i дз Št./N 9 SeptcnilHT/Sctlemhrc 2005 k'tnik/anno XV RAČUNOVODSKI SERVIS PORT d.o.o. Portorož Računovodsko - finančne storitve Uminjanska 96, Lucija Tel. 05/6779-480 e-mail: port.kenda @siol. net Bralkam in bralcem ob prazniku občine Piran, 15. oktobra, čestitamo Uredništvo MIŽANJE OBČINSKEGA SVETA V eni od lanskih številk Portorožana smo se lotili za demokratično življenje naše občine nič kaj obrobnega problema, ki se mu na kratko reče konflikt interesov. Ponavadi se razvije iz vlog, ki jih ljudje igramo v družbi. Povzroča ga opravljanje dveh (ali celo več) obveznosti, pri katerih se interesi tepejo: denimo članstvo v občinskem svetu in direktorska funkcija javnega podjetja ali zavoda. Takšnih primerov je bilo - in jih je žal še - v piranskem občinskem svetu kar nekaj, toda navkljub javnemu razgaljenju tega za družbeno življenje skupnosti negativnega pojava, se nič ne spremeni. Saj veste, kako gre to: psi lajajo, karavana gre dalje. »Konflikt interesov je situacija, v kateri ugotoviš, da lahko enega izmed svojih poslov, interesov, dolžnosti izpolnjuješ le na račun drugega svojih poslov, interesov dejavnosti ali dožnosti«, pravi Američan Eugene Goodwin. Kako naj se torej izogneta nasprotja interesov v našem, domačem primeru, direktor in član uprave javnega gospodarskega podjetja Okolje Piran, gospoda Darij Barrile in Sebastjan Jeretič, ki sta hkrati tudi člana sveta občine Piran? Razen če sta sposobna razcepiti svoji osebnosti, je konflikt naravnost neizogiben! Kateri svoji dolžnosti sta bolj lojalna, katere interese postavljata na prvo mesto: koristi podjetja, kjer služita svoj osnovni življenjski kruh, ali javnemu interesu, kateremu naj bi služila kot občinska svetnika? Oba se - hočeš nočeš - vsak dan znova soočata s tekmujočimi si lojalnostmi: razpeta sta med lojalnostjo svojemu podjetju, katerega koristi niso nujno identične interesom skupnosti, ter med pripadnostjo občinskemu svetu, ki naj bi v največji mogoči meri zastopal interese te iste skupnosti, ki ju je izvolila. Nepristranski opazo- nadaljevanje na 3. strani IZ VSEBINE c? Naš obraz: Jani Forte «зг Odmevni DEKD v Piranu ^r Stranske poti so zanimivejše od glavnih «s» Pisma Portorožanu »Kolikokrat nas je mama klicala domov, a je bode...« (Eros Ramazzotti) glasnejši krik svo- Vam ni do kuhanja? Prirejate cocktail party, banket, slavnostno kosilo ali večerjo, piknik? Pokličite nas, izberite čas Vašega dogodka, za ostalo poskrbimo mi. V prijetni družbi in ob odlični ponudbi, Vas bomo pogostili po Vašem okusu. Vabljeni! Pokličite: 05/674-20-72 nepremičnine j PROMET Z NEPREMIČNINAMI Obala 16, Krajevna skupnost Portorož Tel.: 05/674 10 30 GSM: 041/35 22 00 www.obala-realestate.com September 2005 portorožan št. 9 Jani Forte, mož neštetih talentov: "SREČEN SEM, KER Ml MORJE DOVOLI, DA GA SPOZNAVAM!" Jani Forte, 52-letni biolog Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo), doma iz zaselka Sikuri v Sv. Petru, poročen, oče dveh otrok, je človek stoterih darov. Z dušo in telesom je predan svojemu ustvarjalnemu poklicu, hkrati pa se resno ukvarja z glasbo, ekološkim kmetovanjem, športom (rad kolesari, upa pa tudi, da se bo kdaj vrnil k šahu). V študentskih letih je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih ter se ukvarjal s študijem plazilcev. Gre za človeka, ki je vselej znal združiti prirojeno bistroumnost s praktičnim življenjem. Jani je Zasavec. Rodil se je v Trbovljah, prvih osem let pa je živel v Zagorju. Zatem se je družina preselila v Koper, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo. Biologijo je študiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Danes velja za "železni repertoar" piranske Morske biološke postaje. Tukaj je prvič delal že v študentskih letih (1972), od leta 1976 pa je na Nacionalnem inštitutu za biologijo redno zaposlen. Začel je kot tehnični sodelavec, nadaljeval kot projektni sodelavec, od leta 2001 pa je višji razvijalec. Morje ti da vsak dan kaj novega Fortejevo delo je kar težko opisati v eni sapi. Sodeluje v domačih in mednarodnih projektih. Gre predvsem za raziskave s področja ekologije morja ter za analize raznolikosti njegovih sistemov in združb. Z ladjo Sagita, sodobno opremljenim 12-metrskim plovilom, pluje na raznolike raziskovalne poti v Tržaškem zalivu, pa tudi po srednjem in južnem Jadranu. Na terenu opravlja številne naloge, od tistih najbolj preprostih do strokovno najzahtevnejših. Kot biolog, tehnični delavec, potapljač in snemalec pomembno prispeva k uspešnim zaključkom raziskovalnih akcij. Običajno zadano nalogo zaključi z računalniško obdelavo podatkov. Zmontiral je veliko čudovitih podvodnih filmov, ki jih inštitut potrebuje pri svojem delu in za predstavitev rezultatov tega dela javnosti, večkrat pa so uporabljeni tudi v raznih televizijskih dokumentarnih prispevkih. Na morje je usodno navezan: "Morje je nekaj, kar se ne da opisati. Vesel sem, da mi dovoli, da ga spoznavam. Ker se mu približujem na neagresiven način, mi ni še nikoli zagrozilo. Morja se nikoli ne "navadiš ", vsak dan ti ponudi kaj novega..." Glasba v krvi Jani ima kot rečeno še veliko konjičkov, denimo glasbo. Harmoniko igra že od zgodnjega otroštva, v gimnazijskih letih pa je sodeloval v harmonikarskem orkestru ter pri baletni skupini. Janiju v tem smislu veliko pomenijo 80. leta, ko je igral harmoniko pri "Mahniču" v Dragonji. Pa ne zgolj zaradi vsakokratnega radoživega odziva turističnih popotnikov ob njegovem igranju, marveč tudi zaradi prijaznega gospodarja Gvida Mahniča in sploh družine Mahnič. Danes je Jani eden od promotorjev glas- m g£t\ L 1 ■ 1 m 1 j B L 1 Jani Forte (foto: až) bene skupine Špičikuc(*)} sekcije KUD Sloga iz Sv. Petra. S svojima otrokoma ter nekaj mladimi iz vasi je, čisto za hec, pred nekaj leti začel vaditi po kleteh. S časom se je skupina dopolnjevala in rasla. Ob spodbudi posameznih ljudi, med njimi številnih glasbeno izobraženih, ter ob poznejši podpori piranske občine, KS Sv. Peter, TD Škurša idr., je iz tistih "hecnih časov" nastala skupina, ki jo vabijo na prireditve, otvoritve, izpelje pa tudi že samostojne koncerte. Sestavljajo jo danes povečini že izkušeni glasbeniki, ki so člani tudi nekaterih drugih glasbenih skupin. Igrajo izključno instrumentalno glasbo: zimzelene melodije, funky jazz, filmsko glasbo... Za ekološko kmetovanje moraš imeti pogum Kot inovativen kmetovalec, je Jani lani prijavil ekološko kmetijo, na kateri skupaj z družino obdeluje 300 oljk. Država ekološko kmetovanje podpira, vendar hkrati skrbi za strog nadzor (vsak izdelek - recimo sadika ali gnojilo - mora imeti certifikat ali kakšen drug dokaz o neoporečnem izvoru). Janiju se vse to zdi zelo prav. Tovrstno kmetovanje se namreč v vsakem smislu obrestuje, s tem, da moraš, če se odločiš zanj, povsem spremeniti "razmišljanje". "Gre za drugačen pristop, ko se poskušaš z naravo sporazumeti, ne pa jo premagovati," komentira svojo odločitev. O njegovem pretanjenemu občutenju narave priča še veliko drugih aktivnosti. V zadnjih dveh letih je še z nekaterimi strokovnjaki in vaščani dejavno sodeloval v raziskavah vodnih virov v okolici Sv. Petra. Skupina je s pomočjo sledilnih poizkusov prišla do zaskrbljujočih ugotovitev. V hribu se skriva ogromen naravni vodni rezervoar, ki pa je ogrožen zaradi neurejenih greznic in nedokončanega kanalizacijskega sistema, od koder v podtalnico vdirajo fekalije. Ustrezno rešitev še iščejo. Vse zapisano je seveda le del bogatega Janijevega življenjskega mozaika. Samo od sebe se postavlja vprašanje: le kje najde čas za vse to? Pripravil: Andrej Žnidarčič * Špičikuc je domače ime za siničko. Sinička spomladi vzpodbuja kmete, da špičijo kole ("špiči kuc, špiči kuc..."). l 'и nadaljevanje s 1 sir am MIŽANJE OBČINSKEGA SVETA valeč se težko znebi vtisa, da imata izmed svojih vlog oba raje tisto, za katero prejemata redno mesečno plačo. Kar je z vidika stališča »bolje vrabec v roki kot golob na strehi- povsem razumljivo, kajti politična kariera je, dandanes še posebej, zelo negotovo »podjetje«. Za družbeno skupnost pa je katera- Letošnjega avgusta smo občinsko službo za odnose z javnostmi povprašali o višini plače nekaterih vodilnih v občinskih javnih podjetjih oziroma zavodih. Prejeli smo podatke junijske plače predsednika uprave Okolja, Darija Barrileta, ki je zaslužil 883.243,10 tolarjev bruto, ter člana uprave Sebastjana Jeretiča, katerega plača je bila junija 846.606,10 tolarjev (bruto, da ne bo nesporazumov). Iz javnega podjetja Ogrevanje - ta je v lasti Občine Piran le v manjšinski lasti - pa so sporočili višino julijske bruto plače njihovega direktorja Danka Juretiča, ki je znašala 1.066.449,30 tolarjev. Plača direktorja portoroškega javnega zavoda Avditorij, Patrika Grebla je bila skromnejša, saj je julija zaslužil 610.830,30 tolarjev bruto. koli situacija, ki neizogibno pripelje do nasprotujočih si interesov, nesprejemljiva. Delovanje članov občinskega sveta bi moralo biti transparent, nikogar ne bi smeli bremeniti katerikoli lastni, zasebni ali interesi organizacije, kjer je zaposlen oziroma od katere je materialno odvisen! Igranje dveh vlog, ki se med sabo bijeta, sproža vprašanje o temeljnih moralnih vrednotah, kot sta na primer poštenost in pravičnost Če se mu ne moremo izogniti, je treba konflikt interesov javno pri- VAS VABI na brezplačna predavanja, predstavitev in vpis Kaj mi sporočajo