Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16‘—, četrtletno din 48—, polletno din 9G’—* celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — TeL štev. 25-52. 62. kos. V LJUBLJANI, dne 4. avgusta 1937. Letnik VIII. VSEBINA: 422. Uredba o izpremembah in dopolnitvah v uredbi o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. 423. Odredba o imenovanju izpitne komisije za elektroinstala terje. Kos 61.A (posebna izdaja) je priložen kosu 61. Uredbe osrednje vlade. 422. Na predlog medicinskih fakultet in univerzitetnih senatov univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani predpisujem na podstavi odstavka (2) § 41. zakona o univerzah tole uredbo o izpremembah in dopolnitvah v uredbi 0 medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani z dne 26. decembra 1936, P. štev. 52.404.* Clen 1. Clen 3. se izpreminja in se glasi: »Na medicinskih fakultetah obsegajo stolice, določene s členom 99. občne univerzitetne uredbe, tčle pred-tnete: 1 1. Stolica za biologijo: a) biologijo za medicince; b) nauk o dednosti z evgeniko. V sestav stolice za biologijo na medicinski fakulteti v Beogradu spadata tudi še botanika in zoologija za farmacevte. 2. Stolica za jiziko: a) fiziko za medicince in farmacevte; b) teoretično radiologijo. 3. Stolica za kemijo: a) fizikalno kemijo; b) neorgansko kemijo; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. junija 1937, št. 141/XLlV/322. — Uredbo gl. »Službeni list« št. 334/49 iz 1. 1937. c) organsko kemijo; č) biokemijo. V sestav te stolice na medicinski fakulteti v Beogradu (za farmacevtski odsek) spadajo tudi še: a) analitična kemija, b) toksikološka kemija s toksikološkimi analizami in c) kemično-biološka analiza. 4. Stolica za anatomijo: a) deskriptivno (sistematično) anatomijo; b) topografsko andtomijo. 5. Stolica za histologijo in embriologi jo: a) histologijo; b) embriologijo. 6. Stolica za fiziologijo: a) občno fiziologijo in fiziološko kemijo; b) fiziologijo človeka; c) fiziologijo čutil. /. Stolica za patologijo in patološko anatomijo: a) občno patologijo in histologijo; . b) eksperimentalno patologijo. 8. Stolica za občno in specialno interno medicino: a) občno interno medicino; b) specialno patologijo in terapijo bolezni respiratornih organov s Itiziologijo; c) specialno patologijo in terapijo bolezni abdominalnih organov. 9. Stolica za občno in specialno kirurgijo: a) občno kirurgijo; b) specialno kirurgijo; c) kirurgično propedevtiko; č) kirurgično tehniko. 10. Stolica za pediatrijo: a) patologijo in terapijo otroških bolezni; b) higieno otroške dobe. 62. kos. 11. Stolica za interno propedevtiko: a) interno propedevtiko; b) športno medicino. 12. Stolica za ortopedijo in otroško kirurgijo: a) ortopedijo; b) otroško kirurgijo. 13, Stolica ea nevrologijo in psihiatrijo: a) nevrologijo; b) psihiatrijo. 14. Stolica na farmakologijo ir% toksikologijo: a) farmakologijo; b) toksikologijo; c) nauk o receptiranju. Na medicinski fakulteti v Beogradu spadata v sestav to stolice tudi še:. a) farmacevtska kemija in b) kemija živil, 15. Stolica za bakteriologijo, serologijo in imunologijo: a) bakteriologijo; b) serologijo z imunologijo; c) parazitologijo. Na medicinski fakulteti v Beogradu spada v sestav te stolice tudi še mikrobiologija za farmacevte. 16. Stolica za ginekologijo in obstetriko: a) ginekološko in obstetrično propedevtiko; b) ginekološko in obstetrično kliniko. 17. Stolica ea fizikalno terapijo: a) fizikalno terapijo; b) balneologijo s klimatologijo. 18. Stolica za klinično radiologijo in rentgenologi jo: a) občno radiologijo in rentgenologijo; b) klinično radiologijo in rentgenologijo. 19. Stolica za higieno: a) občno in specialno higieno; b) socialno medicino; c) rasno higieno; e) epidemiologijo. Na beograjski medicinski fakulteti spada epidemiologija v sestav stolice za infekcijske bolezni. 20. Stolica za vojaško medicino:, a) vojno kirurgijo; b) vojaško higieno; c) nauk o bojnih strupih; 6) aeronavtično medicino. 21. Stolica za sodno medicino: a) sodno medicino; b) kriminalistiko. Ostale stolice predstavljajo po en predmet.