Delavski sveti in naša ekonomska politika
Delavaki sveti so nastaii k<xt nova oblLka soeialistieuega upiavljanja podružb-Ijenah proizvodnih sredsiev, ko smo se v naši jugoslovamski praiksi prepričali, da drža\no in administrafcivno vodienje gospodarstva ni pot, ki ba zaigotavljaila razvoj &ocialističniii družbenih odnosov. Od tedaj je preteklo, čeprav kiatko, pa vendar po pridobljenih iizkušnjah zelo bogato razdobj<-. ki jih je popolnoma afirrairalo. Delav-ski svmI so postali osjiovni činiielj v upravljamju csnomih proizvodnih sredstev, na njihovi osnovi pa rastejo irove oblike združevainja in dnižbenega upravljanja. ki po-^stopno' izriujajo držuvo s področja neposrednega poseganja v gospodarsko življenje iu reduciraio njeno vlogo čedalje bolj na področje splošnega usmerjanja m zagotav-ljanja skladnega in načrtnega razvoja vsega  gospodarstva.
V tean procesu je doživelo svojo glo-boko preobrazbo tudi planiTanje. Zaradi čim bolj stvaimega določanja družbenega plaiaa razvoja gospadarstva so se morali organi za planiiranje predviseni usmeriiti k proučevanj.u dejanskih odnosov in pro-cesov, ki so uastali na tržišču zaradi učin-kovanja ekonomskik zakomov. Izhajajoč iz danih otlnosov im '.ipoštevajoč te odnose so laltko organi za plaairanje z ustreznimi uknepi gospodarske politike iai z razdeli-tvtijo nacionaln^a dohodka vplKali na odnose na tržišču in so tako usmerjali pro-izvodnjo tor razdelitev predvsem z eko-nomskirai sredstvi.
Tako je billo tisto, kati je na prvi po-gled videti protislowio, da ima v pogojdh plaoiskega usimerjanja gospodaTstva tržni meharLizem tako važno mesto, dejausko prvi pogoj, da se usivari neogiibno potreb-no podnebje za aktivnost delavskiih svetov, tia pa ni tkrati ta aktivBost v ppotisiovju z dTUŽbenim upravljanjem proiiizvodnih sredstev in z nadaljnjim raivojem soeiali-siičnih odnosov. Iz takega delovanja de-lavskega sveta se niso rodili nobeni kapi-ialistiČDii odnosi, temveč nasprotno — okre-pili so se skladi dTužbenili sredstev. razvila se je i.niciativa in zatnteresiraTiost kolek-tivov za čiim večji gospodairski učsnek, državno poBredovaiije pa je bilo r.oženo do tisle mere, kolikor je to nujno, da se v prosfem gospoda.rjenju oliraniijo splošni planski proporci in zagotovi o&novna smer gospodarskega ražvoja. Prav delavski sveti zagotavljajo s svojo pravico do upravlja-nja proizvodnih sred^rtev in do sodelovanja pri razdelatvi dohodka, da plansko iisrner-janje in tržni mehainizem nista v m«!-sebojnem   nespravljivem   protislovju.
Deluvski sveti se niso afinnirali samo kot najbolj ostrezna oblika za upravljanje gospodarskili organizacij. Od samega za-četka so začeli vplivaiti na gospodarsko poliitiko države in ves gospcKlar.ska sistem. Njihov obatoj je izzval take bistvene apre-membe v proizvodnik odnosi'h, da so te niorade priti do izraza in se reproducirati v vsem našem druibtaiera mehanLzmu. Prav zato, ker je upravljainje proiz^^odnili sredstev na temelju delavskih svetov na-sprutje adminLstrativnega vodenja gospo-darstva, ker zahteva obsitoj delavskih sve-tov samostojnost in iaiciativo delovnili kolektivov nasproti centra]is.tičnemu držav-n«nu vodenju, so morali sis^ematično osva-jati pozicjjo za pozidjo z razvijanjem naj-ustreznejših raetod gospcxlaTJenja in z vnašanjem bistTenih sprememb v vso go-spodarsko politiiko države.