čustva? četrtek, 29.9. ob 19. uri Krajevna skupnost Portorož Kako izboljšati odnos do sebe in drugih? torek, 4.10. in ponedeljek 10.10. ob 19. uri Gledališče Koper Kaj mi sporočajo čustva? četrtek 6.10. in sreda 12.10. ob 19.uri Gledališče Koper Informacije: www.cdk.si/sci, tel.: 01/433 93 03 CDK - Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo znati Kako naj potemtakem volilci ne podvomijo, da so vse odločitve občinskega sveta sprejete v dobro večine in da jim niso botrovali najrazličnejši interesi ter koristi posameznikov9 Na račun portoroške osrednje plaže, s katero upravlja piransko Okolje, je bilo, denimo, letošnje poletje izrečenega dosti trpkega in nemalokrat so kritike povsem upravičene. Ali so člani sveta občine Piran, zdaj ko je poletja konec, zmožni trezne, nepristranske analize načina vodenja plaže in posledic, ki jih je tovrstno upravljanje potegnilo za sabo9 Kako neki naj oba vodilna na Okolju in istočasno občinska svetnika brez čustvene prizadetosti razpravljata o tem problemu, ki zanju najbrž sploh to ni, ne da bi ga poskušala do skrajnosti minimalizirati? Enako kot o težavah, nastalih po neuspelih poskusih prodaje poslovnih prostorov, zgrajenih v objektu nove garažne hiše na Arzah. Takšnemu konfliktu interesov bi se bil svet občine Piran brez kančka dvoma lahko vnaprej, preventivno izognil, saj ga ni težko predvideti. Preprosto: ob imenovanju obeh svetnikov na vodilni funkciji javnega podjetja Okolje, bi ju morali razrešiti članstva v občinskem svetu. Njiju pa bi zamenjala kandidata, ki sta na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala njunih strankarskih listah V nadzornem svetu Ogrevanja sedijo: Bojana Fortuna Vister in Štefan Lebar (oba Petrol), interese občine Piran zastopajo Alberto Mancin ter Drago Žerjal in Ivan Dekleva, ki sta bila na novo imenovana junija letos (namesto podžupana Saša Šramla ter Luciana Miloka). Svetu javnega zavoda Avditorij pa predseduje Milena Oblak-Juh, članica sveta občine Piran, kot tudi Marko Gorenc, Boštjan Andreje ter Matjaž Ukmar. Drugi člani so še: Natalija Planine, Fulvia Zudič, Mitja Rotovnik, Borut Bažec ter Robert Mahnič. na (LDS-ovi oziroma listi Socialnih demokratov) in ki sta, takoj za njima, prejela največ glasov. Le tako bi ohranili nedvoumno razmerje med občinskim svetom kot najvišjim političnim organom občine in komunalnim podjetjem, ki je odgovorno občini kot svoji ustanoviteljici. Ko bi vodilna na Okolju prišla na sejo občinskega sveta, da bi pojasnjevala zadeve v zvezi s svojim podjetjem, bi bila njuna vloga jasna, prav tako tudi interesi, ki bi jih zastopala. Zdaj ni tako! Občinski svet pa nič, enako kot nadzorni svet Okolja, ki ima naravnost neverjetno sestavo. Štirje od šestih članov so pripadniki strankarske koalicije, v čigar rokah je aktualna občinska oblast! Predseduje mu Klavdij Mally, drugi so hkrati še člani občinskega sveta - Štularjeva, Jana Tolja in Janez De Reggi ter dva predstavnika zaposlenih, Mirko Potočnik in Marija Terčelj. Kje so pripadniki opozicije, saj je menda v naši občini imamo vsaj za vzorec, ali pa naj kar slepo verjamemo, da so vse odločitve oblasti vselej sprejete v najboljši veri in v korist vsega občestva? A naj nadaljujemo o nasprotju interesov. Preučevalci tega pojava pravijo, da se mu je treba - konfliktu interesov namreč - predvsem izogniti, česar piranski občinski svet ni naredil, pa bi bil lahko, kot smo dokazali (sicer pa velja tudi »pravilo zdrave pameti«, saj ni treba veliko miselnega napora, da bi spregledali, kje tičijo nevarnosti za pojav konflikta interesov!). Če pa je že tukaj, ga je treba - kar je edino pošteno - pred javnostjo priznati! Toda celoten občinski svet, z vodilnima na Okolju vred, katerima pomaga »držati štango« še tretji svetnik, Matjaž Ukmar, ki - ob svetniški - od lanskega leta opravlja tudi vodilno (plačano) funkcijo Športnega centra Piran, molčijo kot grob. Vsi, ki za svoje sestankovanje na občinskem svetu in njegovih delovnih telesih dobivajo tudi sejnine, naj bi za svoje delo odgovarjali - svetu občine Piran! Je mar to dobra šala ali kaj?! DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Septembrske prireditve v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine so potekale po vsej Sloveniji. Vsako leto pripravi odprtje dnevov drugi kraj v Sloveniji. Tokrat je bil izbran Piran, ne po naključju, ampak na osnovi lanske izkušnje, v kateri se je izkazalo društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ANBOT. Letošnji program je bil tako veličasten, da je direktor slovenskega zavoda za ohranjanje kulturne dediščine Janez Kromar predsednici društva Nataliji Planine priznal naslednje: »Spravili ste me v zadrego. /Ve vem, komu naj zaupam odprtje dnevov prihodnje leto. Ne vem, ali vas lahko kdorkoli v Sloveniji lahko prekosi.« Piran je 24. septembra žarel in vrvel. Člani društva ANBOT so skrbeli, KULINARIKA NA DNEVIH EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V PIRANU Piran je razvil svojo dobro kuhinjo na štirih virih: to so kmetijske površine, narava na kopnem, soline in morje. Danes je pretežno glavni peti vir - trgovina, zato je piranska kuhinja osiromašena, sicer ne po izbiri pač pa po pristnosti in okusu. Istrani §o sloveli kot sladokusci in dobri kuharji, posebno je to veljalo za piranske. Znano je, da so pogostitve koprskih plemiških družin najbolje pripravili prav piranski kuharji. Tudi v Beneški republiki so bili piranski kuharji priznani. O tem priča tipična beneška pustna maska PIRANČAN - EL PIRANESE, ki nosi več vrst kruha, mesa, suhega sadja in vino. Namen skupin, ki so predstavile piransko kulinariko, je opozoriti današnje prebivalce na domače vire hrane in na pretrgano vez med med mestom in podeželjem. Kulinarika je eden zelo pomembnih elementov turistične ponudbe. Predstavitev je vabila hotelirje k razmisleku - danes dobi gost v hotelu s petimi zvedicami instant polento, medtem ko so Istrani v preteklosti poznali veliko različnih mok za polento - belo, rdečo, rumeno, krompirjevo, zimsko, jesensko, spomladansko, dobno in debelo mleto ... Portorož se kot zdraviliški kraj ponaša s petimi zdravilnimi elementi. Naravno pridelana zdrava hrana bi bila lahko šesti element. Nosilci kulinaričnega programa so bili Društvo za trajnostni razvoj Istre, piranski ribiči, Ribiško društvo Oradela, skupina Šavrinke, Zvonko Sadar, sečoveljsko društvo Taperin in Emilija Pavlič. Društvo za trajnostni razvoj Istre je na Ribiškem trgu predstavilo hrano in pijačo, naravno pridelano na okoliških vrtovih, nabrano na njivah in travnikih, v gozdovih in solinah, izdelano na sonaraven način in po starih receptih. V plenjerjih je bilo suho sadje, slaščice iz suhega sadja, čaji, zeliščna sol in pripravki za nego telesa. Ponudili so zeliščne fritaje, osvežilne čaje, naravno pridelani refošk in v žganje namočeno sadje. Piranski ribiči so na barkah čistili in krpali mreže, pripovedovali in pripravljali morske dobrote. Ribiško društvo Oradela je na glavnem pomolu mlade učilo trnkariti po starem - s tonjo - z roko, na Tartinijevem trgu pa so pripravili stare ribje jedi. Šavrinke so s svojim prihodom ponazorile vez med italijanskim mestom in slovanskim podeželjem. Zvonko Sadar, gozdar in poznavalec avtohtonega raslinja, je ponudil skorševo in brekovo žganje. Društvo Taperin iz Sečovelj je prikazalo, kar je podeželje nudilo mestu - svežo zelenjavo in sadje, marmelade in mezge, predstavilo bo domače obrti - pletenje košar, brušenje nožev, vezenje rjuh. Na pomolu je Emilija Pavlič čistila ribe in pripravila marinado, na štedilniku je kuhala polento, za žejo pa ponudila tamparanje (vodo s kisom). Nada Kozina da je teklo vse, kot so si zamislili v nekajmesečnih temeljitih pripravah. Preko celega dneva je šeststo nastopajočih pripravilo šestdeset različnih dogodkov. Sodelovale so številne skupine in posamezniki, ki so vsak po svoje predstavili piransko nesnovno kulturno dediščino: šege in navade, verovanja, jezik, besedno umetnost, branje, likovno obzorje, pevsko kulturo, glasbo, plese, dramatiko in gledališče, prosti čas in zabavo, igre odraslih, izvire znanja, ustno izročilo, zdravilstvo, znanje o rastlinskem in živalskem svetu, kulinariko, znanje o vremenu, zgodovinsko zavest in geografsko obzorje, tehnično znanje... Petdeset starinarjev je ustvarilo kuliso starega Pirana. Prireditev je privabila v Piran na tisoče ljudi. Nada Kozina Po uradnem zaključku na vrtovih starega vrtca so se na terasi piranskega župnišča ob župniku Zorku Bajcu zbrali člani društev Anbot, Prijatelji zakladov svetega Jurija, Čikole Čakole in Društva za trajnostni razvoj Istre. Z Damjano Prešeren in Natašo Gorenc z Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter Milico Maslo s piranske občine so prijetno utrujeni še zadnjič nazdravili. Sejem bil je živ... V ZELENEM OBJEMU Na nedavni novinarski konferenci je bila predstavljena idejno arhitekturna rešitev starega hotela Palace. Kot je znano, so v začetku tega meseca v Istrabenzu, investitorju projekta, prejeli gradbeno dovoljenje za rušitev novejših prizidkov ob hotelu. Z rušenjem naj bi pričeli novembra, z obnovo hotela ter gradnjo novega prizidka pa takoj v začetku prihodnjega leta. Pomembna odločitev projektantov, s katero so se vsekakor prikupili javnosti, je odločitev, da bo hotel povsem "pogreznjen" v takoime-novani "zeleni objem", hkrati pa bo iz različnih perspektiv omogočen pogled na park in pročelje tega stavbnega lepotca. Poleg dreves bodo okolico gosto zasadili z grmovnicami, bržčas z dišečim jasminom. Visoko kategorizirani obnovljeni Palace hotel bo imel v starem delu 110 sob ter v prvem nadstropju še predsedniško etažo, v novem delu pa še 60 sob. Luksuzni hotel bo kajpada potreboval tudi temu primerno urejeno okolico ter plažo. Županja Vojka Štular je na novinarski konferenci povedala, da ustrezne prostorske rešitve za središče Portoroža še iščejo, zagotovila pa je, da bodo storili vse, da bo hotelski očak zablestel v polnem sijaju. (až) Občina piraM Com u n e di piranO DRAGE OBČANKE, CENJENI OBČANI! Ob prazniku Občine Piran, 15. oktobru, vam želim vse najlepše in najboljše. Naj bo ves oktober prijetno praznovanje. Vabim vas, da se udeležite športnih, kulturnih in zabavnih prireditev v tem mesecu. Praznujmo skupaj in se veselimo trdnih človeških vrednot, za katere sije vredno in častno prizadevati. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. CARE CITTADINE, GENTILI CITTADINI! In occasione della Festa del Comune d i Pirano, i 115 ottobre, faccio a tutti i miei migliori auguri. Che tutto il mese di ottobre sia una sola grande festa. Desidero invitarvi a parteci-pare alle manifestazioni sportive, culturali e d'intrattenimento. Festeggiamo insieme i valori umani fondamentali per i quali vale la pena d'impegnarsi. II Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular USPEŠNO KONČANA AKCIJA ZBIRANJA SREDSTEV ZA SERAŽINA Jesen je tu in z njo mesec oktober, pričetek študija na univerzi. Letos smo v akciji OZ RK Piran in časopisa Portorožan zbirali denarna sredstva, da omogočimo našemu občanu Borisu Sera-žinu študij japonščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Boris je v otroštvu zbolel za mišično distrofijo in je že dolga leta vezan na invalidski voziček. Kljub težki invalidnosti je z močno voljo in veliko požrtvovalnostjo mame Anite končal šolanje na srednji in kasneje še na višji pomorski šoli. Že dolgo v sebi nosi željo, da bi študiral japonščino To daljno deželo mu je približal pokojni oče, ki je bil pomorščak. Izvedeli smo za to Borisovo željo in se odločili za akcijo zbiranja sredstev. Akcija je lepo uspela, saj se je na računu nabralo več kot 500.000 SIT, ki ste jih darovali Vi, dragi bralci Portorožana. Seveda sta bili tega veseli tudi Borisova mama in sestra Jasna, ki Borisa v tej želji podpirata. Vsi sodelavci in bralci Portorožana Borisu želimo veliko uspeha pri študiju. Ana Jakič Zgoraj: Borisova mama Anita, sestra Jasna, odg. urednik Portorožana Mitja Jančar, spodaj: predsednica OZ Rdečega križa Piran Ana Jakič in Boris Seražin. V dobrodelni akciji za študij japonologije Borisa Seražina smo zbrali 506.000 tolarjev, od tega je 134.500 tolarjev v samostojni akciji med Borisovimi sosedi zbrala gospa Marija s piranskega Razgleda. Zadnjo donacijo (10.000 SIT) je prispevala gospa Ljudmila SINKOVIČ. Vodstvo piranskega Rdečega križa in uredništvo Portorožana se vsem, ki so sodelovali v akciji, iskreno zahvaljujejo. MORJE, NAŠ PASTOREK Piransko javno podjetje Okolje, last piranske občine, je akvatorij portoroškega osrednjega kopališča, s katerim podjetje upravlja, »okrasilo« še z eno pogruntavščino - verigo plovcev prizmične oblike, ki so v resnici neke vrste plavajoči reklamni megaplakati. Večje ploskve kakšnih tridesetih v morju lebdečih objektov (dolžina daljše stranice trikotnika se vrti okoli poldrugega metra, krajši dveh pa okoli dveh) pokrivajo namreč reklamni napisi različnih družb. Portoroška krajevna skupnost je republiško upravo za pomorstvo v Kopru povprašala, ali je upravljalcu plaže izdala dovoljenje za namestitev tovrstnih plovcev ob robu morskega dela osrednjega kopališča. Iz uprave za pomorstvo so odgovorili, da se je v zvezi s postavitvijo plovcev letošnjo pomlad Našemu sodelavcu, znanemu portoroškemu taksistu Andreju Susmanu, je uspel edinstven posnetek - »ujel« je kar enajst parkiranih taksijev na taksi postaji pri pošti. Slika je zgovorna: Je za vse te taksiste dovolj kruha? DIJAKU NOVA ČELADA Letošnjega junija je v Gimnaziji Piran ter Srednji pomorski šoli Portorož potekala akcija »S čelado za celo glavo«, ki jo je organiziral občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Z akcijo so želeli mlade voznike motornih koles vzpodbuditi k nošenju čelade. V anketi o tem, kaj menijo o nošenju čelade, je sodelovalo 140 dijakov. Večina je odgovorila, da je čelada pomembna zaradi varnosti, zato jo tudi nosijo. Dodaten motiv za sodelovanje v akciji je bilo nagradno žrebanje, v katerem so sodelovali vsi udeleženci ankete. Pred dnevi je Bogdan Pajek, predsednik sveta, v amfiteatru Fakultete za pomorstvo in promet izžrebanim dijakom podelil praktične nagrade. Prvo nagrado - čelado, ki jo je prispevalo podjetje PVG iz Kopra, je prejel dijak Martin Pucer. GH BERNARDIN Z NOVO ODPRTO TERASO Hoteli Bernardin so v Grand hotelu Bernardin ob obstoječem Grand Cafeju uredili odprto vrtno teraso s prekrasnim pogledom na Piranski zaliv. V odprtem prostoru se prepletajo različni elementi, od zimzelenega grmičevja in drevesnih korit z oljkami, do atraktivne stenske kamnite obloge iz oniksa, čez katero se preliva voda in omogoča naravno klimatizacijo, v sredini pa je barski pult, obkrožen s sedežnimi garniturami. Vrt je prekrit z leseno pergolo in delno zaščiten pred dežjem. V kratkem bosta prostor popestrili tudi dve živi papigi (mod-ročeli amazonki). Terasa bo obratovala od zgodnjih pomladnih dni do pozne jeseni. Za ureditev terase, površine 260 kvadratnih metrov, je podjetje Bitermo iz Portoroža potrebovalo poldrugi mesec. Vrednost naložbe je 82 milijonov tolarjev, sredstva pa so Hoteli Bernardin zagotovili iz lastnih virov. (pbz) * Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Na pomoč! Reklama v morju! v njihovem uradu sicer oglasil predstavnik družbe Creativ Media, ki se ukvarja z oglaševanjem na prostem, vendar so ga napotili k odgovornim za rabo morja, na Agencijo za okolje republike Slovenije. Šele po pridobitvi ustreznega, vodnega dovoljenja pristojne državne agencije, bi urad za pomorstvo lahko prosilcu izdalo dovoljenje, ki zadeva varnost plovbe. Sodeč po dopisu omenjenega urada, si oglaševalska agencija za namestitev spornih plovcev ni pridobila nobenega potrebnega dovoljenja. So si potemtakem plavajoči reklamni plovci pot v morje utrli nelegalno? Se vam morda to zdi pikolovski detajl? Pomislite: gre za morje, ki ga imamo samo za vzorec in za katerega bi morali skrbeti vsaj enako pozorno, če ne še bolj, kot za slovenske gore... Si predstavljate, da bi kdorkoli postavil svoje megaplakate (brez dovoljenja!) nekam ob vznožje Triglava ali pa - zakaj ne - kar na sam vrh!? Ali pa - reklamno še bolj učinkovita poteza - v vodo okoli blejskega otoka! Mega, mar ne?! (Isz) Minister Dragutin Mate je opredelil Portorož kot mladinski zabaviščni center, za pojem dobre zabave, pač na osnovi tega, kakršno je stanje na terenu. Drugo je, kaj piše v občinskih planih in strategijah, turističnih prospektih. Plaža v Portorožu je lepo urejena, za kar vsakodnevno že od zgodnjih jutranjih ur skrbi kar lepo število pridnih študentov. Toda nočni hrup, predvsem ob koncih tedna, pusti za seboj pravo razdejanje! Ne samo smeti, tudi razbitih steklenic na tleh, v mivki, v morju! O tem bo v bodoče treba resno razmisliti. Jan Klas IZ PIRANA Potniki pod vedrim nebom? POTNIKI POGREŠAJO NADSTREŠKE Poklicala nas je Pirančanka in opozorila na problem piranskih lokalnih avtobusnih postajališč. Tako na postajališču na Tartinijevem trgu kot na Fornačah namreč ni nadstreškov, kamor bi se potniki lahko zatekli ob slabem vremenu. Problem sta že lansko leto v obliki svetniške pobude osvetlila občinska svetnika Alberto Manzin in Sandro Kravanja. Občinska uprava jima je tedaj odgovorila, da se nevšečnosti zavedajo, da pa iščejo ustrezno rešitev. Vse pa kaže, da bodo potniki tudi letošnjo jesen in zimo izpostavljeni vremenskim "muham". LONDON ODSLEJ BLIŽJI NAŠIM KRAJEM Naši kraji so z redno avtobusno progo od 19. septembra neposredno povezani s tržaškim letališčem Ronchi oziroma z Londonom. Vzpostavitev dnevne povezave z nam najbližjim mednarodnim letališčem, ki jo je omogočilo sodelovanje vseh obalnih občin oziroma njihovih turističnih organizacij, bo Slovensko Istro še bolj približala predvsem angleškim turistom, katerih število v zadnjem času narašča. Avtobusni prevoz v Ronchi - iz Pirana avtobus odpelje vsak dan ob 10.30, deset minut kasneje se ustavi na postajališču pri nekdanjem Bistroju v Luciji, predvideni polet z letališča v London pa je ob 14.30 - bo zagotovo zanimiv tudi za domačine, med katerimi se je s pojavom nizkocenovne letalske družbe Ryanair prav tako povečalo zanimanje za avionska potovanja. Na tržaškem letališču so hkrati odprli vrata tudi turističnega informativnega centra, ki naj bi služil promociji krajev Slovenske Istre. Glavni koordinator projekta je portoroška turistična agencija Atlas express. (Isz) KAJ SE DOGAJA NA FORNAČAH? Tik pred zaključkom redakcije nas je skupina »Mladi Pirana« seznanila s problemom prostorov na Fornačah 15 v Piranu, ki jih je piranska občina dodelila za dejavnosti mladih. Pogodbo o najemu prostora je občina podpisala s predsednikom društva Smetka, Andijem Dreom. Zdaj pa mladi ugotavljajo, da so vsi, ki so sodelovali