« Clen 2. Clen 4. se izpreminja in se glasi: »Na medicinskih fakultetah so za slušatelje medicine glavni in obvezni predmeti: 1. biologija za medicincej 2. fizika za medicince; 3. kemija (fizikalna, neorganska, organska); 4. deskriptivna (sistematična) anatomija; 5. topografska anatomija; 6. histologija; 7. embriologi ja; 8. občna fiziologija in fiziološka kemija; 9. fiziologija človeka; 10. fiziologija čutil; 11. občna patologija; 12. patološka anatomija in histologija; 13. interna propedevtika; 14. občna interna medicina; 15. specialna patologija in terapija bplezpi respiratornih organov in ftiziologijai IG, specialna patologija in terapija abdoounaifiib organov; 17. občna kirurgija; 18. specialna kirurgija; 19. ginekologija tu obstetrika; 20. ginekofosko-obstetrična propedevtika; 21. kirurgična propedevtika; 22. patologija in terapija otroških boiezai; 23. oftalmologija; 24. otorinolaringologija; 25. nevrologija; 26. psihiatrija; 27. dermato-venerologija;. 28. infekcijske bolezni; 29. farmakologija in toksikologija; 30. bakteriologija s serologijo in imunologijo; 31. občna in specialna higiena; 32. socialna medicina; 33. sodna .medicina; 34. balneologija s klimatologijo; 35. ortopedija; 36. občna radiologija in rentgenplggija; 37. nauk o bojnih strupih; 38. odontostomatologlja. Postranski in neobvezni predmeti so: 1. nauk o dednosti; 2. teoretična radiologija; 3. eksperimentalna patologija; 4. športna medicina; 5. higiena otroške dob«; 6. otroška kirurgija; 7. kirurgična tehnika; 8. nauk o receptiranju; 9. fizikalna terapija; 10. klinična radiologija in rentgenologija; 11. rasna higiena; ,■ 12. urologija; ( 13. vojna kirurgija; 14. aeronavtična medicina; 15. vojaška higiena; 16. zgodovina medicine; 17. parazitologija; 18. epidemiologija; 19. kriminalistika.« Člen 3. V členu 6. se v oddelku »I. V Beogradu« pod št. 3 namesto »inštitut za deskriptivno fn topografsko anatomijo« postavlja: »anatomični inštitut«; pod 5t. 6. se namesto »patološko-anatomični Inštitut« postavlja: »patološki inštitut«; pod št. 12. pa se črta »inštitut za uporabljeno anatomijo« in postane št. 13. št. 12., žt. 14. pa postane št. 13. <52. kos- 647 V oddelku >111. V Ljubljani« se pod 1. namesto »fizikalni inštitut« postavlja: »kemični inštitut«. Člen 4, Člen 8. se izpreminja in se glasi: >Na medicinski fakulteti se razporejajo obvezna predavanja po semestrih takole: I. Za slušatelje medicine: I. in II. semester: Poleg potrebnih praktičnih vaj morajo poslušati slušatelji tudi tčle teoretične predmete, ki so: fizika za medlcince; biologija za medicince; kemija (fizikalna, organska in neorganska); deskriptivna in topografska anatomija. III. in IV. semester: Poleg praktičnih vaj morajo poslušati slušatelji tudi tele teoretične predmete, ki so: deskriptivna in topografska anatomija; občna fiziologija in fiziološka kemija; fiziologija človeka in fiziologija čutil; histologija in embriologija. V. in VI. semester: Poleg praktičnih vaj poslušajo slušatelji tudi še tele predmete, ki so; interna propedevtika; občna patologija, patološka anatomija in histologija; bakteriologija s serologijo in imunologijo; farmakologija in toksikologija; kirurgična propedevtika; občna kirurgija; specialna kirurgija; občna radiologija in rentgenologija (samo en semester). VII. in Vlil. semester: interna medicina; dermato-venerologiija; specialna kirurgija; infekcijske bolezni; psihiatrija in nevrologija; ortopedija (samo v VII. semestru); ginekološko-obstetrična propedevtika (samo v VIII. semestru). IX. in X. semester: interna medicina (samo v IX. semestru); oftalmologija; ginekologija in obstetrika; pediatrija; otorinolaringologija; sodna medicina; higiena s socialno medicino; nauk o bojnih strupih (samo en semester); odontostomatologija (samo en semester); balneologija s klimatologijo (samo en semester). II. Za slušatelje farmacije: I. semester: eksperimentalna fizika; občna botanika z mikroskopskimi vajami v anatomiji rastlin; neorganska kemija; kvalitativne vaje iz analitične kemije. II. semester: sistematična botanika s spoznavanjem rastlin glede na zdravilne in strupene zeli in herbarizacijo; neorganska kemija; kvalitativne vaje iz analitične kemije. III. semester: organska kemija; analitična