TR2NI MEHANIZEM IN NACRTNO USMERJANJE GOSPODARSKEGA
RAZVOJA                         *
Z izročitvijo proizvodnih s>redstev de-lavskkn svetom v upravljaaje so ti dobili osnovo gospodarske samostojnosti. Odpra-va centraliziTanega plana, določenih cen, piosto trgovaaje z dobrinaimi, to so bAli piav tako nujni pogoji, da so lahiko delav-ski sveti začeli po&lovati kot neodvisni eko-nomski in pravnd individuji. Skratka go-spodairske organizacije so začele proizva-jati in realizirati svoje blago v prostem tržnean mehanizmu, ki je sčasom postal važen sestavni del vsesa gospodarskega mehanfema. Dejstvo, da so laliko gospo-darske organizacije same planirale svojo prodzvodnjo, da so lalnko stopile z drtigiimi gospodarskimi orgaaizaoijanti v medseboi-utr odnose zaradi zamenjave proizvodnili dobrin pod pogoji, ki jih odrejata ponud-ba Ln povpraševanje na tržišču, je ustva-rilo iz delavskih svetov samostojne čini-telje na tržišču, spodlbudilo io razvilo je iaiciativo neposrednili proizvajaJcev in us^varilo pogoje za medsebojno tekmova-uje podjetij v težnji, da bi dosegla čim večji gospodarski efekt. Tako je prišk> do tega, da se je z uveljavitvijo takega položaja ddavskih svetov in gospodarskih organizacij kot s«tavnega dela gospodar-skega mehanizma prehodnega raiidobja uvdljavilo tudi tržišče.
VPLIV DELAVSKIH SVETOV
NA SPLOŠNO GOSPODARSKO POLITIKO
Učinek tržišča je že sani posebi pokazal na vrsto neekonomskah odnosov v obliiko-vaaiju in razdelMvi družbenega proizvoda, v razmerju med cenami itd. Tako je bi!a odprta pot do realnejšega spoznavanja po-somezniii ekonomskih problemov in do revizije mnogih postavk gospodarsike po-litike iz razdobja administra+ivnega uprav-Ijanja gospodarstva. Delavski sveti so s svojo težnjo, da si izvojujejo čim bo]i (Nadaljevanje na 2. strani)
(NadaljevMje s 1. strani) široko materialno osuovo za svojo aktiv-liost, z željo, da si zagotovijo ustpezajoči delež pri razdelkvi dohudka, prispevali, da spo>zna\anK> tc podedovane neekotaom-ske odnase globljo i,n paspeSimo proees njihovega   reševanja.
V adinini&tr&tivatui  vodenju gospodair-siva s* lahko določeni odnosi  v razdeddtvi postavijo boJj   napeto,  kakor  bi   to  dovo-ljevail uormalnd razvoj prek tržnega meha-iiiznia;   v   takem  aistemu  je  mogoče   prav tako   neekonomsko   forsimmje   določenega gospodairskega    področja    ali    proizvodae veje ob zadrževanju razvoja drugih gospo-darskih   podiročij,   kar  je   prav   taiko  nei«-vedljtvo  v  no.rrnadnein gaspuda.rekean  raz-voju   na   temelju   tržnega   mehanizma.   V uašem  povojuein gospodarakeim raizvoju je bilo  prav  to dejstvo zna6i>luo, da je bilo osnovno težišče gospodarskfga razvoja po-stavljeno ua  forsiran.je  razvoja   industrije, v tem okviru pa — bazičae industriije. Ker je  naši   državi  zairadi  stk'bo  razviftih  pro-i.zvodnih sitf  primanjkovalo adnvinistracije i_u je inorala v gospodarskeni razvoju ra-čuriati predvsem na svoje lastne gospodar-ske   vire   in   moči,   je  maraih>  enostransko forslraiaje   proizvoduje   proiizvodiuh   sred-stev negativuo vplivati na obseg potro.