pri prizadevanjih za dodelitev prostorov, zanje prikrajšani, saj naj bi vstop vanje imela le peščica ljudi. Sumijo tudi, da se v prostorih dogajajo mnoge nečednosti. V teh dneh so napisali tudi peticijo, v kateri so širši javnosti predstavili problem. Peticijo so podpisali mnogi znani občani. Evropski etnologi vedo: Piran je tam, kjer je MESS ALI Ml DOMAČINI VEMO, KAJ JE MESS? Mednarodni etnološki sredozemski simpozij gostita Polona in Duško iz piranske turistične agencije Maona že dvanajsto leto. Na njem se slovenski in tuji profesorji in študentje etnologije seznanjajo z aktualnimi raziskavami, izmenjajo znanje in pletejo vezi med ustanovami. Vsak od tujih predavateljev lahko s seboj pripelje dva podiplomska študenta, iz Slovenije pa se šole udeleži 20 dodi-plomskih in podiplomskih študentov s fakultet v Ljubljani in Kopru. Simpozij vodijo prof. dr. Bojan Baskar z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, prof. dr. Rajko Mursič z oddelka za etnologijo in kulurno antropologijo na ljubljanski umetnostni akademiji in doc. dr. Irena Weber z Inštituta za uporabne študije iz Pirana. Na letošnjem simpoziju, ki je potekal sredi septembra, so obravnavali antropologijo humorja, spolno industrijo, domorod-stvo, Slovane ter razmerje med središčem in okolico. Škoda le, da so šli etnologi prav na dan odprtja Dnevov evropske kulturne dediščine na izlet in niso doživeli Pirana, ki se je kopal v kulturnem, antropološkem in etnološkem izobilju. Kakšna poslastica bi bil zanje. Altroke referat! Nada Kozina ZLATI GRB BOŽIDARJU JEVŠEVARJU Piranski svetniki so v četrtek (29.9.) odločali o letošnjem dobitniku občinskega priznanja Zlati grb. Prispelo je šest pobud, občinska komisija za podeljevanje tega priznanja pa je za dobitnika predlagala Božidarja Jevševarja, dolgoletnega ravnatelja in profesorja piranske gimnazije (kandidaturo zanj sta vložila Gimnazija Piran in občan Vojko Ličen). Predlagani so bili še: Marija in Janez Fuks, zakonca s številno družino (predlog KS Portorož), dirigent Benjamin Makovec, plesna ustvarjalka Lidija Pogačar ter modna ustvarjalka Barbara Misson. Vsi bi se radi vrnili k naravi - samo ne peš! SERVIS IN PRODAJA Kajuhova 28, Izola tel.:05/6401-240. 05/6415-337 INVALIDSKI PRIPOMOČKI HODULJE. TRAPEZI. ELEKTRIČNI IN SOBNI INV. VOZIČKI. SKUTERJI. TRICIKLI... SERVIS IN REZERVNI DELI PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH INVALIDSKIH VOZIČKOV ^ www.ritosa.siritosa@siol.net m IZ LUCIJE NEVAREN CESTNI ODSEK Nevarnost za pešce, (foto: až) Lucijčani že nekaj časa opozarjajo na neurejen cestni odsek Pod-vozne ulice pri nekdanji restavraciji Asterina. Na levi strani iz smeri Lucije pogrešajo pločnik, ta prostor zasedajo parkirana vozila, pogrešajo pa tudi še kakšen prehod za pešce. Pri hoji ob cesti ali pri prehodu čez cesto so ogrožene zlasti mamice z vozički ter šolarji, (až) GRADBENA DELA V OŠ LUCIJA Že konec avgusta so se začela gradbena dela v osnovni šoli Lucija. V sklopu nujnih pripravljalnih del je bila urejena nova šolska zobozdravstvena ordinacija, ki je locirana južno od glavnega vhoda, dostopna s parkirišča. Izbrani izvajalec. Stavbenik gradbeništvo iz Kopra, je izvedel rušitvena dela celotnega trakta, zdaj pa poteka izvedba novega dvoetažnega trakta v velikosti 950 kvadratnih metrov. V pritličnem delu bo na novo organiziran glavni vhod v šolo, z vetrolovom ter prostorom za učence vozače. Sicer bosta večino pritličja zavzemala jedilnica in kuhinja. V galeriji, dostopna je tako iz jedilnice in kot iz prvega nadstropja šolskega dela. pa bo knjižnica s čitalnico ter multimedijskim prostorom. Seveda bodo ustrezno uredili tudi okolico šole. Zaključek del - projekt investira piranska občina - je predviden konec marca prihodnje leto. (až) NEKAJ ZA LJUBITELJE FILATELIJE Univerza za tretje življensko obdobje Faros razpisuje predavanja na temo filatelija (znamke, poštni žigi). Vključijo se lahko tudi zbiraci drugih predmetov. Srečanja bodo dvakrat tedensko, predvidoma ob ponedeljkih. Trgovina, izvajanje in proizvodnja РаЈпа 5, 6333 Sečovlje sLMKT&Oj RAZ5¥WTLJA¥Ay ¥OOQ¥ODNfh% €>GRBVANJA, PLINSKIH, ELEKTRO VODOVOD OGREVANJE WW Liminjanska 111. 6320 Lucija Tel.: 05/G77-2a-B2 C v obrtni coni) Felix H Flavio GRIZON Next Exit - Stranske poti so zanimivejše od glavnih »FUŠ« Nadnaslov tega prispevka je povzet po aktualni trženjski akciji STO (Slovenske turistične organizacije); naslov pa iz početja »slovenskega delovnega ljudstva«, ki je nekoč - v času socializma in samoupravljanja - hodilo v službo »počivat«, zato, da je po službi lažje trdo delalo - »fušalo« in s tem lepše preživelo. To so lahko počeli, ker so bili »skoraj gospodarji« takratnih podjetij. Danes bi tako radi delali gostinski in turistični menedžerji, »skoraj lastniki gospodarskih družb«, ki so večinoma v povsem zasebni lasti. Ta razmišljanja se človeku utrnejo ob prebiranju medijskih poročil o »skoraj« protestnem pismu, ki so ga piranski županji složno napisali turistični delavci iz naše občine. Sporazumno in »naročeno - dogovorjeno« med tistimi, ki napadajo ter onimi, ki so napadeni, in skupaj s tistimi, ki jih medijsko podpirajo. Seveda tisti, ki si tako početje lahko privoščijo, niso nič več »slovensko delovno ljudstvo«, so slovenska (mened-žerska in politična) »elita«, ki v Piranu in Portorožu dela zase in za svoje gospodarje (lastnike) iz Ljubljane, Kopra, Novega mesta, Krškega... Njim se seveda splača, če nekoliko zavajajo naivne ljudi in jih »ukanjajo« zato, da bi sploh lahko dosegli svoj edini cilj - največji možni dobiček. Vsi in vse mora biti podrejeno temu cilju. Tudi interesi nas občanov. Terjajo nadaljnjo urbanizacijo občinskega priobalnega pasu in bližnjega zaledja, češ, da je to v javnem in gospodarskem interesu. V resnici zahtevajo sprejetje tistih urbanističnih programov in načrtov, ki so jih občani letos zgodaj spomladi zavrnili kot strokovno neprimerne. Radi pa bi tudi vse, kar je še javno (last nas vseh), spremenili v zasebno. Pod pretvezo, da bodo gradili gospodarske objekte (hotele), hočejo zgraditi apartmajska naselja, ki bi jih takoj zatem odprodali po delih kot posamezne apartmaje za počitniška stanovanja. Seveda bi jim to prineslo veliko večje dobičke, kot so jih zmožni pridobiti iz poslovanja gostinstva in turizma. Morali se bomo navaditi na novo terminologijo. Ko mediji in lokalni politiki govorijo o turističnih delavcih, vedo (za razliko od večine), da so to le »menedžerji« uprav hotelskih in turističnih gospodarskih družb. Vsi ostali, ki delajo v teh dejavnostih, pa so zgolj »najeta delovna sila«, ki sama ne sme ničesar ustvariti, zmanipulirati, skleniti, predlagati... Pismo županji zanesljivo ni bilo napisano v imenu teh delavcev ali zaradi njihovih koristi. Zaradi tega, kar počnejo in pišejo »gostinski in turistični delavci« (beri: menedžerji), delovna mesta domačinov v gostinstvu in turizmu ne bodo nič bolj varna, delo ne bo lažje, plače ne bodo boljše, socialnih in povsem človeških pravic bo še manj... Tudi občani od tega ne bomo imeli nobenih koristi. Prej obratno. Ves dobiček in vsa renta bo odtekla iz občine. Ostala bodo le bremena. Pripeljali bodo nove »tuje in cenejše delavce« in z njimi še nove socialne probleme... Takšna je pač naša sedanja (ne)zdrava ekonomija! Spoznati in obžalovati bomo še morali, da je kapital, čeprav domač, slovenski, občino Piran že »pokoloniziral« (bolj kot bi jo tisti, ki bi se prilil iz tujine) ter da nalož-beno-razvojni kapital ne domuje v Piranu ali Portorožu. Seveda bodo gostinski in turistični delavci (beri: menedžerji) še naprej skrbeli za »medi-jizacijo« poslovanja gostinskih in turističnih gospodarskih družb. Ob tem pa bodo še prikrito delali (»fušali«) kot gradbeni menedžerji in nepremičninski mešetarji. Ko so že izrabili tranzicijske priložnosti, bo to njihov »naslednji izhod« v lovu na dobiček, saj bodo te stranske poti (dohodkovno) zanimivejše od glavnih, to je tistih, ki ostajajo v gostinstvu in turizmu. Vse to in še več je zapisano že v naslovu. Rafael Dodič NAŠA USODA Odnos med vnuki in starimi starši je nekaj edinstvenega. Otroci dobivajo od svojih non in nonotov brezpogojno ljubezen, starim staršem pa tovrstni ljubeč odnos osmišlja jesen življenja. Starost je le eno izmed življenjskih obdobij. Kot vsako drugo obdobje ima tudi starost svoje zakonitosti. Zahteva posebno pozornost. Zakaj tega največkrat nočemo videti? Nas je strah, da bi jim bili podobni ali pa se zgolj bojimo minevanja? V starosti se življenske funkcije upočasnijo. Občutek nekoristnosti in izgube življenjskega smisla sta razen osamljenosti največja sovražnika starostnika. Toda imajo še veliko energije! Denimo na piranskem Rdečem križu bi težko opravili toliko družbeno koristnega dela brez Nade, Cilke, Marije, Darinke, Rozi, Ivanke, Danice - srčnih gospa v tako imenovanem tretjem življenkem obdobju. Korist je vsestranska, kjer zastaviš svoje srce... (vk, až) Nega in ultrazvočna terapija obraza Nega teles a Ultrazvok in vakum terapija telesci Elektro stimulacija obraza in telesa Depilacija j accuse« poskuša »razkrinkati« Portorožanovo hinavščmo, ker naj bi se izognil pisanju o. kot jo poimenuje sam, »ta hip največji portoroški črni gradnji«. Nasprotno, o tej zadevi smo se razpisali celo dokaj na široko (denimo v članku Imperij vrača udarec) - vendar najbrž ne tako kot bi bilo všečno vrlemu Kočevarju - temveč z razčlenitvijo ozadja skonstruirane afere. A da ne bi, sicer v Kočevarjevo zadovoljstvo, do absurda pogrevali neaktualne zgodbe o domnevno »nalašč spregledani« črni gradnji in njenemu »črnograditelju«, naj rajši povemo, da je pristojni državni organ investitorjem medtem že izdal vsa potrebna dovoljenja (o čemer so podrobnejše poročale denimo Primorske novice in Delo). Na tem mestu pa morda niti ni napak, če Kočevarju zaupamo, da bi se bili pri Portorožanu lahko razpisali - v podobno aferaškem slogu kot so to o portoroški »največji črni gradnji«, ki Kočevarju ne da miru, storili nekateri mediji - o tožbi, ki jo je zoper Kočevarja vložil bivši lastnik zemljišča z ruševino na Lucanu, kjer si je nekdanji vodja občinskega urada za okolje in prostor zgradil hišo. Pa nismo! Pa seveda najbrž zaradi tega ne bo protestiral, ali pač? Na koncu pa o še enem Kočevarjevem razkritju domnevnega prikrivanja: o predlogu portoroške komisije za prostor, da naj bi ji za njeno delo iz občinskega proračuna namenili nekaj denarnih sredstev (kar seveda ni bilo sprejeto). Očitno je treba Kočevarja najprej spomniti, da je bil sam za svoje (slabo) opravljeno delo iz občinskega proračuna (dobro) plačan! Da so ovrgli lokacijske načrte, kijih je sam tako vneto zagovarjal, so člani Komisije za prostor vložili veliko svojega prostega časa, strokovnega dela in energije. Se mu, med brati, zdi pošteno, da je bil sam - za razliko od onih, ki za popravljanje njegovih napak še za sol niso prejeli (beri: vsaj za kritje materialnih stroškov) - plačan?! Portoroška civilna iniciativa je s svojim predlogom hotela pokazati prav to: koliko energije, prostovoljnega dela, osebnega odrekanja je bilo treba, da je zaustavila uresničitev škodljivih načrtov, za katere so bili drugi mastno plačani! Izpostaviti je želela, kako materialno bosa je pravzaprav civilna družba, katero žene, kot pravi sociolog Edward Shils, predvsem »skrb za interes vse družbe, zanimanje za občo blaginjo«, napram nasprotni strani, katero ženejo predvsem lastni interesi in sla po dobičku. Portoroška civilna iniciativa je bila, kot šibkejši družbeni dejavnik, prepuščena, da se sama brani, ko so ji močnejši do onemoglosti zvijali roko! Civilna družba pač zahteva bogat odmerek civilizira- nosti, od katere nas loči še precej poti. Seveda je ni zmožen niti Kočevar, saj se tistim, ki delujemo v njej celo cinično posmehuje, denimo glavnemu uredniku Portorožana, ki mu je očitno na/bolj stopil na rep, ko pravi: »njegova osnovna zaposlitev mu očitno pušča dovolj časa m energije, da se lahko predaja svojim ljubiteljskim dejavnostim...« Sodobne demokratične družbe teži/o k uveljavljanju strpnosti, s čemer so se zavezale h gradnji, ohranjanju m razvijanju pluralistične in od države varovane civilne družbe. Samo cvetoči pluralizem civilne družbe in parapolitičnih teles kot so politične stranke, občinski sveti ali na državni ravni parlament, lahko zagotavljajo brzdanje ošabnosti birokratskega telesa in oblasti. Uredništvo Portorožana SPOŠTOVANI IN DRAGI SOKRAJANI! Kadar morem, preberem Portorožana. Od A do Ž. Ne enkrat, po večkrat. To pa mi je mogoče večinoma samo takrat, ko se mudim doma. Tokrat sem preživel v svojem Liminjanu ves avgust. Avgustovsko številko pa mi je poslala žena že po mojem vnovičnem odhodu na tlako v tujino sem gor v moj "švabski" Nigdirdom (Primož Trubar). Odlična je. Meni povsem blizu. Popolnoma "somišljeniška". Polna zdrave pameti in dobrega hotenja. Hvala vam! Hvala vam za zvestobo, dobro-namernost, vztrajnost in odločnost. Jaz sem pa že mislil, da je "tam doli" pri nas prav vse izprevrženo. Čudoviti ste! Želim vam v vsem dobrem vse najboljše in vas vse prisrčno pozdravljam! Vaš dr. Marko Dvorak, Ulm, Nemčija ★★★★★ Portorožan št. 8, Igrišče za golf: prednikom v sramoto, zanamcem v škodo V avgustovskem Portorožanu v prispevku pod naslovom IGRIŠČE ZA GOLF: PREDNIKOM V SRAMOTO, ZANAMCEM V ŠKODO, berem zaključni stavek besedila, pod katerega ste me podpisali: Razmislimo o državljanski nepokorščini in, če ne bo drugega izhoda, glasujmo za pandolo! Moje besedilo glasi: Razmislimo o nepokorščini, če ne bo drugega izhoda in: Glasujmo za pandolo. Obrazložitev: Nepokorščina pride po mojem prepričanju in načinu reševanja težav na vrsto po tem, ko smo izkoristili vsa druga sredstva: predstavitev našega stališča, obrazložitev dejstev vsem vpletenim v ^ iKv odločanje v naši občini, osveščanja le-teh, pogovori, mnenja strokovnjakov iz različnih področij, ki znajo z utemeljitvami razložiti nesmisel in škodljivost izgradnje igrišča za golt, osveščanje širših množic, predstavitev zadeve izven naše občine, iskanje podpore in ukrepanja pri pristojnih ministrstvih, dogovori, itd. Ko smo vse to postorili in še kaj bi se našlo, lahko rečemo, da nimamo drugega izhoda, kot navajam in takrat šele razmislimo o nepokorščini. Kar se pa pandola tiče, zasluži, da ga podpiramo in razvijamo v vsakem primeru in ne le, če ne bo drugega izhoda, kot meni popravljalec- popravljalka mojega besedila. Zahvala gre vsakemu, ki mi popravi slovnične napake (zaradi nezadostnega poznavanja slovnice sem opravila maturo šele v drugem poskusu), nekako prenesem, da sa niste upali objaviti stavka, kjer želim imeti seznam ljudi, ki nas pehajo v to norost tudi zato, da bomo bolj izpostavljeni borci proti izgradnji igrišča za golf vedeli, kdo se nam bo maščeval, nasvet glede spreminjanja pomena mojega besedila pa sprejemam le od značajnih, razumnih, samokritičnih, dobronamernih, zdravo razmišljujočih oseb. Teh lastnosti pa pri vašem prekrojevalcu mojih besedil pač nisem uspela zaznati in zato seveda ne more »izboljšati« mojih misli. Spodrsljaj zaradi nedomišljenosti pri »popravljanju« (gradivo je na CD-ju in tiskarski škrat ni možen) se vam namreč ni zgodil prvič, celo priimek ste mi spremenili že dvakrat, čeprav sem vam vmes pokazala svojo osebno izkaznico prav z namenom, da preprečim nov spodrsljaj. Brez uspeha. Zaradi neljubih dogodkov sem omejila sodelovanje z vami na minimum, v kolikor pa smatrate, da ste ravnali prav, se bom morala povsem odvrniti od vas. S spoštovanjem! Ženja Konjajeva RS.: Ali objavljate le pohvale vašega časopisa? Pripis uredništva: Nikakor! NEGA NOG NA DOMU 'V % NIMATE ČASA ALI PREVOZA? 1 (medicinska pedikura, striženje Ш nohtov, otiščonci, kurja očesa, trda koža, vraščeni nohti, boleče noge...) ■ primerno za diabetike in nepokretne osebe , f STROKOVNO OSKRBIMO M A NA VAŠEM DOMU Ш U r Vincec Karim Ш 1 s.p. zdr. tehnik pediker Ш TEL 031/851-242 M i SREB0TNIK0VA KLONILA V DVEH FINALIH Letošnje leto je eno najuspešnejših za Velenjčanko. Dvema turnirskima zmagama je dodala še portoroški finale. V Portorožu se je zaključil velik mednarodni ženski teniški turnir z nagradnim skladom 140.000 dolarjev. Blestela je najboljša slovenska igralka, Velenjčanka Katarina Srebotnik, ki se je z izjemno igro uvrstila v finale posameznic in dvojic, kjer pa je obakrat klonila. V finalu posameznic je bila boljša od nje Čehinja Koukalova, ki je zmagala s 6-2, 4-6, 6-3, v dvojicah pa je v paru s Hrvatico Kostaničevo izgubila proti špansko - italijanski dvojici Medina Garrigues s 4-6, 7-5, 6-2. Turnir je vzbudil veliko pozornost, saj ga je v samem teniškem centru kot pred malimi ekrani - turnir je neporedno prenašala naci-onalnalna RTV - spremljalo ogromno število ljudi. Organizacija tekmovanja je bila izvrstna, spektakel pa se je zaključil z željo, da bi WTA turnir prirejali tudi v prihodnje. (až) ŠD GALEB VPISUJE NOVE ČLANE V Športnem društvu Galeb Portorož se po uspešni tekmovalni sezoni pripravljajo na hladnejše dneve. V klubskih prostorih na glavni portoroški plaži vpisujejo otroke za vadbo v priljubljenem jadralnem razredu laser 4.7. Trening obsega plavanje v bazenu na Bernardinu, športne igre v Fitnes športnem centru pri lucijskem Tušu (nogomet, košarka, hokej, badminton, namizni tenis, fitnes itd.) ter dvakrat tedensko vadbo na morju (jadranje, kajak-kanu, surfanje); v primeru slabih vremenskih pogojev na morju, kolesarijo ter se učijo taborniških veščin. Za podrobne informacije je na voljo Sreten Stanišič (tel. 041/310-837). BALINARSKE NOVICE Nikola Đorđevič kot še nihče pred njim Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Novi Gorici je član portoroškega balinarskega kluba Antena Nikola Đordevič osvojil dve bronasti medalji, najprej v štafeti z Dom-žalčanom Urošem Markičem, zatem še v dvojicah s Sežančanom Alešem Hrvatičem. Nikola z vztrajnim delom nadaljuje uspešno tekmovalno pot, ki jo je začel z naslovom pionirskega državnega prvaka, nadaljeval z naslovom mladinskega državnega prvaka, vse skupaj pa kronal z dvema medaljama s svetovnega prvenstva, kar doslej še ni uspelo nobenemu slovenskemu predstavniku. Primat najuspešnejšega klubskega rezultata - tretje mesto na mladinskem prvenstvu nekdanje Jugoslavije - je doslej pripadal Damjanu Šuligoju. Damjan je z BK Mlinar pozneje osvojil tudi drugo mesto na evropskem klubskem prvenstvu, kar je še vedno največji slovenski klubski uspeh. Nikola je s tem uspehom na najlepši način obeležil praznovanje 25-letnice delovanja balinarskega kluba Antena. Klub je v mladinski in pionirski konkurenci še vedno daleč najuspešnejši balinarski klub na Obali. (Lučano Grozič) Kombinirana ekipa Lucije druga tradicionalnem turnirju V nedeljo, 4. septembra so prizadevni člani Balinarskega kluba Lucija