kemija; fizikalna kemija; kvantitavne vaje iz analitične kemije; farmakognozija s farmakognostičnimi vajami; osnove zoologije z anatomijo in fiziologijo človeka. IV. semester: organska kemija; fizikalna kemija; vaje iz organske kemije; farmakognozija s farmakognostičnimi vajami; prva pomoč ob nezgodah. V. semester: farmacevtska kemija z vajami; medicinska biokemija z vajami; mikrobiologija z bakteriološkimi vajami; farmakognozija. VI. semester: farmacevtska kemija z vajami; ; medicinska biokemija z vajami; mikrobiologija z bakteriološkimi vajami; farmakologija. VII. semester: galenska farmacija z vajami iz farmacevtske tehnologije; kemija živil z vajami; toksikologija s toksikološkimi vajami; nauk o bojnih strupih; osnove higiene. VIII. semester: galenska farmacija z vajami iz farmacevtske tehnologije; kemija živil z vajami; toksikologija s toksikološkimi vajami; nauk o bajnih strupih; osnove higiene. Število obveznih nr za predavanja in vaje določi glede vsakega naštetega predmeta fakultetni svet. Slušatelji so se dolžni vpisati v vse naštete predmete po objavljenem razporedu. Izpiti se opravljajo iz vseh predmetov tako, kakor določata člena 19. in 20. te uredbe. Doktorji vsega zdravilstva in diplomirani farmacevti, ki želijo opravljati doktorski izpit z disertacijo, morajo delati najmanj dva semestra teoretično in praktično na enem izmed zavodov tiste znanstvene panoge, iz katere želijo opravljati doktorski izpit z disertacijo.« Člen 5. V člen 9. se vriva za prvim stavkom nov stavek, ki se glasi: >V I., III. in V. semester je vpisovanje samd v začetku šolskega leta. c Clen 6. V členu 13. se izpreminja v jjaslednjeni stavku beseda >iesU g besedo; >«ae«a«. Clen 7. Clen 19. se izpreminja in se glasi: »Izpit za doktorja vsega zdravilstva sestoji iz petih izpitnih skupin. Predmeti se opravljajo posamez, in sicer takole: I. izpitna skupina: Ta izpitna skupina obsega izpite iz bakteriologije, fizike in kemije, ki se opravljajo po končanem 11. semestru v junijskem, oktobrskem in februarskem izpitnem roku. Kdor ne opravi do konca oktobrskega roka izpitov iz vsaj dveh od teh treh predmetov, se ne more vpisati v III. semester. Kdor ne opravi izpita samo iz enega predmeta, opravi pa do tega roka druga dva, se sme pogojno vpisati v III. semester, ki se mu prizna, če opravi ta izpit konec tega semestra in hodi redno k predavanjem in vajam, določenim za ta semester. II. izpitna skupina: Ta izpitna skupina obsega izpite iz anatomije, histologije z embriologijo in fiziologije s fiziološko kemijo in fiziologijo čutil, ki se opravljajo po končanem IV. semestru. Kdor ne opravi izpitov do konca oktobrskega roka vsaj iz dveh do teh treh predmetov, se ne more vpisati v V. semester. Kdor ne opravi izpita samo iz enega od teh treh predmetov, opravi pa do tega roka ostala dva, se sme pogojno vpisati v V. semester, ki se mu prizna, če opravi ta.;4zpit konec tega semestra in hodi redno k predavanjem in vajam v tem semestru. III. izpitna skupina: Ta izpitna skupina obsega izpite iz patološke anatomije s histologijo, bakteriologije in farmakologije s toksikologiijo, ki se opravljajo po končanem VIII. semestru. IV. izpitna skupina: • Izpiti te skupine se opravljajo po končanem IX. se- mestru in opravljenih izpitih iz III. skupine, obsegajo pa izpite iz interne medicine, infekcijskih bolezni, dermato-venerologije in nevrologije s psihiatrijo. V. izpitna skupina: Ta izpitna skupina obsega izpite iz pediatrije, kirurgije, ginekologije z obstetriko, oftalmologije, otorinolaringologije, higiene s socialno medicino in sodno medicino. Ti izpiti se opravljajo po končanem X. semestru in po opravljenih izpitih iz IV. skupine. Izpiti iz III., IV. in V. izpitne skupine se opravljajo posamez vse šolsko leto, in sicer po tisti vrsti, kakor so navedeni v teh izpitnih skupinah. Rok za prijavo k tem izpitom so vsaki prvi trije dnevi v mesecu. Izpiti iz teh treh skupin se smejo ponavljati najzgodneje po 2 mesecih. Iz interne, kirurgične, ginekološko-obstetrične prope-devtike, občne kirurgije, ortopedije in odontostomatologije se ne opravljajo posebni izpiti, marveč se izprašujejo ti predmeti pri izpitih iz interne medicine oz. kirurgije in ginekologije. Izpiti iz balneologije kakor tudi občne radiologij« in rentgenologije se opravljajo v okviru izpita iz interne medicine. Prav tako se opravljajo izpiti tudi iz specialne patologije in terapije abdominalnih in respi- ratornih organov v okviru izpita iz interne medicine. Občna patologija se opravlja obenem s patološko anatomijo in histologijo. Socialna medicina in nauk o bojnih strupih se opravljata s higieno.