šnih sredstev, rta zaostajamje kmetijsfjfa in dru-gih gospodarskih področij. Tako so bili ob že podedovaoih  disproporcih   v  go&podar-skem razvoju ustvarjeni novi disproporci. V adimins-trativjaeni  razdobju   je biilo mo-goče  omejeviuti   proizvodmjo  ali  iz:korišča-nje   ziuog-ljiivosti   /x».va;r)fzaih   pod.jeti]   a.li eelo tudi celih gospodarskih vej; v pogojih iMavskega   samoupravljauja   v   gospodar-skih orgaiu.zaoLja]i je vsako podjetje nujno težiJo k mafksiinialiie/nu izkoiiiščaaju zmog-ljivos-ti,   k cnakim   \M>gojem  gttipodaTJtHija s  tistiimi   podjetji,  ki  st> bila   v  prejšnjem razdobju  favorizirana in od  tod  je mijno morulo  priti,  da  st   je   na   dnevriem   redu pujavil    problem    neenakega    odnusa    do posamezuih proizvoduih vej. Tržišče je po •   svoji straai pokaizailo na defioiit pri potroš-nih  sredstv-ih  in  na  potrobo  po  kiitrejšem razvoju teh proizvodnih vej z grolnjo, da bo   v   nasp'ix>tnfm   primeru   izzvalo   večje motuje, kar je vse skupaj moralo prej ali kasneje  priipeljati  do us-treznih sprememb v  gospodarska  polMiki  državt.
Podobno sc je pojavil z vso svojo moč-fo tudi probltin gospodarskega ravnotežja, čim je na eni strani prišlo do uouikovanja zakona o poimdbi iji povp.raševaaiju, o (»KKSteiu formiranju cen, na drugi strani pa do rnedstsbojne komkiiirence proizvajaj-wv, ki &o začeli izkorišoati tržne pogoje /a dost^o čiim večjih uspehov. Problem isospodai^kega ravnotežja s* je pojavil kot i>rvoraziredna taiko ekonotnska kaikor dTUŽ-ljeno poliitična naluiga. Usklajevanje do-hodkov prfbivalstva z razpoložljivi-mi bla-^ovultni skladi, fonsiiraouj*; proiszvodnje tistih izdelkov, po ka^eriti ]e bilo na trži-šču največje povpraševaujt, usklajevainje cen ia boj za vzdrževanje ravni cen — ¦vse to so bile tekočt gospodarskt naloge, Ivf so dfjansko opozarjale na to. da je tre-ba za dejaiisko ravnotežje nujno spreme-niti ekoflomsko palitiiko ter jo postavit: na ta'ke osnove. pri ka^teriih bo s plauom upo-števan skladni razvoj vseh gospodarskih podiročij, medsebojna usklajenost osnovnih r,aLe-l v gospodarstvu, odstr&ujen preti'raina rvl>seg investicij in zagotorljena struktura investicij, ki upošteva zaliteve vseh gospo-darskili področij. Izkazalo se je, da je ure-jeno in sfabilno trZišče oden temed po-^ojev za delo in raz-voj delavskih svetov. Velike osciJacije  v oenaih. možiiost mono-
polistiondli   zaslužkov in  podobno  50 od-vračaJe   orientaiaijo   dedavnsikih   svetov   t»d oanovoih pnobilemov v podljetja, kar so jim nudile možnot-it, da zasluži.jo nesora/Jnerjio vvč,  kakor  pa bi saneli po vloženera ddu ia   lasLn,fh   zaslmgah.   