iz- drugega in tretjega odstavka 27. člena ostali upokojenci dovolj jasno za-dala Saivremena škela v Beogradu. ^ oo in oa Alana tacm *a- sciteni. Nekoliko nejasnosti pa vnaša na- ^Navedeni členi zadnjega odstavka 6 v ■ namreč govore, da so v drugih stano- vanjih nosilci stanovanjske pravice tudi zakonski drug in po razvezi zakona eden izmed zakoncev. Nadaljnji člen govori o stanovanju hišnika, ki se mora, ko preneha biti hišnik, izseliti iz stanovanja, kar _ . bodo z zadovoljstvom sprejeli mnogi . _ želo" Se mnogo večja Je nevarnost ravnatelji šol, ker jim stanovanje hiš- vega gospodinjstva prt Izselitvi preskr-taka izolacije, ker obravnavamo po- nika zasedajo že leta vsemogoči sta- beti najnuinejš-' prostore. potem pa začneš dvomiti o njihovi vrednosti, ker so po vsebini le sila airotnašni. Se važnejše kot to je pa vprašanje, ali kaže za vse, tudi za male države, tiskati posebne stenske zemljevide. Neka prednost tega načina je. da učenec bo’j osredotoči svojo pozornost na .tako izolirano de- slednji 141. člen, ki se glasi: 1. Ce je stanovanje zvezano z določeno službeno funkcijo (54. člen) Je mogoče odpovedati stanovanjsko pogodbo tudi tedaj, kadar preneha nosilec stanovanjske pravice iz kakršnegakoli vzroka opravljali to fukcijo. 2. V primeru iz prejšnjega odstavka je treba nosilcu stanovanjske pravice oziroma družinskim članom njego- SEDEMDNEVNO POTOVANJE V PARIZ za prosvetne delavce V organizaciji okrajnih odborov Združenja učiteljev in profesorjev LRS bo turistično avtobusno podjetje SAP-TURIST v Ljubljani izvedlo za člane združenja prosvetnih delavcev sedemdnevno potovanje v Pariz, kombinirano z vlakom in avtobusom. Potovanje bo v okviru programa izletov za prosvetne delavce Slovenije. Potovanje bo obsegalo štiridnevno bivanje v Parizu z ogledom zanimivosti in znamenitosti mesta, razen tega pa si bodo udeleženci med potjo ogledali tudi severno Italijo in Švico. • Izlet v Pariz bo predvidoma v drugi polovici avgusta. • Cena potovanja bo izredno ugodna in dostopna vsakomur. 9 Vse informacije v zvezi s potovanjem v Pariz dajejo okrajni odbori Združenja učiteljev in profesorjev, dobite jih pa tudi pri SAP-TURISTU v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17 (telefon 30-647), v čigar izvedbi bo potovanje. • Prijave sprejemajo okrajni odbori Združenja učiteljev in profesorjev, in sicer najkasneje do konca junija 1959.