pripravili tradicionalni mednarodni balinarski turnir trojk. Udeležilo se ga je 31 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Predtekmovanje se je odvijalo na več lokacijah, poleg lucijske še na Belem križu, v Dobravi nad Izolo ter v Kortah, finalni obračuni pa so potekali na centralnem igrišču v Luciji. Zmagalo je moštvo Marčelji (Hr.) pred Lucijo 3 ter Permacom (It.). Priredili so tudi posamični tekmovanji v bližanju in izbijanju. V bližanju je bil najboljši Fatur pred Radovičem in Borisom Požarjem, v izbijanju pa Žilič pred Boštjančičem in Kosarjem. Organizatorji so tekmovanje pripravili brezhibno. Poskrbeli so za bogate nagrade ter za mnoge kulinarične dobrote. (Jan Klas) Ljubiteljice balinanja pozor! Članice Društva invalidov občine Piran obveščamo, da organiziramo rekreacijsko balinanje na igrišču Lucija (pri Taverni) ob torkih in četrtkih ob 8. uri. Prvo srečanje je bilo letošnjega 27. septembra. Portorožan svetuje SE ZNATE ISKRENO POGOVARJATI S PARTNERJEM? V današnjem času partnerja pogosto živita drug mimo drugega: pogovarjata se samo o tistem nujnem, kar je neizogibno za organizacijo vsakodnevnega življenja in v zvezi z njunimi otroki. S tem pa se pogovor največkrat zaključi. To vodi v vedno večjo odtujenost, vse pogostejše razdiralne konflikte in nazadnje k ločitvi. Partnerja si s tem zadajata veliko duševne bolečine in razočaranja, čemur bi se zagotovo izognila, če bi se bolj pogosto iskreno pogovarjala. Naučite se poslušati Iskren pogovor pomeni nedvoumno, ali, če hočete, »polno« zavedanje nagnjenj in čustev, ki jih gojite do svojega partnerja oziroma partnerice, pa seveda, da mu/ji to tudi poveste. Za to je potreben pogum in obenem odločenost, da se boste pred partnerjem razgalili, mu razkrili, kdo ste v resnici, kakšen je vaš notranji svet, ki ga gojite do samega sebe, partnerja in otrok. Hkrati je treba tudi zavestno poslušati in tudi slišati, kaj vam pripoveduje vaš življenjski partner. Takšno razgaljanje poveča stopnjo ranljivosti in intimnosti, kar v marsikomu vzbuja občutke ogroženosti. Prav to lahko sproži tudi prepire. Zakaj? Ker se s prepirom lahko spet vzpostavi varno razdaljo. Paradoks pa je, da se s prepirom partnerja - nasprotno - velikokrat pravzaprav zbližata in ne oddaljita, kot si to pogosto mislimo. Modelov ne/pogovarjanja in ne/izražanja misli in čustev ste se naučili doma, že v svoji primarni družini, kjer ste se naučili, kako poskrbeti zase (koliko pomembne so vaše potrebe, ali so vam jih dopustili izraziti, naglas povedati ...). Naučili ste se: kako se pogovarjata mož in žena, kako ravnata z otroki, kakšno mesto imajo vaše potrebe, kaj si lahko želite in česa si ne smete, kako si pridobite pozornost (s pridnostjo ali, nasprotno, sitnarjenjem in negativnim obnašanjem), koliko in kako lahko izražate čustva, pa tudi katera čustva je bolje skriti in še in še ... Vsakdo nosi v sebi na tisoče ur »posnetkov« odnosa, kakršnega sta med sabo vzpostavila vaš oče in mama, pa odnosa, ki sta ga imela do vas in vsak od njiju do samega sebe. Tako pač vsak posameznik v partnerski odnos prinese svojo »dediščino«: svoj model komuniciranja in izražanja misli, želja, potreb in svoj model poslušanja, ki se ga je naučil doma. Zato mora vsak sam pri sebi sprejeti odgovornost za to, kako bo kaj povedal ter kaj in kako bo slišal oziroma razumel ali interpretiral. Pogosto partnerja govorita drug mimo drugega, dejansko pa je, kot bi se sploh ne slišala. Kar je bilo povedano, je na drugi strani čisto drugače sprejeto. Zato je pomembno sprotno preverjanje, ali ste partnerja pravilno razumeli. Zato nikar ne oklevajte in partnerja vprašajte, kaj je mislil s povedanim izraziti. Če ne gre drugače, je dobrodošla pomoč... Preseganje modelov komuniciranja oziroma pogovarjanja, kakršnih ste se naučili doma, ni enostavno. Če jih želite spremeniti in izboljšati medsebojno komunikacijo in kakovost skupnega preživljanja časa, se morate tega lotiti sistematično in odgovorno. Kar pomeni, da se s partnerjem odločita za skupno načrtovanje časa (ura, dan), ki ga bosta - predvsem za pogovor - namenila drug drugemu. V tem času izključita vse, kar bi vaju utegnilo motiti, zato bo najbolje, če zaprete okna, izklopite telefon ipd. ... To mora biti čas, ko ste popolnoma posvetita drug drugemu. Zato ne prepuščajte tega »samo vajinega časa« naključju, temveč si ga redno jemljite, kajti sicer ga bo vse manj, zamer in neizgovorjenega med partnerjema pa vse več. To pa vaju bo od tistega, kar si resnično želita drug od drugega, le še bolj in bolj oddaljevalo. Včasih se partnerja znajdeta v položaju, ko obupata in ne vidita več izhoda iz njune stiske. Takrat se ločita, ali pa se odločita, da bosta živela vsak svoje življenje in enostavno životarita. Marsikateri par se v takšni situaciji odloči za obisk ustreznega strokovnjaka, ki jima stoji ob strani, ko- postopoma in potrpežljivo - drug ob drugem vlečeta na plan korenine njunih konfliktov in nerazumevanja. Pomembno je potemtakem, da se jih oba partnerja začneta zavedati. Med zakonsko terapijo se, denimo, med partnerjema ustvari nekakšen »varen prostor«, kjer zmoreta začeti iskren dialog o svoji bolečini in prizadetosti. Postopno tako razmejujeta tiste odnose, konflikte, probleme ..., ki so se razvili iz njunega odnosa, od onih, ki sta jih prinesla s sabo od doma, iz primarne družine. Včasih pride na terapijo samo eden od partnerjev, bodisi ker se mu drugi noče pridružiti, bodisi ker sta se že ločila. Tudi v takšnih primerih lahko strokovnjaki na terapiji marsikaj naredijo na področju izboljšanja odnosov bodisi z otroki, (bivšim) partnerjem bodisi s starši ali nasploh. Svetujemo vam pa, da ne čakata, kako bi vajin odnos pripeljali do točke, ko bi več ne videla smisla nadaljevati skupno pot. Zato se pogovarjajta, izobražujta in berita literaturo s tega področja. Ali pa pokličita in pridita na terapijo, s čemer boste sebi in vajinim otrokom prihranili marsikaj mučnega in grenkega. Vsakdo stremi, da bi bil srečen, pomirjen in zadovoljen sam s sabo in svojimi bližnjimi, zato predlagamo, da s partnerjem/partnerico - če sama ne najdeta izhoda - poiščeta oporo pri strokovnjaku, ki vama lahko pomaga spremeniti vajin odnos. Nada Mirnik, specialistka za zakonsko in družinsko terapijo 4L РлЛ^^ zamenjaj staro KOLO ZDAJ!!. POSEZONSKO ZNIŽANJE ELAN. TREK. GT. CULT. AUTHOR. STROKOVNO SVETOVANJE Ugodna prodaja na 6 do 24 obrokov, gotovinski popust in staro za novo. Kolesarski center »Ritoša«. Izola tel.: 05/6401-240. 6415-337 www.ritosa.si ritosa® siol.net KAKO SEM IZGUBLJAL IN DOBIVAL DESET KILOGRAMOV ALI O »FILANJU« NOTRANJE PRAZNINE (Napisano v času stroge diete) Jem, torej sem ljubljen. B. I. Kdor je, pridobiva na teži, počuti se težjega. V tem je nekaj bahavega, rasti ne more več, širi pa se lahko, na licu mesta, pred očmi drugih. Tudi zato rad je skupaj z drugimi, je kot tekmovanje v basanju. (Elias Canetti, Množica in moč) Zgodba o boju s kilogrami je dolga kot življenje. Že v otroštvu nam govorijo bodi priden in vse pojej. Ne maraš mamice, ker nisi vsega do konca pojedel, še eno žličko za dedka in babico. V povprečnih slovenskih družinah je ljubezen in toplina neposredno povezana s hrano. Ko prideš domov, starši vedno vprašajo, ali si kaj lačen. Zgodba se nadaljuje ob praznovanjih, ko je obvezen ritual obložena miza in prenažiranje. Ko nas nihče nima rad, ko smo depresivni in tečni in žalostni, nekaj pojemo in se že počutimo bolje. Hrana je največji anksiolitik. Večkrat sem deklice vprašal, kaj imajo raje: seks ali čokolado, pa so skoraj vse odgovorile, da čokolado, ker seks ni vedno dober. Ko sem delal kot trgovski potnik bosanskega podjetja za Slovenijo in Hrvaško, se je začela dobro znana zgodba o podkupovanju poslovnih partnerjev z obiljem hrane in pijače. Prozorsko meso se je kar topilo v ustih, pa tudi doma vzgojene postrvi so mi šle v slast. Vsi naši delovni sestanki so potekali za obloženo mizo, in če se nisi pridružil orgiji prehranjevanja in zalivanja z domačo »meko rakijo«, nisi bil njihov. Kilogrami so se kopičili, vedno manj sem se gibal, pa tudi košarke nisem več igral nekajkrat na teden. Začarani krog odvisnosti in krivde se je pričel. Začele so se prve diete, posti in potem spet prenažiranje. Izgubil sem sto kilogramov in jih spet pridobil. Vsako pomlad sem začinil s sedemdnevnim postom. Prvi dan me je obvezno bolela glava, saj so se letne obloge nabirale na stenah želodca, nezdrave usedline so se poganjale po telesu in zastrupljale organizem, dokler me ni prijela nevrotična potreba po športu in gibanju. Vseskozi sem tekal in skakal in tako vsaj malo pozabil na hrano; misel nanjo mi je vseskozi črvičila možgane. Moji prijatelji so se začeli prehranjevati samo presno, guru Wander-maker za vse težave krivi meščansko hrano. Nekaj vztrajnežev je res odpravilo glavobole in alergije, a sem ob njihovem shiranem telesu takoj pomislil na koncentracijsko taborišče in obraze do smrti izmučenih Židov. Kljub vsemu sem se lotil presne hrane, sadja, zelenjave in oreščkov . Glodal sem in glodal nebeške travice kot zaprisežen biljožder, a volčja lakota kar ni hotela izginiti. Največji problem tovrstne prehrane je, da človek izgubi stik z normalno socialno mrežo, stari večinoma zapiti in okrogli prijatelji se te začnejo izogibati, saj imaš na ustih vseskozi nauke in nasvete o higienizmu - zdravem