Toiko   pridobi vaitjc iJiuhodka   je  laltiko negativno  vpYvaik>  na Tjzioiiouiiijo   dolaivskiili  svetov  s   krepitvijo špekulativuih tendeuc in težnjc, da si pri-dobijo dohodek ob  ig-ri  cen  na iržišču in z   izkoriščanjetn   konjiuiniktiirnih   pogojev. Prav   uravnoteženo  tržiišoe   tarej   usmerja aitivnost    delavsikih    svetov    k    pravemu smotru:   da   s   eiin   večjo  proizvodnjo   in delovno  storilnosrtjo ¦ v  medsebojni  konku-renci  na  tržišču  pride do čim boljših re-zul-tatov, vendar pod taikiinu tržuimi pogoji, ki razen normaibiih in neizbežnih oscilaoi.j reduciraijo  mo/.nost  zasiužka   pri   i^ri   cen na   manjšo  mew>.  Taiko staiHšče  je imelo, kar   je   razumljivo,   dailjmosežne   pos-Iedice glede   vxxl«nja   spdošne   gospoduTske   poli-tike. ker je še bolj  p<>udaTiIo nevzdržnost v.seh   teh   neekouonnsikih  odnosov.   ki   smo jih  našl'i  v gospodarstvu iz  prejsnjih  let, in   na   potrebo   čiim   hitrejiše^a   foffsAraDija take   gospodarske   politike.   ki   bo  zagoto-vMa skladen razvoj goapodarstva in dnngah. družbenih odnosov v pogojih 6im boAj sta-biilnii.h od'nosov na tržišču.                       ¦„
Obstoj   delaAtakih   svetov   in   do-ugačna osoova   gospodarjeaja  sta   vplivala,  da  se je spremeni!   oačin   gledamja   na   probleni razmerja   med  iežko  in   laliko  ind.ustri.jo. Kakor   je   znano,   mora   vsata   nerazvita država težiti k čim hiiirejšomu termpu go-spodanskega  razvoja.   Posebjio jt>  to pro-blem za drža-vo, ki gpadii sociailistiičaie od-nose  v   pogojih  relativno  nizkega  razvoja ppoizvajailniih sil. NaSa praiksa je pokazala, da  vodi   forsiraini  razvoj  težke  iiiidiustrije do   zaostajainja   raavoja   drugih   gosrpodar-skih  področij,  kar odseva  v skraijna  limij.i na življenjskem standardu prebivalstva in na krepitvi podedovanili disproporcev. Za-astajanje kmetijstva  in  potrošnih scredsiev sploli   odreja   mejo   zapoelitve   aiktivnega ptebavals^tva,   s   tern   pa   tudi   mejo  tempa goapodarskega   razvoija.   Pičel   oiiseg   aiu-inulacijc zahteva na^jracaona.liiejso nporalx> razpoložl|ivih   sa^edsUn'.   Ne   smemo   toa-ej apriorifttieno izhaja.ti s staiMšča, da je tež-ka   industrija   tos-ti   einitelj,   ki   zagatavlja najhitrejši gospodarski  razvoj.  temveč na temelju  naTa^™h pogojev in dragih  pro-i»vodnih    ftinittfljev    u^otoviti.    katera    je konkrotna  pvt opfiraa)nt*ga  razvoja,  mer-jeina   z   ustvarjeniim   doliodikoau   na   prebi-vailca in  upfjštevajoč  pri  tem,  da  je naiša iia<?ionalna   ekonoanija   ded   svetovne   eko-nomjije in  da  uiora bi4i  razvita   predvsem tista   pmLzvodiiija,   ki   se  lahiko  po  svojih prodzvoditnih fstroskih merj z dniguni drža-vaini.  Goi3)>odarski razvoj, ki ne uipošteva teh načel, bo dosegel rezuiltati- z ncsoraz-niernimi    investicijami    in    proizvodnimi stroški, kar bo v skrajnsi lini.fi šlo na bre-me   življenjskega   stajidairda   prebivalstva Tafci pogoji gospodarjenja vn taka gaspo-darska politika OTiiogočajo, da se deiavsk: sveti usmerijo k tisti vrsti  proizvodanje, ki jion   bo   dala   naipvečjn   učinek,   merjen   z
ustv&rjenim dohodikom podjebja, to pa  je Idcrafti   ludi   interes   podjetja.