« Clen 8. Clen 22. se izpreminja in se glasi: »Izpiti za slušatelje medicine in farmacije se smejo ponavljati trikrat, v tretje pa samo po odobritvi fakultetnega sveta in šele potem, ko posluša kandidat še leto dni predavanja in vaje iz tega predmeta. Ce ne doseže kandidat niti pri tretji ponovitvi iz vseh posameznih izpitov vsaj ocene 6, se izključi za vselej od uka medicinskih študij in* od pridobitve diplome na kateri koli univerzi v kraljevini kakor tudi od nostrifikacije morda v inozemstvu pridobljene diplome.« Clen 9. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 12. junija 1937; P. št. 21.685. Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r. Banove uredbe. 423. VIII. No. 4148/2. Odredba. Ker je funkcijska doba predsednika in članov izpitne komisije za elektroinstalaterje potekla, na osnovi § 54. ob. zak. in čl. 2. min uredbe z dne 10. oktobra 1932, »Sl. list« št. 72/11 iz 1933, in po zaslišanju zbornice za TOI v Ljubljani odrejam: 1. da se za predsednika te izpitne komisije postavi g. i n g. Štolfa Josip, tehnični svetnik pri kr. banski upravi v Ljubljani; 2. da se postavijo za člane izpitne komisije gg. ing. D i t r i c h Anton, banov, tehnični svetnik, obenem kot predsednikov namestnik, ing. Štrajnar Franc, banov, tehnični pristav, ing. Turnšek Viktor, profesor tehnične srednje šole, ing. Pehani Ernest, poslovodja Električne zadruge Šiška, Perčin-lič Franc in Mihelčič Ivan, elektrotehnična podjetnika v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 23 julija 1937. Namestnik bana pomočnik: Dr. Majcen s. r. Izdaja kraljevska baneka oprava dravske banovine; njen predstavnik tn urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tlaka ia za lana tiskarna Merkur d. d. y Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 62. kosu VIII. letnika z dne 4. avgusta 1937. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec avgust 1937 Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 27. julija 1937, it. 42.700/VIII.: Orl 1. do 31. avgusta 1937 veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor . . , • • din 298-50 1 zlata turška lira ■ • • H 339 70 1 angleški funt . . • • a 7* 238 - 1 ameriški dolar , 9 t • 77 43-35 1 kanadski dolar . V ■ 1 V 43- 1 nemška marka t a ■ • 7» 13-50 1 zlot * 9 • 77 8-20 1 avstrijski šiling , t » 9 77 8-50 1 belg , . * , i • » • 77 7-30 1 pengo ..... a * > »7 8-60 1 brazlllski milreis • * i 77 8-70 1 egiptovski funt . 239-- 1 urugvajski pezos • • • 17 23'6(\ 1 argentinski pezos • • 17 13-15 1 čilski pezos . . 1-35 1 turška papirnata lira . • 17 34-80 100 albanskih frankov • • 71 1420- 100 francoskih frankov • • 9 17 170-— 100 švicarskih frankov • • • 77 1000"— 100 italijanskih lir . • • • 77 226-— 100 nizozemskih goldinarjev 11 2390- 100 bolgarskih levov • • • 11 4V- 11X1 romunskih lejev , • • • 11 32--- 100 danskih kron . , • m • 11 9fif— 100 švedskih kron. . * • • 11 1109-50 100 norveških kron . • . • 11 1081-50 100 pezet 150-— 10O drahem .... 39-20 100 češkoslovaških kron v 71 152-- 100 finskih mark . . 95-— 100 lelonskih lat . . . , . 815-- Tem tečajem je že prištet prihiteli (.prim *), Uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih krimcrib: 1. ko se sprejema kovano zlato, napoleon-dori in zlate turške lire, pri državnih blazinah ob plačevanju davkov'in drugih dr. davnih dohodkov; »• ko ae pobirajo pristaniške takse, o četver izda oddelek za davke potrebna nu vodil«; 3. kot obračunavalni tečaji za angažirani« *a potrošnje po proračunu za leto 1037/38 f>ri vseh državnih izplačilih v tujih valu-’®h, in ko s« »prejemajo za kavcijo obveznice n*Mh povojnih državnih zunaniih posolil v Jlatu, 7V»no in 8"/ono BIniro & Comp. in h Državne hipotekarne banke, emitirane * •*