življenju z lahko hrano in veliko gibanja na svežem zraku, Res sem se počutil bolje, posebno depresije in negativne misli so se kot milni mehur- čki razblinili ob nekuhani hrani, a glej ga zlomka, teža se z običajnih 100 kg ni hotela premakniti. Je bil kriv prevelik vnos sadežev, solate z močnim dalmatinskim oljem in fižolom? Tokrat sem se odločil vztrajati na dolgi rok, saj je znano, da šele po sedmih dneh stroge diete začnemo izgubljati prve maš-čobne obloge, prej pa tehtnica pokaže nekaj kilogramov izgube vode. Rad bi se spet _ počutil kot pravi moški, ki je ponosen na svoje trenirano telo, rad bi v kopalkah paradiral po plaži kot dobro ohranjeni Narcis, brez odvečnega trebuha, ki že na prvi pogled kaže na moža z malo volje in veliko nezdravih odvisnosti. Zatorej sem pospešil jutranjo telovadbo, skledce in trebušnjake, saj telo, ki na hitro izgubi težo brez telovadbe, zgleda kot ponošena obleka na zapuščenem obešalniku. Svetovna zdravstvena organizacija že nekaj let opozarja, da jemo premalo sadja in zelenjave, a problem je, da je s strupi predelana industrijske hrana vedno cenejša, domača bio sadje in zelenjava pa se vztrajno dražita. Bogati ljudje bodo bolj zdravi, reveže pa čaka pitanje z otrobi, ki vsebujejo kan-cerogene snovi, kar že kažejo prve raziskave, v Sloveniji so bolj debeli siromašnejši sloji prebivalstva. Po mesecu dni skoraj izključno presne hrani sem res izgubil nekaj kilogramov, počutim se bolje. Mi bo tokrat uspelo na dolgi rok shujšati pod 90 kg, bom uredil nevrotično prehranjevanje in se nehal tolažiti s hrano? Ko me boste srečali na ulici, vam bo moje telo povedalo vse... Igor Bizjan, Lakotnik Optimisti verjamejo, da živimo v najboljšem od mogočih svetov. Pesimisti se bojijo, da je to moYda povsem točno. KLIMA NAPRAVE PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA - ugodno posredovanje kreditov Banke Koper - brezplačno svetovanje in ogled prostorov - servis in vzdrževanje zagotovljeno - garancija do 5 let na kompresor ..-('O m - % INSTAIWCUi: TRAMONTAL lldvard 11 ra j ko s.p. Lucija i: «41/628-658 NASMEJMO SE S PORTOROZANOM VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA JANEZKOVA DOMAČA NALOGA PRIŠLA JE JESEN (PROSTI SPIS) V deželo je prišla jesen. To vem zato, ker nas je naš sosed, ki običajno sploh ne pozdravlja, sladko prijazno povabil na trgatev v svoj vinograd. Pa je moja mama vljudno odklonila in pojasnila, da moj tata itak skozi vse leto pridno podpira vinogradnike in vinarje s svojo dejavnostjo v biteju Pri žejni sipi. Tudi sadje je že zrelo in ponekod kar samo pada z vej. Moj tata pravi, da so tudi nekateri politiki in ekonomisti že dovolj zreli in je čas, da bi odpadli. Pa je moja mama takoj opomnila, da jih ne bi nihče pobral s tal, ker so povsem neužitni, za kompost pa tudi niso primerni, ker bi bili kot gnoj okolju neprijazni. Prva jesenska nedelja, se pravi današnja, je prinesla referendum o usodi zakona o RTV. Moj tata pravi, da pri nas že nekaj let vse predre-ferendumske dejavnosti nazorno kažejo, kako veliko večino naših politikov ob vsaki napovedani spremembi (ali poskusu spremembe) napade paranoia. To je nadležna psihična motnja, ki zaradi stalnega strahu pred namišljenimi zasledovalci vodi politike v zanemarjanje pomembnih obveznosti, katere dolgujejo svojim volilcem. In še pravi moj tata, da ne bi škodilo, ako bi - ob poplavi državnih uslužbencev - zaposlili tudi parlamentarnega psihiatra; ta bi imel ob referendumih polne roke dela s paranoiki. Moja mama, ki je bolj romantična, nostalgična duša, je rekla, da bi precej glasovala ZA, če bi zagotovo vedela, da bo zabavni program RTV v bodoče vseboval več dobrih, starih cirkuških predstav. Pa je moj tata na to pripomnil, da se je tudi on že naveličal predvajanja enih in istih klovnov iz državnega zbora in žonglerjev iz oddaj o slovenskih gospodarskih vprašanjih. V tem času je konec poletne turistične sezone. Mojemu kraju - razen nekaj dodatnega hrupa - ni prinesla nič novega: tudi letos smo turistom izkazovali gostoljubje z "lisicami" in odvozi avtomobilov in bili - kot zmeraj doslej -prizanesljivi in razumevajoči do vseh, ki so na cestah, plaži in drugih javnih mestih ropotali s pločevinkami piva ter ob tej blagoglasni spremljavi tujcem razkazovali naše običaje ter kulturo nasploh. Moj tata je rekel, da tudi take stvari spadajo v turistično tradicijo in da se po nečem pač moramo razlikovati od drugih. Upam, da se moja učiteljica s tem strinja, drugače bom spet dobil slabo oceno. - Janezek. Sonja Požar, Lucija S kakšnimi občutki ste spremljali proslave ob obletnici priključitve Primorske matični domovini? S tesnobnim občutkom, da - glede na dogajanja v gospodarstvu Primorske in okrog državne meje v piranski občini -mamica domovina (s pomočjo ljubljanskih modrecev) to deželo počasi odklaplja... Vodilni turistični delavci v naši občini so na županjo naslovili predlog, naj občina takoj pristopi k usmerjanju in reševanju razvoja turizma. Ja kaj, za vraga, so pa eni in drugi počeli do zdaj na področju turizma...?! Pa kaj se ne vidi? Krajani Dragonje so na javni obravnavi državnega lokacijskega načrta za mednarodni obmejni prehod upravičeno zahtevali obvoznico za lokalni promet. Menite, da bodo uspeli? Odvisno od tega, koliko ljubljanskih vikendašev imajo v svoji krajevni skupnosti... Smo slišali, da so številni (neznani!) zbiralci spominkov kar nekaj let veselo in nekaznovano plenili po vrtu starega hotela Palace in v stavbi sami. So mar vsi redarji v občini zaposleni samo s preganjanjem slabo parkiranih avtomobilov? Zakaj jih ni nihče zaposlil za varovanje objekta, kakršen je Palace ? Ko pa do nedavnega sploh nihče ni vedel, če se bo ta reč sesula še predno se bo našel investitor za obnovo... Kolikor vem. plavajoče reklame v naših kopališčih sodijo v kategorijo onesnaževalcev okolja ter istočasno ogrožajo varnost ljudi (da o tem, koliko je od njih gospodarske koristi, niti ne govorimo...). Imam prav? Da, prav imate. In...? Mar ne veste, da pri nas ne zadostuje imeti prav? Pa ne, da je kaj resnice v novici, da naj bi prihodnje leto v Piranskem zalivu organizirali dirko hitrih čolnov? Mar spet samo za peščico samozvanih VIP-ov? Ne gre morda za podobno o zgodbo kot je tista o golfu v Sečovljah? Glede na to, da gre tako za onesnaževanje okolja kot za prekomeren hrup, dirka zagotovo bo! Kaj delajo razne visoke vladne osebnosti, izvoljene (posredno ali neposredno) od ljudstva, v času, ko Hrvatje trpinčijo naše ribiče in veselo zidajo svoje postojanke na slovenskem obmejnem ozemlju? Pišejo diplomatske note in v njih izražajo svoje nezadovoljstvo, včasih celo ogorčenje... Sonja Požar VIC Z MEDMREŽJA: »Ko sem se včeraj zvečer vrnil domov, je žena hotela, naj jo peljem nekam ven, nekam, kjer je drago. Peljal sem jo na Petrol...« na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05 674-71-01, 674-71-02. 674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe. livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. NIMAMO PRAVICE POZABITI LEP IZLET TEŽJIH INVALIDOV Čas teče in stvari se spreminjajo, ljudje pridejo in odidejo, za njimi že stopajo drugi, ki se nekaj časa še spominjajo, nato pozabijo... Tako je pač. Toda nekaterih ljudi in stvari ne bi smeli nikoli pozabiti: tistih, od katerih se lahko tudi prihajajoči mladi rodovi učijo ljubiti svet, spoštovati njegove darove in najti v preprostih stvareh velika, osrečujoča bogastva. Tisti, ki smo bili zaposleni v Drogi Portorož v letih, ko je še upravljala s solinami, smo poznali živo legendo stoletnih londov: solinar Odonco Gei je bil eden poslednjih solinarjev, ki so doživljali soline tako, kot Kot vb.iko leto je Društvo invalidov občine Piran tudi letos organiziralo izlet za člane - težke invalide, ki je prilagojen njihovim sposobnostim Na izlet so sli 21 junija, udeležilo pa se ga je 30 članov s spremljevalci Ogledali so si cerkev z znamenitimi freskami v Hra-stovljah in se nato odpeljali po okolici - Savrmskih gričih. Vozili so se skozi urejene vasi. ki so znane po raznih prireditvah (na primer: Marezige po prazniku refoška, ipd ) Kosili so v Pomjanu, kjer nas je s sladico pogostila predsednica socialne komisije. Po družabni igri, ki jo vedno organizira predsednica za šport m rekreacijo, so se polni lepih doživetij odpeljali proti domu. Člani - težki invalidi se žal ne morejo udeleževati drugih aktivnosti društva, zato je tovrstno druženje in razvedrilo zanje nepogrešljivo. Izlet bo zlasti tistim, ki so odvisni od pomoči drugih, ostal še dolgo v lepem spominu. Ana Jakič 1. oktober - svetovni dan starejših dober kmet doživlja svoja polja - z ljubeznijo in srcem, polnim upanja, da bo kruh vsak dan na mizi... Septembra poteka natanko šest let, odkar sem ga poiskala v solinah, ker je pristal na kratek intervju za Drogino revijo "Od nas do vas", namenjeno delničarjem in poslovnim partnerjem. V modrikastem jesenskem jutru je nežna sapa lovila njegove besede in jih odnašala preko samotnih fondov; zdelo se je, kot da so jim prisluhnili... Vse, ki smo poznali solinarja Odorica in vedeli, kako je bil prirasel na soline ("Kot veja na drevo," je rekel tisto jutro), je vest o njegovi smrti napolnila z otožnostjo. In v duhu smo zagledali soline in se domislili vseh težav, ki so se zadnja leta zgrnile nanje. Kaj je narobe z nami, kaj je narobe z zdajšnjimi časi, da se pred našimi očmi spreminjajo