SIRSE PRAVICE GOSPODAHSKIH
ORGANIZACIJ PRI KAZDELJEVANJL
DOHODKA
ForsLraai gospodairski ra^voj je v prejš-rajem   razdobju    pomeniil    visokt>   atopmjo akumiuliraittja   in   centralno   razporeditev aJiintnulacije.     V     razmerali     naražvHega gospodan&iva  je  to nadaJje  pomeailo,   da inora zaradii  visokega obs«ga  ravesticij in uj<?gove   enostra^nskf   strukture   staigninati" osebna potiroinja. Od tod je za vse povojno razdobje značilna nizka raven osebne po-trošnje im njeno zadrževanje na predvojni ravni.  Konkreten odsev  takega staiišča  t gospodarski   polttilki   je  nLzki   ddlež   plače o/iroma   živega  dela   v stiroškib. proizvod-«j<? podjetja. Med tem ko je bi<lo mogoče v adiminis>trativnem raizidobju talo staid-šiče uveljaviti,  ne  upoštevaijoč   pri   tem  dovoij go&podaiskiih posledic, ki iz nj^a iizvirajo, je   inoraJ   obstoj   d«laT*kili   sveiov   nujno pripelja/ti  do spopa^la  v tem delu splošne gospodarake   potti*iske.   SapostornoB.t   pod-jrfja, njegovo prizadevanjt, da  na trždšču reajliziira   veoji   dohodek,   vse   U>   preneha biti   privlaona   stvar   za   d*-lo\Tii  kodektiv, kolikor mu ni zagotov-ljeai pri reaiiziranem dohodku   njegov  dtilež   za   fHjveisiajt?  pdač oziroma    za    stalen    [x>rast    življenj&kega standa^rda  ddovaih  ljudi.  Samostojna  go-spodanska   orgajiizacija   pa   je   čmitelj   v gtnspodarstvu,    kolikor    inia    zagotovljeno inateriaJtK*  osnovo,   kar  je   videii   v  &red-stvih  za samosiojno razpolaigainje,  na  te-melju katerih se lahiko gospodarska orga-r.;izacija  širi in  povezuje z  drugimi or^a-nizaciijaiiu.  To  pa  zahteva,  kakor  je  pri-mer z deležem pri dohodlku za plače, širše pravice  gospodap&ke <argainizafije pri  raz-d-eljevainju dohodlka. Ta/ko eno kaikor dru-go prihaja v nasprotje s težnjt> po veliikem obsegu anvesticij \-n zahteva usttezne spre-metabe v splošnogospodarski politiki. Tudi v tem  primoru jt- •videti.  da  zaiteva sam odloik  o  usiaoiovitvi  dela^vskega  upravilja-nia  proizvodn<i'h sredestev usfrezno periziljo vse   gospodarske  politike.   Spoznaiti  to,   je važno zaito, ker zaivira poča*no ra.zvijanje procesa   sprem«mbe   gospodarske   polkike razvaj dolavskega samoupravijajija. s tem pa tudi temipo gttspudarskega razvoja.
Zaninm-o je, da poudairja prav krepitev delavskega saiuioupravljanja v gospodaT-skih orgcmir.ucijah potrebo po obstoju persppkttvnega plana gospodarskega raz-voja. Čeprar realizirajo g«sp<xi.irske orga-n-zacije svo] dohod^ek na tržišču pod vplivom go&;>odur!5kiii z:iik«inov. je zanje zelo važno, da vedo, kakšne so smernice dolgoletnega gosfxxjairskeg-a raavoja. da bi lahko vsaio podjetjo aa tej osr.ovi zgra-ilio 9voj lastni proigTam diružbenega go-¦ipodarekega razvoja. Tak program \Tiaša perspektivo v aktivmost dela^kega siverta, omogoča mu, da sroja sredstva izkoriščn. rjf od danes do jutri, temreč na temelju nremišlje-nega proarrama. Delovpi kolektn !X«S'taja taiko boli črrst. vsa _aktiwiosrt pod-jetja pa bolj stabilna.         Kiro Gligorov