v prah biseri, ki so jih rodovi prednikov dolga stoletja skrbno čuvali? Kaj bo z narodom, z državo, ki ne najde hitrega, zanesljivega načina, kako ohraniti kulturno dediščino? Kot opice posnemamo druge in rinemo igrišče za golf tja, kjer bi se morali pred svetom pohvaliti z edinstveno lepoto in bogastvom davnega izročila (kajti turisti ne hodijo v druge dežele zato, da bi tam videli stvari, katere imajo doma...); če bi seveda znali prisluhniti lepoti solin kot je to znal solinar Odorico... Mnogo nas je še, ki poznamo pravo vrednost Sečoveljskih solin; v zadnjem času tudi ne manjka ljudi, ki se trudijo po vseh svojih močeh, da bi uresničili projekte za ohranjanje tega izjemnega koščka slovenskega mediterana. Toda nikoli več se ne bo nihče ozrl preko fondov in nasipov s toliko ljubezni v očeh kot je to storil vsako jutro solinar Odorico... Sonja Požar, Lucija To so časi hitre prehrane, a počasne prebave, velikih ljudi in majhnih karakterjev, hitrih zaslužkov in plitkih odnosov. To so dnevi dveh plač, a pogostejših ločitev, luksuznih hiš, a uničenih domov. To so dnevi hitrih potovanj, večkratnih plenic, moralnosti, ki se lahko zavrže, enodnevnih predstav, pretežkih teles. ZAHVALA Ob smrti Ines Crnkovič, roj. Zorič (8.8.1924 - 15.9.2005), od katere smo se poslovili v torek, 20. septembra, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom iz Punta na Krku in Pazina, njenim prijateljem iz Doma ostarelih v Puli in vsem sosedom iz Mirnega kota ter znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani. Iskrena hvala za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala duhovnikom p. Gavdenciju iz minoritskega samostana v Piranu za poslovilni govor ob pogrebu ter očetu Francu, portoroškem župniku, za pogrebno mašo. Iskrena hvala pevcem ter vsem ostalim, ki so se od nje poslovili na piranskem pokopališču. Sin Branko Barhanj z družino NEPREMIČNINE PIRAN-PIRANO Ulica svobode 65, 6330 Piran Tel.: 05/ 673 02 50, Fax: 05/ 673 02 55 Stanislava: 041 687 075, Daniel: 041 784 750 e-mail:info@casabela.net www.casabela.net Ml MED SEBOJ čestitamo * voščimo * vabimo * zahvaljujemo se Dokler so otroci majhni, jim daj korenine, da poženejo, ko postanejo malce večji, jim daj peruti, zato jim veliko pripoveduj o lepem in čudežnem. To so pravljice! (indijski rek) Dragi otroci, tudi to jesen vas bomo knjižničarke popeljale v čudoviti svet pravljic. Naj vam potiho prišepnemo na uho, da vas pričakujemo na čisto prenovljenem in polepšanem mladinskem oddelku Mestne knjižnice Piran. Prvič se dobimo v sredo, 5. oktobra, ob 17. uri, potem pa naprej vsako sredo ob novi pravljici. Skupaj bomo prisluhnili, ustvarjali, se pogovarjali... Pridite, lepo se bomo imeli! Knjižničarke Ф 1. septembra je praznovala Heidi Mikuš, dejavna članica Sveta KS Portorož in uredniškega odbora Portorožana. Sodelavci in prijatelji ji želijo, da bi se ji uresničile vse skrite želje. Ф 27. septembra praznuje gospa Marija Pečnik iz Lucije. Vse najlepše ji želijo vnuki Tadej, Domen, Aljaž in Leonard ter vsi njeni, ki jo imajo radi. Ф Oktobra praznuje »abrahama« Ivan Grobovšek, kontrolor letenja na sečoveljskem letališču. Prijatelji mu želijo še na mnoga leta. ZAHVALA Za vedno je zastalo ljubeče srce našega dragega moža, očeta in nonota Mihaela - Miheta Juratovca (26 8 1934 -16 9.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in Društvu psoriatikov Slovenije - podružnica Notranjska, za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre osebju Splošne bolnišnice Izola, g. župniku Francu Prelcu za opravljen pogrebni obred ter župnijskemu pevskemu zboru Sv. Lucija. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Vsi njegovi _Portorož - Šentjane, 19. septembra 2005 ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA OTROKE Piranska območna organizacija Rdečega križa je tudi letos pred začetkom šolskega leta obdarila otroke s šolskimi potrebščinami. Potrebščine v vrednosti po 5.000 tolarjev je prejelo 40 otrok. Letos so se v tej hvalevredni vsakoletni donatorski akciji Rdečemu križu pridružili še Aleksander Vučko (Hartis Lucija), sečoveljsko turistično društvo Taperin ter portoroško društvo Jaz sem najboljši. OKTOBER V PIRANSKI MESTNI KNJIŽNICI * Sreda, 5. oktober, ob 19. uri v Pečaričevi galeriji v Piranu: pisatelj Vanja Pegan, predstavitev romana Čoln * Petek, 7. oktober, ob 19. uri v Pečaričevi galeriji v Piranu: predstavitev dela pisatelja in novinarja Ezia Mestrovicha (v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini) * Od srede, 13. oktobra v knjigarni Libris v Piranu: razstava Naše mesto v lepih besedah (v sodelovanju s knjigarno Libris) Številka/ Numero 9* September/ Settembre 2005 * letnik/ anno XV* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 850* izdajatelj in ustanovitelj KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/ COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 01290-6450836431 Naslov uredništva/ L'indirizzo della redazione: Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož/ Lungomare 16, 6320 Portorose* UREDNIŠTVO/ REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. urednik), Mitja JANČAR (odg. urednik), Andrej ŽNIDARČIČ (sekretar), Livija SIKUR ZORMAN, Nada KOZINA, Heidi MIKUŠ* računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/ stampa: PIGRAF d.o.o. Izola* izhaja: mesečno* naklada: 3.000 izvodov* cena: 0 SIT* ; tel. uredništva: 05/ 674-09-48 ali 674-09-47* e-mail: ks.portoroz@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Ana Jakič, Sonja Požar, Valentina Klemše, Nada Mirnik, Dušan Puh st., Andrej Susman, Rafael Dodič, Janez Klasek, Lučano Brozič in še kdo. CRUISE & FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe: Costa Crociere, MSC Crociere, Louis Cruises, Royal Caribbean & Celebrity Cruises, Carnival, Princess, Cunard, Minoan Lines, Superfast & BSF, G&A, Anek, GNV, Corsica & Sardinia Ferries, Moby Lines, Jadrolinija, Tirrenia, SNAV, SEM, P&O, Viking, Trenitalia, Britrail, Amtrak, Finnrail, ... Cruise & Ferry Center, Obrtna cona - Liminjanska 94b, Lucija Pričakujemo vas od 10.00 - 18.00 ure. Pokličite: (05) 67 10 777 www.cruise-ferry-center.com sredstvo wtth m0kalh0 za pos pokvarje «nlrnir lovanje ho mesto ntiiS s (SKUPAj strankami z gomoro) alfl nipič orodje uvihuji nace л,<л?шг skavtka 00lc0* S PLUGA I__ vernik ki veruje boga švicar smučarka (sonja) arahsko etiopska droga duet kača ki zadavi irtev kraj pod pohorjem renaul tov avto toma* humar sladko vodna riba vranji glas komik oliver BOOMST puška za streljanje na majhne razdalje 855 km dolg pritok jukona na aljaski škotsko moško krilce primorski medmet palec, cola anton ingolič Jminlv gnetenje dela telesa izvirna oblika imena tončka MIKA nogavice Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. oktobra 2005 na naslov: KS Portorož, Obala 16, PP 46, 6320 Portorož. Pokrovitelj: Več kot čistilnica MARE bo med srečne izžrebance razdelila 5 enakovrednih praktičnih nagrad: Bon za kemično čiščenje ter nogavice proizvajalcev: Levante, Mura, Prisco... Zaposleni v "Več kot čistilnica MARE" in njihovi sorodniki ne sodelujejo v žrebanju. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Portorožana. \\\ m MALI OGLASI ^ Praktičen moški moški srednjih let išče stanovanje, s kuhinjo in sanitarijami. V zameno skrbi za hišo ter ureja njeno okolico. Pripravljen je pomagati osebam, potrebnim pomoči. Opravlja tudi vsa gospodinjska dela. Pokličite, ne bo vam žal! Tel.: 041/817-389. ** Opravljam gospodinjska dela (likanje). Informacije po tel.: 041/465-781. ^ Oddamo študentske sobe in apartmaje v Izoli (tel. 041/392175) in Kopru (041/734-622). ^ Dva usnjena kavča, stara 1 leto, ugodno prodam. Informacije: tel. 040/614-812 ali 05/67-34-530. Osnovnošolcem slovenskih šol nudim inštrukcije italijanskega jezika. Informacije po tel.: 041/366-869. ^ Izdelujem in montiram nadstreške iz nerjaveče pločevine za zvonce, okna in vrata. Informacije: 05/763 30 01, Savo Simič, Piran ** Upokojenka z dolgoletnimi izkušnjami nudi pomoč pri negi starejših ljudi. Pokličite: 041/841-086. ^ Zgoščenko s fotografijami (537 posnetkov) z junijske prireditve »44 let piranske gimnazije« v portoroškem Avditoriju lahko naročite po telefonu: 031/681-997 (Marijan Šabič). Opravljam gospodinjska dela na domu. Za informacije pokličite: 040/739-938. ^ Fotoaparat, profesionalni, nov, znamke Mamia RB67 - Profesio-nal, ugodno prodam. Informacije po tel. 041/365-807. ^ Prodajam paradižnik na veliko, za solato in vlaganje. Tel. 040/ 255-887. Svoj mali oglas lahko sporočite po telefonu (G5/674-09-47 ali 674-09-48), po elektronski pošti (ks.portoroz@amis.net), po običajni pošti (Krajevna skupnost Portorož, Obala 16, 6320 Portorož), ali ga dostavite osebno v uredništvo v stavbi KS Portorož (1. nadstr. levo). PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za Portorožana so tokrat darovali: gospa iz Lucije 4.000 tolarjev, Rok SEDEJ 2.000 SIT, družina iz Portoroža 1.000 SIT, neznani darovalec iz Lucije 2.000 SIT, gospa iz Pacuga 2.000 SIT, gospa iz Portoroža 2.000 SIT, družina Peroša 2.000 SIT in Marija FATUR 3.000 SIT. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu krajevne skupnosti Portorož (Obala 16, I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 012906450836431, s pripisom »Za Portorožana«. Zahvaljujemo se vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.